SPOMNITE i SB SLOVENSKIH BEGUNCEV I S KAKIM DAROMl AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 41 CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1947 LETO XLIX—VOL XLTT DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE i' (Doile preko Trat«) BOŽIC JIM JE NEPRIJETEN— Dobra slika o tem, kako žele komunisti, da bi katoliško obličje Slovenije ne prišlo več do izraza, je odnos partizanov do velikega katoliškega praznika Božiča. Glavno glasilo komunistične stranke “Ljudska pravica” v svoji številki 25. decembra niti z besedo ne omenja, da je ta dan Božič. To je posebna taktika zamolčati svojim bralcem, da je ta dan kristjanu svet dan. Drugi komunistični' list v Ljubljani “Slov. poročevalec” pa prinaša podlistek znanega Mikuža. Značilnost tega spisa je, da niti z eno besedo ne omeni, da kristjanom pomeni Božič spomin na rojstvo Sinu ŠE ENA O SVOBODNI CERKVI. — Pisali smo že, kako so bili kaznovani razni duhovniki radi Marijinih družb. Naj danes dodam, da morajo župniki v jugoslovanski coni B za zborovanje Marijinih družb prositi dovoljenje. Za prošnjo je treba ko. lek 30 lir. Priložiti pa je treba še .kolek za 100 lir za odgovor. Prositi je treba tudi za dovoljenje, da smejo Marijine družbe sploh delovati. Ce ni ustreženo vsem formalnostim, izjavijo, da Marijine družbe več ni in da torej sploh ne more imeti sestankov. Vsak pameten človek ve, da je to samo 'šikaniranje katoliških vernikov. Marijine družbe božjega. O jaslicah govori, kot»go bile vedno čisto cerkvene or-da je to še za stare ljudi in da je ganizacije in se smatrajo za take partizanska mladina tako vljudna, da starim ljudem še dopušča tako veselje. V vsem božičnem podlistku ni niti ene besede o Bogu. Zvonenje o božičnih praznikih je bilo po nekaterih krajih tudi po vsem civiliziranem svetu. Ali so v Ameriki kdaj zahtevali, da je treba Marijine družbe naznanjati državi? O vseh teh šikanah pa seveda ne berete ničesar po komunističnih listih, če rečete partizanu ,da Cerkev v Jugosla- »S« ijrumanjepoUaliw v belgrad ; Kongres načrt, ki bi diplomat- spojil bojno silo imenoval novega poslanika za Anglijo , Imenovan je bil Lewis W. Douglas, predsednik Mutual Life Ins. Co. secev jn je delorna,' v posvetih z' Washington. — Predsednik državnim uradom,delom pa da-| Washington. ___ Predsednik Truman je imenoval za ameri- je predavanja po dgželi. J Truman je naroči] kongresu, naj škega poslanika v Angliji Lewis V svojih govorih je Patterson napravj postavo, po kateri bi bila W. Douglasa. Prejšnji poslanik, skrajno kritičen napram režimu združena naša bojna sila pod Washington. —'V skih krogih govorijb, da se Rich, ard Patterson ne bo več povrnil v Belgrad kot ameriški poslanik.1 Nahaja se v Ameriki že več me. Armada, mornarica in zračna armada bi J>ile pod enim poveljstvom Max Gardner, je umrl, ko je ho- maršala Tita v Jugoslaviji, tel odpotovati na službeno mesto ------0-»i— v 'CZ „ p« MU,«., ljudstvo beli pred IZ ognjenikom Etno v gresu iz Arizone. Po političnem Cj»j|jj| prepričanju je demokrat. Pod predsednikom Rooseveltom je služil nekaj časa kot direktor budžeta. Njegovo imenovanje mora po-; trditi senat. Senator Vanden-' berg, načelnik odseka za tuje- Lava se še vedno vali iz ognjenika in je že pokrila več ozemlja Rim. ■ enim poveljstvom. Bojna sila bi nosila naslov: narodna obramba. Tej narodni obrambi bi po načrtu predsednika Trumana načeloval civilni tajnik, ki bi bil vladni kabinetni uradnik. Vsak oddelek bojne sile bi imel svojega tajnika, vsi trije bi bili pa odgovorni tajniku narodne obrambe. Vse štiri tajnike bi moral potrditi senat, toda samo eden, to je tajnik narodne obrambe, bi omejeno na pet minut, da ne mo- viji ni svobodna, pove samo to, ti ušes dobrih partizanov. O hu-| kar vaak dan bere v vladnem diču pravijo, da se boji zvonenja. listu, da namreč sme vsak v cer- fa ES E pričakovatL UeTieJSoS "J ^ “f tajnik, aIZS&STČi vsa: ven prvič od leta 1928, ko je la- S^eSuS, X kega oporekanja. j razdejala vas Mascati. ,a skupen «eneralm štab' sesto 0 I Ognjenik je začel kazati ži- ječ iz arntadnega, mornariškega Rusi protestirajo na | vahnost že 30. januarja in potem letalskega Kot je zdaj, vsak 111. februarja letos. Toda takrat1 teh 'nih štabov deluJe p°- rrrrs .^r1 ““jMir.. rsr* M države podpirajo , da se bdijo PREDLOG, DA BI DRŽAVA PLAČEVA- tiska napram Sovjetiji | K Guverner Herbert je Praga.— Uradno glasilo ko- je v 24 urah pokrila površino' j munistične stranke, Rude Pra-' poldruge milje. La.vk je oddalje vo, je prineslo protest ruskega na kake 3 i STALIN SUMI, DA OBSTOJA PAKT MED ANGLIJO IN U. S. London. — Nek angleški vladni uradnik je povedal, da ruski Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice mislih. ,, z«, rr, To .odi «h,. po to« korat.lm ,.bto. d,ua>| , ' s, »,l. d. « m.ta «d n. n. n«, Rd, ,Z, Rusijo in Angino m da se od- . 5l , strani gotove pridržke. I£ ^3k°vi{eJ Stalin se pa ni bolj določno iz-', Hubb”d Rd' Madison, O. Bi- 2**— - • sjriSitsja co. Ustavila se bo tudi v New Yorku, Washingtonu in Buffalo, N. Y. Miss Boštjančič je uposle-na pri telefonski družbi v Chicagu kot nadzornica. /z bolnišnice— Joseph Matjašič iz 6895 Bonna Ave. se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Tem potom se želi zahvaliti za obiske in cvetlice, poslane mu v bolnišnico. Razprodaja obuvala— V trgovini z obuvalom, Man-del’s Shore Store na 6107 St. Clair Ave. je še vedno razprodaja raznega obuvala. Cene so mnogo znižane. Vrnitev iz bolnišnice— Frances Novak iz 793 E. 154. St. se je povrnila iz St. Alexis bolnišnice, želi se toplo zahvaliti za obiske, za pisma in kartice, ki so ji krajšale dolge ure v ROVI GROBOVI Jennie Gospodaric Kot smo že poročali je v torek popoldne ob 5:27 umrla na svojem domu Jennie Gospo-darič, roj. Verhovec, stara 52 let. Prebivala je np 14928 Sylvia Ave. Doma je bila iz Za-klanca, fara Horjul, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Bila je članica podruž. št. 41 SZZ in št. 53 SNPJ. ' Tukaj zapbšča moža Antona, hčer Antoinette, sina Jamesa! ter tri vnuke, v stari domovini pa brate: Franceta, Mihaela in Stefana. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Pogreb Frances Oražem reb pokojne Frances Ora-.bolezni. nik Marshall je izjavil, da bodo dale Zed. države vso moralno pomoč Angliji, ki hoče dati svobodo Indiji do junija 1948. Mr. Marshall je obenem pozval indske voditelje, naj pridejo kmalu do sporazuma. Svaril je, da civilni nemiri v Indiji lahko privedejb do nove mednarodne napetosti v svetu, ki danes tiplje po poti k trajnemu miru. Mr. Marshall je izrecno pozval voditelje Indskega kongresa in Muslimanske lige, naj poravnajo svoje politične razlike. Ti dve skupini namreč sodelujeta pri vladi, toda Muslimanska liga noče sodelovati pri "sestavi nove ustave za federativno Indijo. - Angleški ministrski predsednik Attlee je pa izjavil, da Anglija ne bo dala varstva Indiji, če se ta odloči, da se popolnoma loči od Velike Britanije. Ako pa ostane zraven Dominion, bo deležna iste protekcije kot drugi. Brat in sestra sta dočakala 150 let starosti Chicago. — Mrs. Mary Ferguson in njen brat-dvojček William Henderson sta prižgala na torti 150 sveč, ko sha praznovala 75. rojstni dan, ali skupaj 150 let. Stanujeta v predmestju Aurore in sta oba vdo-vela. legislaturi države Massachusetts stranke. i potrebno, da izselijo pre- je bil vložen predlog, ki govori,! takoj vladno akcijo, da se za j bivalstvo iz tega mesta da bi država plačevala družinam 'bodoče prepreči vsako nepri-j - -o— . za otroke. Vsaka družina, revna j jazno pisanje napram Sovjet- Pomanjkanje CaSOpiSUega ali bogata ,bi dobila mesečno ski Uniji. naniria ip nnetnln w podporo od države in’sicer od Komunistično glasilo pravi, pcpuja Jc lalU rojstva pa do 16. leta. Za enega da ker varnost češke zavisi od Z610 klitiCItO otroka bi dobila družina mese- Sovjetske Unije, je treba Rusi-j čno $8, za dva $15, za tri $21 in!jo varovati pred napadi, kakor| New York. — Nikoli tekom po $6 za vsakega nadaljnega ot- 'jih priobčuje list Obzory, ki je! vojna ni bilov Ameriki tako po- roka. Poslanec Connally, ki je vložil predlog trdi, da bi to pomagalo proti vedno številnejšim razpo-rokam in stalnemu padanju rojstev. V Lorainu bo postaja za U. S. mornarico Washington. — Mornarica je določila Lorain, Ohio, za eno med mornariških baz za treniranje svojega moštva. glasilo katoliško orientirane manjkanje časopisnega papir-ljudske stranke. Njegov ured- ja kot je danes. Veliki ameriški nik je načelnik tujezemskega odseka v parlamentu. Zanikajo, da bi postal Kajšek katoličan New York. — Metodistovske misijonske postaje zatrjujejo s Kitajskega, da ni res, da bi kitajski general Kajšek izstopil iz metodistovske cerkve in vstopil v katoliško. dnevniki so prisiljeni tiskati manj strani in morajo radi tega zelo skrčiti oglase. Vzrok temu je bo, ker v Kanadi .odkoder prihaja časopisni papir, primanjkuje železniških voz, s katerimi vozijo zdaj žito v pristanišča za odvoz v Evropo. Iz Kanade poročajo, da bodo morale nekatere papirnice zapreti, ker nimajo prostora za paipir, ki se je nakupi-čil v skladiščih. ; Najvišji stolp bodo postavili Washington. — Cowles, radijska postaja iz Des Moines, Iowa, je vložila pri vladi prošnjo, da ji dovoli postaviti 1,530 čevljev visok stolp za oddajanje. To bo najvišji stolp na isvetu. Danes je najvišje po-Sjopje na svetu Empire State Bldg. v New Yorku, ki je visoko 1,250 čevljev. DAJ BRAT. DAJ USTKA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Kardinal in berlinski škof Conrad von Preyting, desni na sliki, je dospel z letalom iz Nemčije na La Guardis letališče v NewYorku, kjer ga je pozdravil ameriški kardinal in newyoriki nadškof Francis Spellman. Kardinal Preysing ostane tukej en mesec kot gost katoliške duhovščine. Iz raznih naselbin ilana najvišje ohijske sodnije James G. Stewarta, do-zdaj župana v mestu Cincinnati, O. Stewart je leta 1944 kandidiral za guvernerja na republikanski listi, pa ga je porazil Frank J. Lausche. Sedanji guv. Herbert je takrait v primarnih volitvah izgubil napram Ste-wartu. Prostor za novega sodnika pri najvišji sodniji je bil napravljen s tem, da se je umaknil sodnik Charles Bell, ki je prosil za mesto okrajnega sodnika v okraju Hamilton, kamor ga je guv. Herbert tudi imenoval. Tako je guv. Herbert zdaj poplačal politični dolg županu Etewartu in ustregel republikanskim voditeljem. ------o------ Oče se je žrtvoval, da je rešil sina pogrebflegi zavoda v soboto I. .... zjutraj ob 8:45 ter v cerkev sv. j ^ll osbnl° ve8*’ tja [e Kristine ob 9:30 in od tam v New York — Edward Henning in njegov mladi sin sta se podala v malem čolnu na mor- Library, Pa, — Tukaj je na- je. V viharnem mbrju se je čoln glo umrla Ivana Ambrožič, stara prevrnil. Ker je bil čoln pre- 52 let in doma iz žirov nad škof-majhen za oba, je oče rekel si- jo Loko, po domače Mihevčeva.nu: “Sinko, drži se čolna in br-Tukaj zapušča moža, sina in'caj.-> 0če je izginil v valovih, omoženo hčer, v stari domovini sjna g0 pa rešili. Policija trdi, pa tri sestre in brata. da je oče namenoma spustil Kansas City, Kans. — Dne 9. čoln, samo da se je sin lahko febr. je umrl Štefan Arh. Star! rešil, je bil 59 let, rojen v Gorskem' 0 Kotaru, fara Plešice. Tukaj zapušča ženo, poročeno hčer in dva vnuka. Oak Creek, Colo. — Dne 5. febr. je umri Frank Jurich, star 53 let, doma iz Bosne, v Ameriki 33 let. Podlegel je raku, za katerim je bolehal devet mesecev. umrla sestra Alojzija Lindeč, stara 45 let. Doma je bila iz vasi Jempole, fara Studenec ih poročena Janc. Bivala je na Nemškem, kjer zapušča moža ter 5 otrok, v Clevelandu pa sestro. Naj mirno počiva v tuji zemlji. ST. CLAIR CESTO BI RADA REŠILA NAM JE TOKAJ DOBRO. ZATO (K PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI. ________MO NA BEGUNCE družinsko grobnico na Kalvarijo. ------o------ Veterani so odšli v Columbus, da zahtevajo od postavodaje bonus Iz Clevelanda se je včera odpeljalo v Columbus, O. 250 vete-1 ranov, da bodo predložili državni j IEZKIH TRUKOV legislaturi zahtevo po bonusu. I Mestna odbornika Edward J. Tam se jim bodo pridružili še Kovačič in Raymond Taylor sta drugi iz vseh krajev države. se podala v boj, da nekoliko raz- Veterani so izjavili, da so pro- bremenita St. Clair cesto, po ka-ti temu, da bi se bonus plačalo teri vozi danes največ trukov v iz višjih davkov, najsi bo iz pro- Clevelandu. Skušala bosta dose-dajnega ali zemljiškega davka,1 či, da prevzame nekaj trukov tu-pač pajiaj bi se plačal iz dobička di Euclid avenija, po kateri zdaj večjih korporacij. | težki truki ne smejo voziti. V legislaturi imajo zdaj več. Odbornika pripravljata listo predlogov glede bonusa. Eden mestnih ulic, po katerih naj bi v teh predlogov govori, da bi se bodoče vozili truki, ki vozijo 6,-nfiložilo en dodaten odstotek k 000 funtov teže ali manj. Zahte-sedanjemu prodajnemu davku vala bosta tudi mestno postavo, (da bi torej znašal 4%) in se iz da morajo težki truki voziti v od-tega plačalo bonus veteranom. ! daljenosti najmanj 100 čevljev ------o------- I drug od drugega, da se tako Kraljica je kupila grad zmanJša nevarnost za pešce, ki v Švici Geneva, Švica___Italijanska kraljica, ki živi zdaj s svojim možem in otroci v pregnanstvu na Portugalskem, je kupila v Švici lep grad za $145,000. Tam bodo poslej živeli. Marie Jose je sestra belgijskega kralja Leopolda. ZAHTEVA POSTAVO, DA MORAJO IMETI AVTI IZ KALIFORNIJE - ZVONCE Cheyenne, Wyo, — Poslanec toliko prometnih nezgod na ce- prehajajo čez cesto. Predsednik Truman je vprašal $350,000,000 za in hčer. Detroit. — Po operaciji je v bolnišnici umri John Rotar, star 64 let, rojen v Gornjem Hotiču pri Litiji, v Ameriki od L 1907. Tukaj zapušča brata, v starem kraju pa sina in dve sestri. — Prav tako je po operaciji v bol- Washington. — Predsednik Truman je vprašal kongres, naj dovoli $350,000,000 za odpomoč Evropi zdaj, ko je UNRRA prenehala poslovati. Poslanec Eaton je takoj vložil v zbornici tak predlog in sicer s pripombo, da morajo dežele, ki hočejo biti de-j ležne te pomoči, dovoliti ameri- nišnici umrla tudi Antonija Loč- slanec, ko je vložil predlog, ker niškar. predlog, da morajo imeti vsi av-1 ^ ® slišal Edgar, škim časnikarjem, da lahko po- mje v državo Wyommg, po eno ^ naro4il vaakemJu ^Uondi-J Teh $350,000,000 bi bilo še deškemu vozniku, naj se daleč iz- datno k $300,000,000, katere ho-ogne države Wyomnig, čeAo na- če imeti vojni oddelek za reiif v pravi jena taka postava, &• da okupiranih deželah: Nemčiji, so v Wyomingu itak preveč po-! Avstriji, Japonski in Koreji, vršni vozniki, da je tam itak pre-| Zed. države so dale za evrop-več klancev in preveč snega po ski reiif od leta 1943 že $2,700,- zastavo spredaj in zadej, vsaka tri čevlje široka; dalje mora imeti vsak avto po dva zvonca, id se jih lahko sliši 500 jardov daleč. To je potrebno, je izjavil po- ------J nw JV <>V... r»v».vOI ~v* »VV mi I kalifornijski vozniki povzročajo cestah. 1000,000. N. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •111 Sl. Clair Arc. HEnderson 0828 C, 0h 0 Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays_ lx Chicaga hi okrt» NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland in Kanado po polti za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland in Kanado po poiti pol leta 84A0. Za Ameriko tetrt leta »2A0; za Cleveland ln Kanado po poiti Četrt leta »2.7S. Za Clveeland in okolico po raznaialclh; celo So »7.00. pol let, »4.00. Četrt leta »2.60. Posamezna Številka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States *7.00 per year; Cleveland and Canada bv mall »8.00 per year. U S »4.00 for 6 months. Cleveland and Canada bv mail »4.50 for 8 months. U S <250 for 3 months Cleveland and Canada bv mail »2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by earner zi.uu per year, »4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Simile copies 5 cents each.______________ Entered ns :cjond-class matter January 8th 1908. at the Post Office at Cleveland. Oh.o, under the Act of March 3rd 1879. ►»83 . 41 Thurs., Feb. 27,1947 Glejte, glejte... Naj našim čitateljem tukaj priobčimo nekaj vrstic o katerih bodo mislili da jih je priobčil kak ultra katoliški Ust. V __1- /InUnnarJon n n n a He 17 nP.lčPfffl liStci KI 1C terih bodo mislili da jin je priODC.i kuk uma ■■■»•■ ; resnici je ta članek dobeseden ponatis iz nekega lista ki je danes znan po svojem strupenem sovraštvu vsega, kar količkaj diši po — klerikalizmu, ali kakor tako rad prav tisti list poudarja — klerofašizmu. Prečitajte najprej in šele na koncu poglejte, kdo je te besede napisal in priobčil pred Ib lg>ti , Naslov tistega članka se glasi: “Vojska med Vatikanom n Mussolinijem obnovljena... v . . Podnaslov je še hujši, namreč: “Papež je objavil encikliko, katero je prinesel poseben sel v Pariz za objavo pred svetovno javnostjo. Papež žigosa fašistično prisego in napade na katoliške klube od strani fašističnih oblasti. In potem piše dotični list na 1. strani: “Pariz, 4. julija. - Danes je bila tukaj dana svetovni javnosti posebna enciklika, katero je sestavil papež Pij Al. / ozirom na spor med Vatikanom in fašistično vlado bnci-kliko je prinesel semkaj poseben papeški sel, neki mlad duhoven, da se zajamči njeno objavo pred vso svetovno javnostjo brez vsakih ovir od strani fašističnih oljlasti. Istočasno je poslanica izšla v Vatikanu v uradnem papeškem glas -lu “Osservatore Romano.’’ Nikjer v encikliki se ne omenja fašistov direktno, toda indirektno se dolži fašistično vlado, da je odgovorna za vse _____ vrsti evangelij ni hotel v njego- Slovcnci in šel njegov stric obiskati Goršeta vo glavo. Amerik« | in da je pri njem videl cele kupe «3^ w. Kolikor se da uradno dokazati «». Srebrne dolarje so kar zahtevl „oje in pa podpreti z resničnimi doka- 3 premetavali. Well ako ye8i do 1B. marca glejte, da zi je bil škof Friderik Baraga 3e bll° le mal° rcs fk ' k . mi odrajtate kar je mojega, pra- prvi Slovenec, ki je doapel v bahavo omenjajo pripovedke, po- y. gam„ Davke je treba Ameiko. Prišel je v ta novi svet tem bi bil Gorše res bhko pono-, plaiati, Niž kaj prijetna zadeva, na starega leta dan 31. decem- sno reke : Denarja, kot uši. I Prijetno ali neprijetno, zadevo bra 1830. Ko je pred leti nekdo Več Slovencev je ime o p ‘i je treba izravnati. Prijavljenje iskal podatke o prvih Slovencih 110 srečo še poznejša °, davkov ni tako enostavna zade- v Ameriki so mu v hrvatskih se povspeli do velik h im J. .’i ve, kakor kdo misli. Za navadne krogih omenili, da so par deset- ljudi, ki nimajo nobenih drugih letif pred Baragom dospeli v Me- nJlh štirideset let so se mnogi | dohodkov> kot le zaaiužek pri de-hiko štirji avstrijskih mornarji visoko dvigmh. Pri mnogih je ^ .. prijava lahka zadeva. Iz. in da so bili to trije Dalmatinci «0 sijajno navzgor, pa polnijo ,e formo w.2 i kl j0 dobe in en Slovenec. Niso pa vedeli hitro navzdol. KatoAMo, teko| od delodajalca in je obenem iz-ne za njih imena, kakor tudi ne proilo. Tudi med to J kaznica, kaj so zaslužili in kaj od kje so bili doma. Mogoče daje svetovno vojno so se m g ljimjedeiodaja!ecodtegnilzado-tako in mogoče du ni, pravih do- srečali s posebno srečo. Lastni- , hodningki davek ter zraven še kazov za to pa ni. In dokler se o ki malih tovarn in podje ij, 1 so napjkj0 jmena ^ njih odvisnih tem ne da točno dokazati, je to d**»|a za vlad° med v®,.nJ>’ “ ljudi, na to jo podpišejo in pole govorica in pripovedovanje, sijajno dvignila. Da Sijejo zveznemu davkarju. Tam * ... , bi« tudi zdaj konservativni, da pregledaj0i če je Wto Po letu 1840 se pa sledi vec gj ohranijo pridobitve in da llh ^tegnjenje previsoko, čez nekaj Slovencev, ki so večinoma pri- kake gospodarske preuredbe v aH me9ecev davkoplače- speli iz sončne Belokrajine v deieli ne bi odnesle • svojimi pla- va,cu vVnejo evišek. Ce je pa Ameriko. Eden izmed teh je bil zovi, ki se po vsaki vojni radi ,o b,,0 odtegnjeno, pa mu že večkrat omenjeni Jožef Gor- utrgavajo in zdrse navzdol v ni- račun, za kolikor je pre. še. Kadar koli se vozim z naduh- žave j ^ ,nfa) čnim “Douglas” vlakom in se pe- preteklost kaže, da tisti ki so m ijem mimo znane Union postaje, navadno med svojim narodom ° J Te^zpobii Mvadno vsak, ki se nahaja ob kanalu med Jack- do9egjj uspeh, potem pa odšli ' anhnrlkp knt S5 000 son in Adams cesto, se spomnim med tujce, da so med tujci pro- .1 im. . dohodke od -* ««■ *—T tis;*k*j “ p *• s “* i se je pred več, kakor sto leti bo- giovence je priporočljivo, da J . . . ril za svoj obstanek v Chicagi. kjerkoli morejo naj žive skupaj, pa ze le a naP . kr*ti5i Yes, tisti veliki blok zemlje in še £ dpirajo ^d aeboj in od te- cun, včasih daljši včasih kia s,, več je pred sto leti lastoval Slo- bodo imeji v9i uspeh. Tujci so ze dohodki in s čaj. venec Gorše. Zanimivo je, kako Vhko se-1 ^ med let0m Proda hl3°’ je prišel do nje. Belokranjci so en liter ga prinesi na mizo!” , ku kar *50.00 preveč odtegnili pošiljate list še naprej. S spo-Dogodek omenja, da birtu te pri zaslužku. štovanjem, Joe Plevnik. -----U---- Zanimivi ljudje “Nazaj bova dobila *50, namreč za vas!” Možu se je obraz kar raztegnil od veselja. “Ali res?” “Seveda je res?” | Zelo zanimivi ljudje so Gllje- Po kakih treh mesecih je mož ki, narod, ki prebiva nu otoku res dobil nazaj ček za *50, mene' Sahalin, ob vzhodnoazijski oba-pa prehvaliti ni mogel in je pri- li med Sibirijo in Japonsko, povedoval okrog,” ta jih pa zna, j Giljek se nikoli ne umije, ker da človeku dajo nazaj.” ' se boji, da bi se s tem pregrešil Vsako leto se martrava z ci-' z#|jer duha vode. Namesto vode frami in loviva “Strica sama” in ] vzame mast morskega volka in mu dokazujeva črno na belem,] si s to odgrne kožo. Vsaka dru-kako je z njegovimi davki. Vsako' žina ima kočico za poletje — taf leto pa poprašuje, kako dolgo | — iz skorij in lesa in kočico za bo ta reč trajala še, da bo treba zimo, ki je pravi toraf. Ta je te papirje filat. j zgraim 'z »“be opeke. Nobena Tako, vidite, je na tem božjem od teh hiš pa nima oken, ker se gvetu ’ ' Giljek rože zameriti duhu luči. o j Dim prihaja iz koč skozi majhno Od (ve Marije Vnebomt«, jjJJJži Su’!. 2— oSrsiS i 1“ sr;s& sr ST S i bil 4. na zadnji seji sklsnjenp, da S , . . jzumjj japonec B po. bomo korporativno udeležile sv. obhajila prihodnjo nedeljo pri sv. maši ob osmih. Ker je to že druga postna nedelja in tudi prva v mesecu, bomo imele tudi popoldne uro molitve, nato pa se bo vršila seja kot “ker jih je izumil Japonec s pomočjo hudega duha.” Vrhutega vžigalica ugasne in s tem bi umrl duh ognja. Goreče vžigalice Giljek ne sme metati v vodo: duh ognja bi se potopil in razžalil duha vode; torej dvojni greh. Giljek tudi ne sme pisati ali je prišel do nje. Belokranjci so jtejeteone^ki so^jih tujci podpr- 'oto’ de;nlce> all kai drU®ega’J bili spretni trgovci in podjetniki, u9peU. 1 ka^>« 1!"V1tZnolS’ Pred leti so v starem kraju radi p drugič kaj 0 tem. j mora ‘^“‘toposbeno polo te - hodili krošnjarit na Bavarsko in *. imenovani obrazec D, kjer se v druge severne kraje. Kroš- “D.jte ceS»»|u, , mora navesti kedaj je posestvo njarstva so se tako privadili, da kar je c.«»jeveg. ah imovino kdpil, za koliko, za iim ie ta podjetnost zašla v kri in Ribničan, ki se je pisal Ce- kohko Je prodal in koliko je zr»-meso. Zato najdemo med prvimi sar,” je bral to v evangeljsk. ven napravii dobička ali zgube, priseljenci iz Belokrajine v Arne-' knjigi, pa mu je šinila dobra ml- Za imoviRo, ki se jo lastuje: dalj riki celo vrsto želo podjetnih in sel v glavo. Čakaj zlomek, zdaj kakor šest mesecev, je dobiček uspešnih krošnjarjev. Tudi Gor-’ jim pa pokkžem, je dejal sam se- BD% i3tega. obdavčljiv tako se še se ie rodil s tako podjetno ži- bi- Pol stoletja je popival ob ne- mora odbiti davkoplačevalcu v BilTkrošnjar. Naložil sl deljah in p»deljkih pri vaškem dobr0 zguba m jste do .svote • ” ' jopičev, in birtu in;^?urtilvsakjros,ki n,ooo. Kar je pa pre- dav- po navadi. risati, ker misli, da bi se tovari- Prošene ste vse, da pridete v , ki pp gozdeb lovijo, stezo nedeljo zjutraj k maši, popol-, ^ako zme§aie kakor 30 črke na dne pa k molitveni uri in na-: papirju. Giljek ima tudi puško, to na sejo. Zbirala se borne v, ^oda ng n0vo, temveč staro na-dvorani pod cerkvijo ob T:45. ■ vadno na kresilni kamen. Gi-Vse tiste, ki imate znake, sto' ,jek jg mnenja, da je duh stare prošene, da jih prinesete s se-.pyjke bolj izkušen kakor nove boj. Torej še enkrat apeliram ; in zato strel bolje zadene, na vse. da se gotovo, udeležite 1 Ko g£ rod, fant, dobi ime člo-v polnem številu zjutraj pri vegke čednosti: previdnost, hra-maši, kakor popoldne pri mo-1 brost jtd-i dekleta pa ime dogod-lilveni uri in na seji. S po-! k8) ki je bil važen za čas ob roj- mdirektno se aoizi iasisuuiu u«, ua jv nasilje, kateremu so bili izpostavljeni katoličani zadnji čas v Italiji, in pa za zaprtje klubov Katoliške akcije. - » Papež na dolgo Mzmotriva spor s fašistično vlad« grede.. ,rlT77'^tjW TCJ8JMUL- ......... , vzgoje italijanske niWWMe in pravi, da zaprtje ktifoliških razna riaselja^koiici tm«g .- m birmv7hiša vsa njego- fnega zak0na, v takih slučajih kluU- je bil samo nov korak, čigar namen ^ fc.lo »ztrganje %«?™™” a. zdravom, Mary Coprich, predsednica. ____________n______ * Glas naših naročnikov mladine izpod vpliva cerkve. Papež ostro žigosa fašistično prisego, in zlasti ker se dotično prisego zahteva, tudi od otrok. Papež pravi, da hočejo fašisti dobiti monopol nad mladino ter s tem docela uničiti pravice, katere imajo nad vzgojo otrok starši ,n pa cerkev. V enckliki je rečeno, da v očeh cerkve ie fašistična zaprisega neveljavna ter svetuje katoliški mladim, da kadar jo je prisiljena položiti, rraj to stori z “duševnim pridržkom. Papeževa poslanica izjavlja, da je akcija prot. katoliškim organizacijam v Italiji tako sistematična, da si. je ne-mogoče misliti, da bi se vršila brez direktnih navodil od strani “višje politične) oblasti,” ki hoče zatreti vse, kar je katoliškega. Povsem jasno je, da je bila poslanica prinešena semkaj z izrecnim namenom, da se napravi z njo čim večji vtis na svetovno javnost. To je razvidno tudi iz tega, ker se je poslanico prineslo semkaj prevedeno v francoski, angleški, španski in nemški jezik, da se pospeši njeno objavo Tekom zadnjih par tednov je obstojal vtis, da se bo spor med Vatikanom in fašisti poravnal mirno. Ta enciklika pa je dokaz, da se to ne bo zgodilo in da je prepad med papežem in Mussolinijem večji kot kdaj prej.” Ste prečitali vse natančno? Dobro! Iz gornjega je to-rej neizpodbitno, da je Vatikan obsodil fašizem, da je ostro ožigosal fašistično prisego, obdolžil je fašistično Mussolini-jevo vlado, da hoče izvajati monopol na mladino in da hoče docela unčiti pravice, katere imajo nad vzgojo otrok starši in pa cerkev. Dalje poudarja člankar, “da je tista papeška enciklika dokaz, da je prepad med papežem in Mussolinijem večji kot kdaj prej.” Torej je hotel člankar neizpodbitno dokazati, da je vojska med Vatikanom in Mussolinijem” in “da papež žigosa fašistično prisego,” kaj ne. Torej bi iz tega članka sodih, da časopis, ki kaj takega zapiše, ne bi v drugi sap; izjavljal, “da je papež postavil Mussolinija na prestol, ali ne? Zdaj ko smo vse to pribili in od vseh struni dokazali, naj še povemo, kateri časopis je natiskal gornje poročilo. Cujte in strmite: to je natiskala clevelandska “Enakopravnost dne 6. julija 1931. In na 2. strani vidimo črno na belem, da je bd takrat urednik — Vatro J. Grili, ki je še danes če morda ravno ne aktivni urednik lista, vsaj predsednik tisko-vne družbe, ki lastuje "Enakopravnost.” iz vsega tega vidimo, kako se zna kak list v nekaj letih preobleči in pobija tisto, kar je nekdaj tiskal kot živo istino. in naj še to pristavimo od naše strani. Tisto poročilo o papeški poslanici v Pariz je fakt in iz Rma jo j? pnnesel “mlad duhoven” (kakor ga je takrat imenoval Vatro Grili), ki ni bil nihče drugi, kot Francis Spellman, danes kardinal m nadškof v New Yorku. Kadar bo torej kdo čital ali slišal, kako Enakopravnost besni n?d Vatikanom in mu očita kupčije s fašisti, naj se spomni da je bila prav tista Enakopravnost, ki je razgalila ameriškim Slovencem prave razmere med Vatikanom in 14-e n”amje pravi napis ob cegti". prav do večera in še takrat bi ne slonih v njegov farovž ravno po- j JQ mi,j do Waukegana i skoči. bili sedli za mizo, da nisem jaz, poldne. Pisal sem mu tako na-j motje ne torno nič zamudili, na svojo roko zapeljal naravnost! tančno, kakor je to navada med ^ jmam „ __• i • i LI.. I i,„ni)niiri nomrno no en nOTTlfl še ameriške Šprahe. “Poglejte!” zavpijem tedaj spotoma obiskali še tudi druge moje znance, recimo našega zastopnika Johna Mlakarja, Jeriče-vega Janeza in druge, ki so vsi ivnji «viu uMiv.i*. « - ■ ■* r» . slavni družbi. "Pa menda ne se-, kolenu v ž!»hti- Joj, saj vam ne že prav do Milwaukee-ja?” | morem povedati, kakšna izbor-“Aha, Chicaga je dolga vas in' na kuharica je. Veste, v sami vse ceste vodijo naravnost vanjo, j Ljubljani se je izučila pri Ton-kakor v Rim,” je pripomnil Mr.1 kvi Jerici, kateri smo rekli vsi Grdina, ki je bil že nekajkrat, fek TakrttMl j« še mUd »many.... «•> ........................- T- tani. Kaj vem, kaj je iskal. poba. Nežika pa že zacber dekle, bi pustili od sebe, vam pravim Vi “Veste, fantje,” sem pripo- ki mi je včasih, kadar sem prišel pa kar naprej in naprej, ko bo-l Vsi trije so planili vame in mi začeli naštevati, da sem kakor ________ ,w bomo ustavili pri njem v pondeljek, ali torek in če tista dva dni ne, pa „— „ .r-., — gotovo v sredo. Pa ^aj gre in potovka iz Škofje Loke v Ljub-vega Janeza in druge, ki so vsi nam pripravi kosilo, če bo vedel, Ijano, ki spotoma obere vse hiše tako neznansko prijazni in po- kdaj naj ga. Se že kar vidim da-, z naročili za tje in nazaj. To'iko, strežljivi. En ce! teden nas ne nes opoldne nekje med Chicago da se nismo zares pograbili. Ta-- - — in Milwaukee-jem spet ob svo- ki ljudje bodo še vasovali po jem. Ampak povem vam, da se) Ameriki in bodo. ^ ".i Eltchic home of fhe George Miller'« 326 W. Wollerj S». Port Washington L' _r AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Zadnji teden sta prišla v Milwaukee iz Avstrije prva dva jugoslovanska begunca, ki ju je ameriška vlada pripustila v to deželo. — To sta Mr. in Mrs. Ana in Wenzel Wiesner (ki ju kaže slika), stariša Mrs. Frank Koshe iz 2680 Root River Parkway v WestAllisu, sopro-. ge znanega lastnika City liquor Distributors, Inc. Oba memo hvaležna, da Sta ju rešila evropskega “pekla,” ter jima omogočila priti v ta “čudoviti1 raj človeške svobode in prostosti, kjer človek res lahko svobodno diha in govori ter se naje do sitega.” Povedala sta tudi, da je v Avstriji še na tisoče jugoslovanskih beguncev, (zlasti Slovencev, ki tudi težko čakajo prilike, da bi mo- priletna begunca (stara sta o- jih v Ameriko. nosti z Dunaja preko Prage, Londona in New Yorka v Chicago, odkoder sta nadaljevala pot v Milwaukee z vlakom. Vožnja z Dunaja do New Yorka je trajala natančno 24 ur iz New Yorka v Chicago pa dobre 4 ure. Kot stariša ameriške državljanke, za katera je bila podana zadotna garancija, da bosta preskrbljena do smrti, sta oba begunca lahko prišla v Ameriko izven kvote. Mrs. Koshe je njuna starejša hči ter imata poleg nje še tri hčere in enega sina, od katerih sta sin in ena hči v Jugoslaviji, dve hčeri pa v Avstriji. Doma sta iz Ivanberga pri Podravski Slatini v Slavoniji, kjer sta živela do leta 1944, ko sta morala zapustiti dom in i vse ter bežati najprej pred Nemci, potem pa še pred parti-; zani. Od 1. 1944 pa do svojega odhoda v Ameriko sta živela po raznih begunskih taboriščih v Avstriji. 0,syojih doživljajih I tekom vojne vesta veliko povedati, toda o tem govorita le ne-; rada ter sta vesela, ako moreta pozabiti in zabrisati vse neprijetne spomine na strahotno preteklost. Poudarjata le to, da sta svoji hčeri in zetu neiz- umrla Mrs. Jennie Kozleuchar, o kateri smo prejšnji teden poročali, da je nevarno zbolela, je v četrtek, 19. feb. v South View bolnici umrla. Podlegla je pljučnici. Stara je bila 70 let in doma iz Jesenic na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1913, in sicer najprej v Pennsylvanijo, odkoder se je tri leta pozneje preselila v Milwaukee in od takrat naprej živela tu stalno. Leta 1924 sta s soprogom, (ki ji je umrl pred štirimi leti) otvorila v West Allisu gostilno, Znano zadnje čase kot “Mohter’s Tavern,” na 1101 So. 60th St., katero je po moževi smrti vodila naprej sama s pomočjo svojega sina Antona, ki je po poklicu tiskar, zaposlen v neki angleški tiskarni, a je v svojem prositem času rad pomagal svoji dobri materi, katero je oboževal. Mrs. Kozleuchar je uživala radi svojega prikupnega značaja splošen ugled in spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali. Ob njeni smrti ji je posvetil tudi Milwaukee Journal simpatičen nekrolog, v katerem je med drugim zapisal: “ ’’Mother’ Dies; Tavern Closets. Mother has closed her tavern for the last time. Mrs. Jennie Kozleu-dhar, 70, the gay hostess at Mother’s Tavern, 1101 So. 60th St., died Thursday at South View Hospital. And with Mother gone, the tavern will be closed permanently, her son, Anton, said. A jovial, sympathetic bartender, she operated the tavern ever since the death of her husband four years ago. “Mother’s place was a happy one. She welcomed ail her guests by name and cheered them on the way home with a warm Slovenian "na svidenje” —we’ll see you soon. “But Mother tolerated no drunkenness and no late hours. The sign peered unblinkingly at each guest from the broad wall above the scattered tables, Tme in ••■the AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OP MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Sloyenia • Every Sunday Morning 8:45 to WR1N 9:30 C. B, T, nlwll c. S. T. 1400 Kilocycles English and Slovene Announcements! ‘No service after 10 p. m. and K/ LOKALNE VESII Prva jugoslovanska begunca v Milwaukee nu exceptions, xuvui minutes before 10? the grandmothers and the mothers and the workingmen tipped the last beer mugs and Irish and the Scotch and the German bid /lahko noch,’ which is Slovenian for ‘good-night,’ to their smiling hostess, and shuffled out ...” — Tako se je poslovil od dobre slovenske žene največji milwauški angleški dnevnik, ki drugače ni tako radodaren s simpatijami, zlasti kadar gre za gostilne in gostilničarje. Pokojna Mrs. Jennie Kozleuchar je spadala k cerkvi Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu ter je bila članica društva istega imena št. 165 KSKJ in Krščanskih mater. Poleg e-dinega sina Antona zapušča tu še sinaho Lucillo in osem vnukov in vnukinj: Mary Jane, Anton Edward, Carl L., Nicholas F., Rose E., Paul F., Cecelia Ann, in Barbara Eilen v starem kraju pa dve sestri in dva brata. Pogreb se je vršil v soboto, 22. feb. iz cerkve Marije Ana m Wenzel wiesner Pomoč Kristjanov v West Allisu na Holy Cross pokopališče. — Bodi pokojni blagi ženi o-hranjen med nami časten spomin, sinu in njegovi družini pa naše iskreno sožalje. Poroke Zadnje dneve predpusta so hitro še izrabili in si prisegli večno zvestobo sledeči pari: Frank J. Remshak, 4614 N. 32 St., in Frances R. Mavri, 629 So. 5th Stt; Frank R. Faletich, 2217 W. Pierce Sty in Gladys Strong, 2048 N. 29th St.; Clarence J. Smoody, 1520 W. Juneau Ave., in Shirley Semrad, 2109 So. 74th St.—Bilo srečno! Rojenice Sinčka so pustile rojehice te dni pri družini Frank Cesarec na 4228 N. 45th St., hčerke pa pri družinah John R. Gnat na 115 W. Washington St., in Raymond A. Robniok na 953 So. 57th St. Postne molitve V cerkvi Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu se tekom posta vrši, vsak peftek zvečer ob 7:30 Križev pob in so farani in drugi verniki vljudno vabljeni k molitvi. Budenz trdi, da je Milwaukee ena “rudečih” central Louis F. Budenz, prejšnji glavni urednik komunističnega “Daily Worker”-ja, ki je pred 18 meseci zavrgel komunizem in se vrnil v katoliško cerkev, je v svojem predavanju zadnjo nedeljo (16. feb.) v Milwaukee trdil, da je “Milwaukee eden izmed važnejših centrov komunizma v Združenih državah,” četudi so tukajšnji komunisti “tako po številu kot po kričanju v primeri z nekaterimi drugimi večjimi ffiegti v Ameriki, kot n. pr. Detroit;'New York, Los Angeles ifd., precej zadaj.” Budenz je tudi izjavil, da je štrajk pri Allis-Chalmers kom-paniji v West Allisu 1. 1941, ko je bil Stalin še Hitlerjev zavez-(Dalje na 4. strani) Leta 1911 je Kruppova rodbina v Nemčiji sklenila, da bo priredila velikansko proslavo da počasti svoje ime. Hotela je namreč proslaviti svojih 10 generacij, ki so druga za drugo izdelovale municijo in orožje za Nemčijo. Za dostojno proslavo so porabili vse leto, da se je vse pripravilo in da so bili povabljeni vsi takratni prvaki Evrope. Toda v jutro tako ddlgo pričakovane proslave je nastala v Kruppo-vi tovarni razstrelba, ki je ubila in ranila več sto delavcev. To je vzbudilo med narodom tako nevo-ljo, da Kruppovi niso upali začeti s proslavo. Odložili so jo in nikoli več ni bilo slišati kaj o tem. • * » Daši stane gazolin v Ameriki danes nekaj čez 21 centov galona, pa zasluži prodajalec na drobno komaj 4 cente pri galoni, s čemer mora vzdržati gazolinsko postajo in vse drugo. « « • črka “E” se rabi: pri vsakih 1000 besedah v angleščini 591 krat, v španščini 850 krat in v nemščini 988 krat. • Od leta 1893 in 1939 so dobile ženske volivno pravico v 33 deželah. V zadnjih sedmih letih so jo dobile še v dodatnih 14 deželah, toda volivne pravice še vedno nimajo v 18 deželah, med temi v Argentini, Belgiji in Švici. * • * Vladna statistika kaže da je po Zed. državah vsak dan okrog 1,800 požarov, od teh jih je do 1,000 po domovih. * . • * V Afriki sme ubiti vsak lovec 2 slona, to se pravi, če jih najde in če jih zadene. Potem plača od prvega $200, od drugega pa $400 vladi. Boje se namreč, da bi slone čisto iztrebili radi visoke cene slonove kosti. « • • Hamburger (zmleto meso), ki je danes v Ameriki tako priljubljena jed, so prinesli iz Hamburga, Nemčija, prvič leta 1884. Danes to jed servirajo v Ameriki na 37 raznih načinov. • • • življenske potrebščine so se dvignile v Zed. državah leta 1946 za 18 odstotkov. To je bilo več kot v kateremkoli letu od prve svetovne vojne. .* * • Nikjer na svetu ni toliko telefonov kot v Zed. državah. Tukaj je po en telefon na vsakih 5 oseb, (Dalje na 4 strani) THIS MILWAUKEE MADE PRE-FABRICATED HOME SCORES HIGH O ON THE BIG SERVICES mmi aw wwwmm 7 BIG SIRVICBS ] Food 2 Foo d 4 Softly and Protection 5 Entertainment and Education £ Sanitation and Cleanline** X A-Purpese lighting "Prc-febricated for convenient low-cost construction—all-electric for convenient low cost living”—is Mb. Miller’s description of her modern home. "All-electticsavcs money" she says. "It costs less when you Jet electricity do all the work.” Electricity not only provides all the 7 Big Services — it does them better — it “Everyone likes the woy it cooks — oven foods ore so tasty and moist" -**• says Mrs. Miller of her automatic electric range. The electric percolator * • also assists with Food Preparation. Electric refrigeration provides Food Preservation and the electric dock. Safety and Protection. Electric mixer, roaster, and toaster aid in Food Preparation while kitchen rodio offers convenient Entertainment and Education. Is electricity dean? Look at this basement. Automatic electric regulation of the fumoc# gives Comfort ond Health in full meosure. <*Sm all electric let CONVCNIfNCC • CUANUMHS J COMKttl» KONQMY AND SAHTY "I use it aH the time" says Mrs. Miller of her electric sewing mochine — a bigger than ever saver in these days of shortages and high costs. inioy More of the Big 7 in '47 You can plan on adding to your Big 7 Electric Services in 1947. There will be more electric appliances available than in many years. Plan a purchase in 47. Se< your electrical dealer. Ask him about the easy step by step plan which leads to mote enjoyment of the 7 Big Services. LOW COST CUFCTWC/TY—om of the smallest expense items in family budgets, makes the advantages of modem Electric Living available to alL Two of the most important in the array of electric appliances which contribute to Sanitation and Cleanliness—the washing mochine and automatic electric water heater. WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY ZA VSAKEGA NEKAJ J. D. —(SnneSSSBSWSMttSWSWWMBMBMnSnBMSSSPSMMMMSWMmWmWPHMI j-«-«—*— -* . « ■ . ■ Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin s - Tedenska priloga is Slovence v Wisconsin Address All communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 8th St. MUmukee 4 Wis. Tel. Mitchell 4373 •> / m Obzor lokalne vesti (Nadaljevanje z 3. strani) nik, zapovedal in odredil ekse-kutivni odbor Komunistične stranke v Ameriki, katerega član je bil on (Budenz) sam ter je bil na dotični seji navzoč, ko je bil tozadevni sklep osvojen. Namen dotičnega štrajka je bil ohrometi kolikor mogoče a-meriško produkcijo orožja v podporo Anglije proti Hitlerju. Dalje je Budenz.tudi dejal, da ima ameriška komunistična stranka danes iz Moskve isto nalogo, kot jo je imel prej Ger-mcn-American Bund od Hitlerja, namreč nalogo aktivnosti pete kolone. O zadnjem Allis-Chalmerš štrajku, ki bo trajal zdaj kmalu že eno leto, je Budenz odklonil vs&ko izjavo na vprašanje v koliko so, po njegovem, komunisti odgovorni za njegovo dolgotrajnost, češ, da zdaj nima več zvez s komunisti in da torej ne ve, kaj se kuha in kuje v njih vrstah. Obljubil pa je razkrinkati v bližnji bodočnosti vse podrobnosti komunističnih mahinacij tekom prvega štrajka, leta 1941. ------o------ Nov patent Mačka.se da odreti menda na sedem načinov, še več je menda načinov spreobrniti profesionalnega pijanca. Naše dobre matere so bile prepričane, da možička, ki le prerad in prevečkrat pogleda v glaž, ne spreobrne nihče dragi kot Bog. Zato pregovor: Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne ... Takole je pred leti panala svojega moža njegova skrbna ženica. Zaprla ga je v klet in mu dala k zglavju cel galonček tolažbe. Po treh dneh je šla pogledat v klet, kako je delovalo njeno zdravilo. Mož je spal spanje pravičnega in smrčal. (Jalpnček je ležal na tldh prazen, leniča se trese od jeze in kriči nad njim. Končno odpre mož eno oko, jo milo pogleda in vzdihne: “še prinesi! žejen sem!" V tistih dneh, ko je bila suša po celi deželi, se je nekaj ugibalo, da bi se moglo zavzeti kako društvo, kateremu je res pri srcu povzdig našega naroda zato, da bi se omejilo vsaj deloma pijančevanje po naših domovih. Vse je potihnilo, ko se je oglasila ena izmed žensk: “še nobenega nisem videla, da bi ga pljunil iz ust!” S Odkar so zopet odprli pipe, se je pomnožilo število pijancev menda na 60,000 samo v državi . Wisconsin. To so tisti, ki se ga preveč nalazejo enkrat na vsake j kvatre. K temu moraš pridati še j profesionalne alkoholike, ki niso j srečni, dokler niso premočeni j skozi in skozi na zunaj in zno-I traj. Teh je menda kakih 15,-I 000. Seveda ima vodilno besedo pri tem Milwaukee. Ni čudno. Ječmena ne zna kuhati nihče boljše kot ga pri nas; to je namreč prineslo slavo mestu. Izdelovali so ga za domačo porabo in seveda tudi za izvoz, če se bo vse porabilo za domačo porabo, ne bodo vedeli drugi, kaj mi vse znamo in slava mesta bo zatem-nela. Nad deset tisoč novih slučajev in nad en tisoč starih grešnikov je stalo zadnje leto pred sodnijo. Uradne številke povedo, da je samo v Milwaukee 14,-000 takih, ki potrebujejo “tolažbo” vsakokrat, kadar je kaj denarja v žepu, med tem, ko je onih, ki ne vedo kdaj nehati, nad 3,500. Temu se mora napraviti konec, je rekel William Oldings, policijski nadzornik alkoholnega oddelka. Mož se razume na to, sam osebno pride razložit na sejo. Mesto vam bo hvaležno. Mi, seveda želimo novemu patentu obilo uspgha. -------o------ ZA VSAKEGA NEKAJ (Nadaljevanje z 3. strani) vštevši moške, ženske in otroke. Za nami je najbližja Velika Britanija, kjer je po en telefon na vsakih 12 oseb. • • • V Zed. državah je samo ena država, ki da na smrt obsojenemu zločincu na izbiro: da ga ustrele, ali ga potegnejo na vislice. v Pismo iz Gorice Ameriška armada ima 80 raznih laboratorijev za razna raziskovanja. V teh laboratorijih j® hilo vse dobro, je zaposlenih 40,000 oseb. « » » Če ima to kaj veljave ali ne, ne vemo, fakt pa je, da je v kabinetu predsednika Trumana najboljši plesalec poljedelski tajnik Anderson, če zna polštertanc, pa ne vemo. ... španski diktator general Franco se baje pogaja za večje posestvo v Argentini. Najbrže pričakuje, da stara leta ne bo preživel doma na španskem. Na trgu Holford v Londonu bodo postavili novo soho Leninu, očetu boljševizma. Ta je namreč za nekaj časa živel v Loildonu. Spomenik je stal tam že prej, toda lansko leto so mu neke noči neznanci odbili nos, ušesa in levo ramo. * * * Ko bo šel drug mesec v Moskvo na konferenco angleški zunanji minister Bevin, ga bo spremljal srčni specialist. Bevin boleha namreč za nevarno srčno napako. ♦ * * V Berlinu vlada tako pomanjkanje, da niso na cesti varni niti otroci brez spremstva odraslih. Vzamejo jim namreč čevlje in gorko vrho obleko, če jo imajo na sebi. (Op. ured. Pismo je prejel naš naročnik od svojega načaka iz Primorskega. Priobčujemo ga v celoti dobesedno.) Gorica, 20- nov. 1946. Dragi stric! Malo težko mi je pričeti s pisanjem, ker midva si nisva nikoli dopisovala, zato se tudi malo poznamo. Opisal Vam bom malo svoje življenje, da boste imeli vsaj eno malo sličico o meni. Že leta 1938 sem odšel v Nemčijo in tam ostal celih sedem let. Delal sem vedno v avtomehaniških delavnicah ter se marsikaj naučil. V začetku toda sredi vojne so pričeli vse inozemce preganjati in zapirati. Leta 1943 sem prišel tudi jaz na vrsto, bil sem nekaj časa zaprt, potem sem pobegnil in sem se skrival do konca vojne v Avstriji. Lansko leto pa sem prišel domov in sem bil takoj nio-biliziran. Delal sem nekaj mesecev v vojaški delavnici in ko sem bil odpuščen sem dobil delo v neki civilni delavnici in sicer kot dolovodja. Po nekaj mesecih sem pustil to delo in sem šel za šoferja, to delo opravi jem še danes. Mogoče se Vam bo čudno zdelo, zakaj sem pustil delo delovodje ter šel za šoferja? Opisal Vam bom, kakšne razmere vladajo pri nas, zato da me boste razumeli. Predvsem Vam moram povedati, da se nahajam v onem delu Julijske Krajine, ki je zaseden od Titove vojske. Poročil sem se tukaj in imam že enega otroka. Torej s ženo in otrokom ne morem iti po svetu, ker ne vem, ali bi dobil takoj delo ali ne. Toda, če bi bil sam, ne bi ostal niti en teden tukaj v Titovem “raju”, šel bi zopet po svetu in če bi jedel samo enkrat na dan. Torej s tem Vam že veliko povedal, toda hočem Vam bolj natanko opisati, da boste se okrog z avtomobili, pa četudi vsaki mesec enega razbijejo, to nič ne de, saj ubogo ljudstvo plača vse. Jaz sam sem enemu takemu tiču popravljal avtomobil, katerega je v par mesecih trikrat razbil. Stroški so bili ogromni, toda, kakor že prej povedano, ljudstvo plača vse. In kaj je bil ta človek pred vojno? Eden tistih, kateri so v soboto prejeli denar pa čez nedeljo vse zapili, torej tisti, katere smo imenovali “barabe” in Vi gotovo veste, kaj je ta beseda pomenila. Torej taki ljudje imajo danes pri nas besedo, bivši fašisti, kateri bi se sedaj radi prikupili komunistom, da bi ti pozabili njihove grehe. Vlačuge in barabe sedaj blatijo poštene ljudi, kateri molčijo in trpijo, ker upajo, da se bo to kmalu končalo. Ljudstvo, katero živi v coni A, to je pod ameriško upravo, to še vedno kriči, da hoče k Titu. "To pa zato, ker še niso okusili, kar smo okusili mi' Mi komaj čakamo, da bi bilo enkrat konec tega pekla. Vsi upamo, da bosta Amerika in Anglija delali na to, da bomo tudi mi enkrat deležni svobode. laž od konca do kraja Ljud' da mi na pišete nič o politiki, stvo se tega časopisa brani in ker bo tudi Vaše pismo Slo sko- ga noče kupovati, zato so si izmislili drugi način, kakp bi prodali svoj popackani papir. Prinesejo ti ga kar v hišo, tako da ga moraš kupiti sicer te zapišejo v črno knjigo. To je pri nas svoboda tiska! Gorje pa temu, kdor bi se drznil citati časopise, kateri govorijo resnico (ti izhajajo v Gorici, drugo pri nas jih ni) temu bi se do- zi cenzuro in s tem bi meni samo škodovalo. H konau bom pa tako predrzen in Vas nekaj prosil. Ce Vam razmere dovolijo, oziroma, če Vam kaj ostaja, da bi se spomnili tudi name, ker sem strašno potreben- Cital sem, da ameriški Slovenci mnogo zbirajo za “Rdeči križ”; toda žalibog, da se tudi s tem “rde- godilo, kakor sem že zgoraj opi- čim križem” delajo tukaj špe- Če si zaposlen pri državnih ustanovah, moraš iti zvečer na sestanek. Tu predavajo komunisti svoje neumnosti ter ščuvajo ljudi enega proti drugemu. Tu se kujejo sovraštva in prepiri, da Bog pomagaj. Po navadi nastopajo taki smr- sal. Slovenci smo majhen narod in če bodo ti ljudje vladali tukaj osemdeset let, potem ostanete samo še tisti Slovenci, ki ste v Ameriki. Tukaj, v Evropi pa bo zapisano v zgodovini — bil je en majhen slovenski narod, kateri je sam sebe uničil. — Povem vam samo en primer: Mesto Ljubljana šteje okrog 100,000 prebivalcev; odkar imamo Titovo svobodo je izginilo v Ljubljani tri in trideset tisoč ljudi, in zakaj? Nekateri, so bili pobožni in so hodili v cerkev; drugi, ker so nekaj imeli, česar bi se bili radi polastili komunisti, te ljudi so kar pokrivem nečesa obdolžili jih obsodili na smrt ter.se polastili njihovega premoženja. ŽIVELA SVOBODA! Torej ni čudno, če se človeku to življenje pristudi in če pomisli, ga je sram, da je Slovenec. Toda upamo, da bo tudi tega enkrat konec, kajti drugače bi obupali. Opisal sem Vam kakšno je približno tu- kulacije, kar sem svoj čas to jaz sam doživel. Oni gospodje, katerimi je šlo vse to blago skozi roke, so vse boljše blago odbrali zase, kar pa je bilo raztrgano ali preperelo, pa so raz- dali potrebnim. Ravno tako je tudi z blagom, katerega pošilja UNRRA. V začetku so nekaj teh paketov razprodali med ljudstvom, ko pa so dognali, da se s tem blagom da napraviti lepa kupčija, so začeli prodajati na drug način. Odprli so vse te pakete in ljudstvu prodajali po koščku. Na ta način je namreč država več zaslužila. Tako pomaga naša država našemu ljudstvu. Končam svoje pisanje ter upam, da Vas s tem nisem dol-gočazil. Upam, da Vas to moje pismo dobi pri najboljšem zdravju. Voščim Vam vse najbolje za božič in novo letp Vam in vsej Vaši družini. Zadnji klic da se okoristite s to veliko razprodajo. Ne zamudite lepe prilike, pridite in si izberite obuvalo, ki vam je na ponudbo po takih izrednih cenah! V avtni uniji CIO je hud notranji boj med predsednikom Reutherjem in podpredsednikom Thomasom. Prvi zastopa desno, drugi levo ali radikalno silo v organizaciji. Nekateri že govore, da bo morda sklicana izredna konvencija, da se spor poravna, ki grozi razbiti organizacijo. Po- kovci, kakteri si domišljajo, da k življenje Vseh krivic, ki so v partizanih požrli modrosti g(j tuk#j dogajajo pa sploh ni mogoče popisati. Prosim vas, da bi te novice povedali tudi drugim, kateri dobivajo od tukaj napačne vesti. Ljudje, kateri pišejo od' tukaj, sploh ne morejo povedati resnice, ker gre vse skozi cenzuro; jaz pa bom to pismo poslal iz Italije. vas prosim, celega sveta. Torej vidite, ravno radi teh prepirov in sovraštva sem šel za šoferja. Delam noč in dan, toda mir imam pred temi neumnimi sestanki, kjer ti hočejo zabiti nekaj v glavo, kar si že davno proučil in zavrgel, kot je to zavrgel- že ves civiliziran svet. Moja plača je zelo skromna, tako da komaj preživljam družino, saj sem tudi le bolj poredkoma doma. Živeti bi se dalo imeli pri vas nekaj več pojma' nekoliko bolje, če bi imel de-o naši “svobodi”. Cital sem nek nar, da bi si nabavil orodje in slovenski časopis iz Amerike in napravil svojo delavnico. De-tudi več pisem od tam, v katerih se zelo pohvalno izražajo o Titovi Jugoslaviji- Oh, ti moj Bog! — Ce bi vi vedeli, koliko tukaj narod trpi, preklinja in moli, da bi nas Bog o-tel te nadloge, potem bi si dru- ložaj se je še poslabšal, ko je ga{e predstavljali našo svobo-Thomas obdolžil Reutherja ne-^ pravilnosti, ko je hotel poravnati stavko pri Allis-Chalmers Mfg. Co. v Milwaukee, Wis. * * * Gradbeniki so v skrbeh, ker ljudje niso zainteresirani v hiše, katerih cene so nad $10,000. Raje, kot bi toliko plačali za novo hišo, ljudje iščejo stanovanje. • » • Letos bo v Ameriki dovolj govejega mesa, ker živinorejci rede dovolj živine. Primanjkovalo bo pa svinjine in -kar je bo, bo draga kot žefran. ♦ * * Poljedelski oddelek vlade bo začel s kampanjo, da se rabi več krompirjeve moke v pekarijah. Žita primanjkuje, ker je tako veliko povpraševanje zanj po vsem Evetu. Kompir pa gnije v skladiščih, ker ni pripraven za izvoz. ... Winston Churchill, bivši angleški ministrski predsednik, bo dobil od newyorskega založnika $1,250,000 za rokopis svojih spominov. V tej -knjigi bo Churchill tudi zagovarjal svoj načrt, da bi bili zavezniki invadirali Evropo preko Balkana in ne preko Francije. s ... _______ ________ __________—, Da naš državni tajnik Mar- kako postopati s starimi grešni-1 shall ne namerava pustiti Balka-ki, ki se ne ozirajo na ugled me-j na in sosedne države ruski polista in države Wisconsin. Začelo [ tični sferi, je dokaz zadnje poso- Propaganda v naših časopisih hoče svetu dopovedati, da Primorska zahteva priključitev Titovi Jugoslaviji. Seveda hoče priključitev k Jugoslaviji, toda ne k Titovi. Tukaj nas neprestano tirajo na manifestacije, če ne greš — si reakci-jonar. Kričati moraš na vse grlo: živel Tito, živel Stalin, živela komunistična partija itd. Ob nedeljah in praznikih moraš na udarniško delo, to se pravi delati zastonj. Ves de nar, katerega ubogo ljudstvo pri takem delu zasluži, gre ko munistom v žep. Takšni peto-lizci in podrepniki, kateri na vse grlo kričijo njim v prid — lal bi doma in bi tako prišel manj v dotiko z ljudmi in-bi se tako izognil marsikatere nevar' nosti. Ker danes mora biti človek v-govorjenju silno previden, ker če zineš le eno neprevidno besedico, pa že zgineš kar čez noč, tako da nihče več ne izve, kam si sploh odšel. Torej taka je razlika med fašizmom in komunizmom; fašisti so te zaprli, tvoji domači so s časoma izvedeli, kje si in ti prinesi vsaj hrano in drugo potrebno — tukaj pa kar izgineš'in tvoji domači lahko samo še molijo za tvojo dušo. Tako je življenje v deželi, kjer se neprestano poje pesem “svobodi”. Ce greš v cerkev, če moliš in govoriš o Bogu, potem te ozmerjajo s fašistom,( reakcionarjem in polno drugih imen ti dajo, samo človek ne. To je svoboda vere, o kateri naši časopisi toliko trobijo v svet. Naše časopisje upravljajo poklicni iažniki, kateri sami ne i EN vodi ETLIC . . . mičnih CEL AKER CVET lopadov in ribnikov. ti si lahko vse dovolijo. Vozijo verjamejo, kar zapišejo, samo • SIJAJNA RAZSTAVA ROŽ. • VETERANSKA HMA, opremljena. • ZELENJADNI VRT, paradi! vrtnarja. • VEČ KOT 200 RAZSTAV na nasadih, »hiltvu, in olepšavi ameri- opremi, po ikega domi REGULARNA VSTOPNINA vključno fed. davek VSTOPNICE V PREDPRODAJI 5(ty Dobe se pri vseh cvetličarjih vrtnih klubih in v Taylor’s Ticket Office “Nelepša razstava v leta” se bo z resnim delom v Safety Building. Dne 27. februarja se bo ustanovila družba za odstra-njenje in kontrolo alkoholizma. Pravijo, da bodo dobili vse izve. dence v tej stroki in' spreobračali pijance z besedo in dejanji. I lor ima kak dober nasvet, je p tibljen, da ga naznani ali pa I jilo Ogrski in-nedavna spodbu-' da, da se reorganizira grška vlada. ... Sedaj je že skoro gotovo, da kongres ne bo podaljšal zakona I za obvezno vojaško službo. Boj-: na sila bo odvisna samo od prostovoljcev. George Pickering je poznan kot "duck doctor” na iOO a krov obsegajoči rezervaciji v mini Calgary, Alberta, Canada. Pričel je to delo iz ljubezni da živali. To njegovo ozemlje je protektirano tudi~od države. Sedaj skrbi Pickering za tisoče ranjenih ptičev, ki se zatečejo na njegovo razervacijo. Na sliki ga vidimo s skupino gosi. Zbrali smo iz naše redne zaloge 676 parov ženskih čevljev raznih mer. V teh so taki s strapsi in zavezami in tudi pumps Njih cena prej je bila do $6 in $7. Ti Čevlji se bodo prodajali na tej izredni razprodaji samo po $1J9 fn $1.79 Pripravni so, da jih pošljete v Evropo in ženske boste ž njimi razveselili. Na tej razprodaji je tudi vse obuvalo iz kavčuka za moške, ženske in otroke MANDEL SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. ZRAVEN GRDINA SHOPPE jminiiiHuiinimtiimimmiuiniiiiiimiiiiiiimiuniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiii Pokličite KE DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES! Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi s vacuum čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Heating Service $50 BAST tOO. ST., VOGAL UONTERBY iiuiiiniHiiiiiniiiiiinnuiuiiHiiiiiiiiniHiiiiiuHiiHiiii? INCOME TU RETURNS (ONPUIED ALBERT W. KAY 15603 Waterloo Rd, Kmett Bldg. KE 4116 MU 5270 AincKmA nmwvm. February 27,1047 ra. % Dražba sv. Družme (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 26. novembra 1(14. Zedinjenih Driavah Severne Amerike Sedež: Joliet, I1L Inkom. V dri. Illinois 1«. mala lili Nase geslo: “V* za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK. 71« Raub St, Joliet, Illinois 1. podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 8851 W. Oakdale Ave., Chicago M, Illinois 2, podpredsednik: KATHERINE BAYUK. 52« Lafayette St., Ottawa, 111. TSjnlk:: FRANK J. WEDIO. 301 Ume St.. Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANIČU 650 N. Hickory St.. Joliet, Illinois Blagajnik- JOSEPH KLEPEC. «03 Woodruff Rd„ Joliet, Illinois Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE. 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. Ul. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH. 1748 W. 2tst St., Chicago. Illinois JOSEPH L DRAŠLER. 131« Adams St.. North Chicago. Illinois JOSEPH JERMAN. 90 W. Jackson St, Joilet, Illinois POROTNI ODBOR: :oVlCH. 39 Wlnchell St, Sharpeburg, Pa. JOSEPH PAVLAKI_________ MARY KOVAIč. 2456 So. Avers Ave, Chicago, Illinois JOHN DENSA, 2780 Arthlngton Ave, Chicago. Illinois Predsednik AtletICnega odseka: GABRIEL DRAŠLER, 519-10th St, Waukegan. 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clalr Ave, Cleveland 3, Ohio Do 1. jan. 1947 Je DSD Izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poSkodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. DružBb za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj koti S člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moSkega ali ženskesa spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojit.va do 16,leta. Zavaruje se za (250.00. (50000 ali (1.000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vila. Poleg smrtnine Izplačuje DSD svojim Sanom(icam) tudi bolnliko podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in počkodnine. Mesečna plačila ((assessments) so urejena po American Experience DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo Izvedenci ((actuaries). Uradni jezik je. slovenski in anglečki. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo njeno sredo 1 Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WED1C. 301 Lime St, Joliet, DL Brat gl. tajnik poda finan?-no porodilo. Nadalje tudi po roda, da je zdaj vse urejeno z Ameriško Domovino, da postane ta list Družbeno glasilo, in to po ceni, namreč, po 5c za vsakega člana in članice mesečno, ker to je, kar vsak član in članica plača, potem pa za Družbena poročila, naznanila itd., pa bo Družba plačala $200,00 letno in glasilo se bo pošiljalo na člane (ice) vsaki drug in četrti četrtek v mesecu. Nadalje tudi poroča, da lote katere je Družba imela so bile prodane za ceno $1,000.00, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji gl. odbora. V zadnjem letu smo imeli 21 smrtnih slučajev, kar je največje število za eno leto od časa Družbenega obstoja. V le- 4$ h DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trst*) (Nadaljevanje z L atran« OBISK MOSKOVSKEGA kan tak bralec komunističnih RADIO-KOMITETA v Sloveni- listov sploh ne vidi. Občutijo jih pa verniki, ki hodijo v cerkev. DARVINOVA TEORIJA tudi dela težave komunistom. Darvi-nova razvojna teorija tudi igra vlogo v boju proti svobodi cor-kve. Tisti, ki razvojne teorije ne razumejo, so iz nje pobrali samo to, kar so trdili nekateri brez znanstvenih dokazov, da se je namreč človek razvil iz opice. Sedaj se ta nauk po šolah ubija otrokom v glavo. Ker nekateri župniki ne bi radi gledali po cerkvi potomcev opic, so govorili o tem, da ni nikakega dokaza za človekov razvoj h opice, ampak da to trdijo le nekateri, ki bi radi utajili človekovo odgovornost za tu smo sprejeli 62 novih članov dejanja. Posebno poudarjajo kr- in članic v oba oddelka. Torej, kar jih je umrlo, in tistd, ki so drugače zapustili društva, jih je pa bilo 63. Tako smo nazadovali za enega člana. Skupno članstvo zdaj šteje 1,362. Zahvali se gl. odboru za skupno sodelovanje, posebno se tudi zahvali vsem društvom, gl. u- ščansko resnico o neumrjočnosti človeške duše, ki se ni mogla razviti iz opice. — Tak nauk so smatrali v nekaterih krajih za — politiko in kaznovali nekatere duhovnike, češ, da so kršili ustavo, ki prepoveduje govoriti v cerkvi o politiki. - x OBLETNICA LENINOVE ji. Po slovanskem kongresu je prišel v Ljubljano moskovski odbor za radio-oddaje. Vodil je Aleksander Ovčarov. Poleg raznega partizanskega materijala kot partizanske govore itd. so vzeli tudi kakih 30 slovenskih pesmi, ki jih bodo sedaj Rusi poslušali na moskovskem radio. Deset pesmi je zapel v ta namen Centralni sindikalni zbor pod vodstvom Franceta Marolta. Ta zbor je nadaljevanje nekdanjega Akademskega pevskega zbora. CESAR. — Znani ljubljanski gledališki igralec Ivan Cesar je obhajal 18. jan. petindvajsetletnico, odkar sodeluje pri gledališču. radnikom(cam), uradnikom(i- ...... .... cam) krajevnih društev za iz- \ rem° 18’ ^da trbove|Jskl ru-krene izraze sožalja in tolažbo Butalski policaj na Cefizelj Bolj na ono stran leži vas, ki ji pravi Butale. Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zma-SMRTI. — V “Ljud. prav.” be- gali Butalci in ne pamet: tak- Dne 29. jaiiiiarja 1947, kmalu po pol deveti uri so se zbrali sobratje gl. nadzorniki: Andrew Glavach, Joseph L. Drašler in Joseph Jerman. Po kratkem pozdravu so nadzorniki pričeli z revizijo knjig tajnika in blagajnika. Po končanemu delu so se podali na banko, kjer so pregdali vse listine, bonde in druge vrednosti Družbe. Pronašli so, da se vse popolnoma strinja, in da je vse v pravem in lepem redu. Popoldne ob pol četrti uri se je pričela seja gl. odbora. Predsednik otvori sejo s molitvijo. Navzoči so bili sledeči: predsednik Frank Tushek, tajnik Frank J. Wedic, nadzorniki: Andrew Glavach, predsednik nadzornega odbora, Joseph L. Drašler in Joseph Jerman. Zaradi bolezni ni bilo mogoče gl. blagajniku 'Joseph Klepecu se udeležiti te seje. Predsednik vpraša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakem stanju so jih našli. Sobrat Andrew Glavach, predsednik tega odbora poroča, da so vse natančno pregledali in da se vse popolnoma strinja in da je vse v najboljšem in lepem redu. Zahvali se tajniku in blagajniku za jako lep red pri knjigah. Ravno tako tudi poročata, sobrata nad Zornika Drašler in Jerman. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se odobri. Glavni predsednik poroča: Spoštovani gl. odbor! Zbrali smo se k letnem zasedanju glavnega odbora D.S.D., da podamo svoja poročila o naši aktivnosti v drugi polovici minu-legale leta oziroma od polletnega zborovanja gl. odbora D. S. D., ki smo ga imeli 27. julija 1946. Ker se v tem časir ni nič posebnega pripetilo, zato bo tudi moje poročilo bolj kratko. V podrobnosti poslovanj* se ne bom spuščal, kajti v tem oziru bo brat tajnik poročal. Na splošno želim omeniti, da vlada med člani glavnega odbora in društvenimi uradniki za-stopnost in vse poslovanje Družbe se vrši « lepi slogi. Da je to resnica, je dokaz v tem, ker nimamo nikakih tožb in prepirov. V članstvu sicer nismo napredovali v toliki meri, kot bi želeli, zato mislim, da bi bilo umestno, če se podvzamejo potrebni koraki, da se pridobi ko-I likor mogoče novih članov in to še posebno v mladinski oddelek. Mladinski oddelek bi lahko nazivali “hrbtenico” Družbe. Zato priporočam, da storimo vse, kar je mogoče, da se število članov in članic mladinskega kakor tudi odraslega oddelka pomnoži. V finančnem oziru se je pokazal precej lep napredek. Ker ne morem videti v bodočnost, zato tudi ne morem vedeti ali prerokovati, kakšen finančni napredek bo v bodoče in to še posebno zato ne, ker se obrestna mera posojil bolj in bolj'manjšuje. Če se denar posodi na zemljišče ali investira v bonde, je nemogoče dobiti obresti, kakršne so taka posojila pred leti prinašala. Radi tega ne moremo pričakovati onega finančnega napredka, kot bi ga želeli. Upati pa je, da se sedanje razmere kaj zboljšajo, kar bo v korist članstvu in Družbi sv. Družine. To je vse, kar želim sedaj poročati. Končno se pa želim zahvaliti bratu tajniku in blagajniku za složno sodelovanje. Ravno tako se zahvalim tudi vam vsem ostalim članom gl. odbora, kakor tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev in želim, da bi vsi skupaj še naprej složno delali v korist Družbe sv. Družine. Frank Tushek, gl. pedaednik D.S.D. Poročilo predsednika se enoglasno o prej me. ter za vse kar so storili zanj ob času njegove žalosti ob izgubi ljubljene soproge. ” Poročilo -gl. tajnika se enoglasno vzame naznanje. Brat predsednik vpraša nadzornike, ako ima še kateri kaj poročati, in ker se nobeden več ne oglasi, je bilo s tem poročilo odbora gotovo. Brat Drašler predlaga in brat Jerman podpira, da se uredništvu Ameriške Domovine uradno naznani, da je na tej seji bilo sklenjeno da postane ta imenovani list uradno glasilo naše Družbe. Enoglasno sprejeto., Predlagano in podpirano, da se plača ■ gl. uradni-Sprejeto.' Predlagano in podpirano, da se plača $12.00 za shrambo na banki za leto 1947. Sprejeto. Predlagono in jpodpSrano, da se plača $10.00 Fraternal Congress, kot članarina za leto 1947. Sprejeto. Brat gl. tajnik apelira na darji pozivajo vse tovariše na tekmovanje na čast Leninovi 23. obletnici smrti tega komunističnega svetnika. Morda nadome-ste vse krščanske praznike polagoma s praznovanjem komunističnih zvezd. Vidi pa se vsaj to, da ne morejo biti brez praznovanj. če ne praznujejo Božiča pa vsaj Lenina. Vsak po svoje... NAJDBE V PTUJU. — Pisali smo že, da so lansko poletje odkopavali grobove na ptujskem gradu in našli mnogo, staroslovanskih ostankov. Izkopine so velike važnosti za proučevanje zgodovine. Izkopali so grobove iz 10. in 11. stoletja. Sedaj so menu raznih nSjdeb. Iz najdenega orožja nekdo sklepa, da je sal sni so. V Butalah so imeli občinskega) hlapca, ob delavnikih je goved pase! in lenobo, ob nedeljah pa si je na glavo poveznil kapo, ta kapa je bila rdeče obšita, v roke je vzel helebardo ali sulico in je bil policaj, strah vseh tolovajev. O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefizelj, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske. Pa je zasrbelo Cefizlja, da si gre ogledat policaja in je bilo tisto nedeljo, ko obhajajo v Butalah vsakoletno žegnanje in poboj, pa je sel v Butale in se nastavil policaju tik pod nos, 'ssz&SLzsz gsiaMsa r ral odjesti dobička in je pustil! Cefizlja v pekarijo in se je s1 helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka. Čaka in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja — šent je bil odšel pri zadnjih vratih in se ni niti poslovil. Policaj hud — krščen ma-tiček — tako je bil hud, da jc kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo in ga ni bilo in ni vse nič pomagalo. Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je Ce-I fizlja spet zasrbelo, da gre v; Butale in je šel in se nastavil! policaju pod nos. “Hop,” je rekel policaj, “ali te imam. Zdaj mi več ne uideš” in ga je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: “Tujec sem,” je rekel, “deže-ian, pa sem zadnji pot zgrešil od peka da vas nisem našel. Ali mi je bilo malo hudof'!’ — In j je šel s policajem kakor jagnje za materjo. Pa prideta mimo peka in Cefizelj se jfe spomnil, da je lačen, in je lepo prosi! in policaj ga je spustil v pekarijo; mislil «i je: "Tisi zvit, jaz pa še bolj, to pot mi ne Uideš!” In se je postavil na zadnja vrata. In je čakal in čakal, pa ni, dočakal, ker je Cefizelj to pot' šel zbogom pri srednjih durih; in je bil policaj sila hud, malo je manjkalo da ni zaklel. Potečejo trije tedni pa gre Cefizelj spet v Butale in policaju pod nos. “Hop,” je rekel policaj, “ali :e imam! Jaz ti pokažem, kaj je butalski policaj, da mu boš uhajal!” In ga je prijel za rokav. Cefizelj'je prosil zamere: “ni vas bilo pred vrati,” je rekel, 'pa sem vas iskal, kje ste, do daifcšnjega dne sem vas iskal in do te, ure,” in je šel z poli-cajcem in se ni nič branil. Prideta mimo peka in si jel DELO DOBIJO VE( POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. X,'1' ,'pHi ,!• njo! Imamo krojača, se mu pravi rabelj, ti bo vzel mero o- mo bajka, da so bili stari Slova- k vrgtu „ ni nebojevit narod. | „ RAZSTAVA. - 5. januarja' Cef-zelJ ,n ,! ne Dev "e mev m je sel s policajem. Pa Dobra plaža i , ‘it v Hrana in unil ““‘“m« The Ohio Bdi MUS* I . i, f soba 901 700 Prospect Av«. Sprejme se ' ' dekleta in mlade moške za ;s • ASSEMBLY Se morajo trenirati 2 do 3 tedne na 2. šiftu, predno pridejo na prvi šift. Titan Valve & Mfg. Co. 9913 Elk Ave. (43) MALI OGLASI Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall Fnmezi so v Zagrebu odprli slikarsko in kiparsko razstavo cele Jugoslavije. Na razstavi bodo slike in I prideta mimo peka. “Oh,” je vzdihnil Cefizelj kipi iz 19. in 20. stoletja. Raz- T r r , “r n-Ln i1 stava bo odprta celi mesec. Kdor ,w gl uradnike (ce), uradni- J polovično ke (ce) krajevnih društev, da j ^ ^ zlgreb ker imamo zdaj zopet glwilo,j vožnjopožeieznicij da bi se vsi malo bolj oglaševa-1 li in povzdigovali naše društvo di, je predsednik zaključil se- in Družbo in tako tudi pričeli agitacijo za nove člane in članice za oba oddelka. Ker je bil.s tem dnevni red izčrpan, in se nobeden več ne oglasi k bese- jo z molitvijo ob 4:30. Frank Tushek Predsednik Frank J. Wedic Zapisnikar “dokler še lahko požiram, en sam edin koruzni hlebček bi rad snedel, tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer nikoder kakor v Butalah.” “Nu.!” je pritrdil policaj. “Pri nas imamo masten gnoj, naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena.” In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni ma- Novi fumezl za premo«, olje. mrko vodo ali nami Resetting (15 - ciMenje (S premenjamo stare na oUe Thermostat Chester Heating Co, 1193 Addison Rd. - KN 0417 Govorimo slovensko •s sari raftih * ■ m**mm ček, in je milo prosil, da nrkd-ii tega. Pa je rekel policaj : “Tiček ti, bi mi spet rad ušel, kaj — pri tistih durih ne? Kjer mene ne bo. Ne boš, Jaka! Daj semkaj groš, grem , sam kupit koruzni hlebček ,pa me ti čakaj tukajle!” In je policaj šel in kupil in prišel nazaj in ko je hotel Ce-fizlju dati hlebček ni bilo več Cefizlja in je bil policaj tako jezen, da je jezik pokazal za Cefizljem, in še dobro, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je bil grozanski ropar, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in pa tri ženske. $25 nagrade damo! Družina 4' oseb potrebuje stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče BO 2527. (41) STIll THE HOPE OF THE WORLDI MALI »GLASI POZOR! Denarne pošiljatve zdaj odpremlja-mo z registrirano zračno pošto. Vsaka pošiijatev dospe v Jugoslavijo v 10 ali 12 dneh. Vse Money Order v dolarjih sedaj za nas izplačuje po dnevnem kurzu Narodna banka v Ljubljani. Belgradu in Zagrebu takoj. Tore! si štejemo v ponos in čast, da se nam je posrečilo vzpostaviti direktne zveze z našim najvefcjim državnim bančnim podjetjem, kakor je banka republike Jugoslavije. Za 4 družine Naprodaj je zidana hiša za družine na 72. cesti. Parna gorkota, fire place v vsakem stanovanju. Vprašajte na 1315 E. 55. St. —(41) Sobo išče Moški išče sobo med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. —(42) Lepa soba v najem V najem se odda moškemu ali ženski lepa soba. Vprašajte na 1083 Addison Rd. (41) Soba se odda Odda se lepo opremljena soba dejdetu ali vdovi brez otrok. Vaj Vpraša na 733 E. 93. St. Za točno in zanesljivo poslugo v Jugoslaviji se obrnite vedno na nas urad. Pakete do 22 funtov ^ vedno pošiljamo kot darilne pakete. Ind na Mihatjevich Bros. Co. 6424 Bt. Clair Ave. (Jan.16,23,31. Feb.13,27) Michael’s Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5828 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) FR. MIHČIČ CAFE 7114 SL Clair Ave. ENdlcott 9359 0% pivo. vino. žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:38 zjutraj P0SESTVANAPR0DAJ ■ . «• v v« da se uredi zapuščino Severno od Superior Ave. E. 43 St. za 2 družini. E. 51 St. za 2 družini. E. 52 St. *za 4 družine. E. 55. Sh zidana trgovina in za 2 družini. E. 74. St. za 2 družini. E. 147. St. zidana hiša za 7 družin. SE MORA PRODATI, DA SE UREDI ZAPUŠČINO Joseph Globokar 986 E. 74th SL - HE 6697 -142) ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Andrej P. se pelje v Ameriko. H koncu je že šel odločeni mesec, da bi Andrej odrinil v svojo domovino, kar pride neki mlad trgovec, Fleuri (Flori) po imenu, posetit svojega prijatelja Avguština in slovo jemat od njega, ker gre po kupčiji v Ameriko. Fleuri tako govori svojemu prijatelju: “Veš, da sem od mladega pri kupčiji in barantiji; tudi sem dozdaj vedno imel srečo, da sem si pridobil nekoliko premoženja. Zmerom me je mikalo videti Ameriko; zato sem najel veliko ladjo, nakupil sem raznovrstnega blaga, kakršno se lahko poproda v Ameriki; pojdem poskusit in iskat sreče v Ameriko. Vse imam že pripravljeno; v treh dneh mislim odriniti, zato sem te prišel obiskat, ker ne vem, ali pridem še srečen nazaj ali ne; na morju so velike nevarnosti. Samo kakega zvestega človeka mi še manjka, da bi pazil na blago v ladji, druzega bi nič ne imel opraviti. Dobro bi mu hotel plačati, ako be se smel popolnoma zanašati nanj.” Avguštin pravi nato: “Prijatelj, spomnim se ravno zdaj: vem ti svetovati takega človeka, na katerega se smeš v vseh rečeh zanašati, samo da bi le hotel iti. Andrej, zvesti služabnik mojega rajnega ujca, generala J., ta bi bil prav zate. On misli Pariz zapustiti in koncem tega meseca odriniti v svojo domovino na Ilirsko.” Fleuri želi videti Andreja in ga vprašati, ali bi bil volje, ž njim iti v Ameriko. Avguštin pokliče Andreja in Fleuri ga vpraša: “Kaj, ali res misliš za- Moja pot v Ameriko pustiti Pariz in iti na Ilirsko?” riki. Veter pa ni bil na celi vožnji- ugoden, ker je včasih vlekel tudi nasproti. Ladja se je pripeljala v Ameriko šele čez 60 dni in je ostala pri velikem mestu Nov-Jorku. Fleuri gre iz ladje, Andreju pa priporoči, naj dobro pazi na blago ladji, da se ga kaj ne pokrade. Fleuri gre po Nov-Jorku okoli trgovcev in jim naznani, da je pripeljal lepega blaga iz' Evrope naprodaj. Kmalu so trgovci prišli na ladjo pregledovat. Andrej je bil vsem postrežen in prijazen; vsakemu je razložil, kaj je v tej ali oni skrinji. Kmalu je bilo nekaj blaga prodnega po taki ceni, da je ob vseh precejšnjih stroških kazalo veliko dobička. Naposled pride Henrik Lauris-ton, naj večji trgovec iz mesta, sila bagot mož, in reče Fleuri-ju: “Kaj boste blago na drobno prodajali! Jaz kupim vse, kar je še v ladji,” in ponudi za blago toliko, da bo gotov dobiček. Fleuri je vesel, da je blago tako hitro z dobičkom prodal, in kar privoli in prodano je bilo naenkrat vse blago. Andrej je zdaj pridno skrbel, da se je ladja izpraznila in se blago spravilo v shrambo bogatega trgovca. Pri tem opravilu pokazal se je Andrej prav umnega in skrbnega barantača in se je močno prikupil Lauristonu, ker je imel toliko skrbi, da bi svojega gospodarja obvaroval vse škode in mu primogel do večjega dobička. Iskal je Andrej potem skrbno 'blaga, kateraga bi njegov gospodar nakupil v Ameriki, pripeljal v Evropo in ga tukaj spet z dobičkom prodal. To je bilo velikemu tr- "Tfes.1 ■' govcu Lauistonu posebno všeč “Veš, kaj,',saj ti plačam, pojdi z menoj V( Aperiko. Avguštin mi je vst povedal, kako si zvest in koliko si storil rajnemu generalu. Ce si volje, povej mi, koliko plačila hočeš za to, da mi boš pazil na blago, da se nič ne pokaži. Gez štiri mesece upam že priti nazaj, potem znaš iti, kamor se ti bo poljubilo.” Andrej premišljuje nekaj časa, kaj bi naredil, potem pa pravi: “Eh, saj nimam nič zamuditi, grem, da vsaj Ameriko vidim. Dali mi boste pa, kolikor se vam poljubi, samo to si izgovorim, da me nazaj pripeljete.” Fleuri obljubi Andreju gotovo plačilo in da ga bo tudi v štirih mesecih pripeljal nazaj, ako bo hotel. “Da bo le blago prodano, poj deva precej iz Amerike nazaj v Evropo. Ce mi pa pomagaš v Ameriki nakupiti blaga, kakršno se v Evropi lahko proda, ti bom za to posebej plačal, da le ne pojde ladja prazna nazaj.” Vse je bilo že pripravljeno; čakali so samo še pravega vetra. Začel je pihati dne 19. sušča in 20. sušca je odrinila ladja z Andrejem P. proti Ame- DO YOU GET VITAMINS? Of court* you do. irtrybodyd***? Couldn't liv* H th*y didn't. IN* quntisn h, do you 9«t tNOOOK Vitamini? A gr*ot many p*opl* do not, and oi « mult, f**l #*• low par. in nekega dne reče Fleuriju: “Ali je Andrej vaš služabnik ali vaš tovariš ali vaš sorodnik, ker se toliko poteguje za vaš dobiček ?” Fleuri odvrne: “Andrej ni ne moj služabnik, ne tovariš, ne sorodnik, ampak le spremil me je v Ameriko. Vzel sem ga samo zato, da je pazil na blago. Vrne se spet z menoj v Evropo, ker sem mu obljubil, da ga pripeljem nazaj, kakor sem ga bil odpeljal.” Henrik pravi: “Ravno takega človeka bi jaz rad imel; kaj se vam zdi, Fleuri, ali bi hotel pri meni V (službo vstopiti? Dobro plačo mu bi dal.” Fleuri mu odgovori: “Tega vam ne vem povedati; vprašajte ga sami; toliko vem, da Evropi nima zdaj nobenega opravila.” Henrik ukaže doma napraviti dobro kosilo in povabi nanj Fleurija in Andreja. Pri kosilu vpraša Henrik Andreja: “Ali res misliš spet nazaj v Evropo odriniti? Ali bi ne hotel vsaj nekaj časa tukaj ostati in v službo stopiti pri meni? Zelo potrebujem takega človeka, kakor si ti. Dati ti hočem, kar je prav. Ce ostaneš pri meni, izučil se boš dobro v kupčijstvu, ker vidim, da imaš brihtno glavo, to ti zna danes ali jutri dosti pomagati.” (Dalje prihodnjič) Večerno januarsko sonce je zlatilo Kamniške planine, ko sem jih gledal zadnjikrat iz vlaka, ki je drvel po Ljubljanskem barju. Gledal sem jih ne s preveč težkim srcem, ker sem bil poln upanja, da jih bom kmalu spet videl. Morda čez leto, dve, a vendar kmalu. In ne samo v zarji večernega sonca, ampak tudi v zarji svobode in novega življenja. Tako se je pred leti začela moja pot v Ameriko. Nisem vedel, da se je pričela. A, se je. Previdnost je vedela zanjo in mi jo počasi odkrivala. Mnogo naših rojakov je ta pot vodila preko Trsta. Tu so stopili na ladjo in odrinili proti novemu svetu. Meni pa je bilo določenih vmes še nekaj postaj. Trst je bil ogrnjen v' črno temo vojne, ko smo za nekaj trenutkov postali na kolodvoru in nato odhiteli dalje proti jugu, s slovenske zemlje v Italijo. V Rimu Prva postaja je bilo Večno mesto. Za tedaj je bil to tudi moj cilj. Truden sem drugo jutro nekako ob desetih stopil na rimska tla. Prvi vtisi niso bili u- ni —- za godni. Zaslutil sem mrzloto nam nenaklonjene tujine, dasi v mestu, ki je vsakemu katoliškemu srcu drago. Nastanil sem se v veliki hiši, nedaleč od Vatikana, ki nosi ime Colegio Lio-niano. Začel sem študentovsko življenje, kakor mnogi drugi slovenski duhovniki poprej in kasneje. Življenje v mestu je bilo prve mesece še precej redno, dasi hrana zelo omejena. Le’ nekatera začeta in prekinjena javna dela, kot n- pr. glavni kolodvor, Mussolinijeva svetovna razstava in druge Večje zgradbe, »o pričale o vojnem stanju. Tudi smo morali paziti na zatemnitev. Kmalu po mojem prihodu smo tudi imeli prve zračne alarme. A vendar mesci so tekli in tudi leta. Nekaj dogodkov mi je s te postaje ostalo prav živo v spominu. so bile ure tega režima že tako nad Rimom letake s proglasom tspominj am več, je bilo v vati- štete. Sicer “Duce” zadnje čase ni več veliko govoril, ker ni imel kaj dobrega povedati. Le malo pred izkrcanjem zaveznikov v Siciliji je v kratkem govoru hotel izčrpati zadnjo duhovitost, ko je napovedal, da se bodo sovražniki že izkrcali, toda v “vodoravni legi” na obrežju. Hotel je reči, da se tudi tak poskus ne bo posrečil. Vendar, če bi bil kdo 24. julija zvečer na rimski ulici upal zavpiti “Dol z Ducejem!”, bi bil gotovo atretiran. Meni ni bilo do tega in sem zato šel spat kot po navadi. A komaj sem zadremal, me je zbudilo glasno in razburjeno govorjenje na hodniku. Prvi hip sem mislil, da gori. Tedaj pa sem mogel razločiti besede "II Duce si e di-messo!” Duce je podal ostavko! No, če ni nič hujšega, potem bo pa že šlo, sem si mislil. S terase zavoda smo gledali, kakšen vtis bo napravila na mesto ta novica, ki jo je razglasil radio. Pa ni bilo kaj posebnega. Po ulicah je nekaj otroških glasov vpilo “Eviva Ba-doglio!”( na neki ulici so tudi sežigali fašistične izkaznice, črne srajce, hujšega pa ni bilo. Duhovi Italijanov so bili delje-in proti. So imeli še preveč v spominu, da je “Duce” storil marsikaj dobrega za Italijo. Cez nekaj tednov je sledilo še eno bombardiranje predmestja Rima, kjer je bilo zopet precej žrtev. To je bil najbrže odgovor na izjavo generala Ba-doglia, ki je pfievzel vlado, da bo Italija nadaljevala vojno ob strani nemškega zaveznika. A najbrže general Badoglio ni več mislil resno s to izjavo. Kajti prišel je 8. september in zvečer smo izvedeli, da se je Italija podala. Opoldne med kosilom se je še čulo nepretrgano bobnenje bomb, ki so padale na mesto Frascatti blizu Rima. Sledilo je nekaj dramatičnih dni v Večnem mestu. Naslednjo noč se je namreč zopet oglasilo nekje v daljavi grmenje topov, ki je naslednji dan postalo vse močnejše, dokler niso začeli padati manjši Eden izmed njih je bila pr- jzgtre]]{j tudi na mesto samo. va avdijenca pri sv. očetu, p0]g0 jasa nismo vedeli, kaj MULTIPLE VITAMIN CAPSULES A linji* On*-A-Dcy (brand) Mul' tipi« Vitamin Capiul* «wy day. fumldtM Ih* bode doHy quairtt-H*i of tb* fin dtamlru whom ra-qulr*m*nti In human nutrtHcn Of* 5*t On*-A-Oay (brand) MmMpIm Vitamin CapmUi at yo»r dag utore. M1US LAfiOfiATOfUB, MC Gkfcaft, IndtaN ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. RE-NU AVTO BODY CO. Popravimo ni avto ti prahama*, d* bo kot nov. Popravljamo body in tud«]* w twins l JOHN J. POZNIH oLmvin* mo. m m um st kmalu po mojem prihodu. Izredna moč te globoke osebnosti je napravila name globok vtis, posebno ko je spregovoril nekaj besed še posebej nam duhovnikom. Drug tak dogodek je bilo prvo bombardiranje Rima, dne 19.julija 1943. Alarmi so bili v teh mesecih že dokaj obi-čgjni, tako da smo se jih že privadili Toda nihče pa ni mis. lil, da bo tudi Rim doživel ognjeni krst. Ta dan je bila kapeli našega zavoda ravno pontifikalna sv. maša za praznik sv. Vincencija, ko so se oglasile sirene. A kmalo za njimi pa je začelo pokati. Zamolklo grmenje bombnikov, ostro streljanje protiletalskih baterij in težki udarci bomb, vse to se je družilo v strašno in veličastno grmenje, ki ga ušesa rimskih prebivalcev niso bila vajena. In ta pesem je trajala za malimi presledki skoro dve uri- S terase smo zagledali težke kope dima na obzorju, tam zadaj za Santa karia Maggiore in glavnim kolodvorom in v smeri letališča, ki se je tedaj imenovalo Littoria. Popoldne so se zvedele podrobnosti. Bombardirano je bilo izhodišče železniških prog in skladišča ob njih in letališče Littoria. Ogorčenje Italijanov je bilo nepopisno. Koliko je bilo žrtev nisem nikoli mogel izvedeti točno. Globok vtis je napravila vest, da je popoldne sv. oče sam nepričakovano obi-kal razdejano predmestje in dal izpred porušene bazilike sv. Lovrenca blagoslov zbegani množici, ki se je zbrala oki-li njega. To je bil najmočnejši protest proti zaslepljeni nespameti tedanjega režima A tedaj še nismo vedeli, da je. Govorilo sfe* je celo, da že prihajajo zavezniki- Končno smo izvedeli, da so se Nemci in Italijani nekaj poskusili bojevati za Rim. A Nemci so se znašli dokaj dobrav kritičnem položaju in z malimi silami obvladali položaj. S kraljevega dvora na Kvirinalu je že prvi dan zginila, italijanska trobojnica s krono. Kraljeva družina je zbežala na jug k zaveznikom. Iste dni je radio tudi raizglasli, da so Nemci osvobodili Mussolinija in oklicana je bila nova italijanska socialistična republika, s sedežem nekje v gornji Italiji. Zavezniška letala pa so neko noč kmalu na to raztrosila generalaBadoglia, Ida napoveduje Nemčiji vojno. Tipično za laško politiko! — si nisem mislil samo jaz, ampak tudi še kdo drugi. Celo Italijane same je bilo sram. V tem času enkrat nas je zvečer razburila močna eksplozija. Drugo jutro smo izvedeli; da je neko letalo vrglo tri ali štiri male bombe na ozemlje vatikanske države. Ena je padla prav blizu za baziliko, tako da so celo popokale nekatere alabastrne šipe na podobi sv. Duha nad oltarjem Petrovega prestola. Časopisje, kolikor ga je v Rimu še bilo, je seveda zagnalo ogorčen krik: Barbarski Amerikanci so bombardirali Vatikan! — A se je kmalu izvedelo, da so bili ti barbari fašisti sami. Zvedelo se je celo ime pilota. Sv. oče je v nekem govoru namignil, da dobro ve, kdo je bil krivec. Naslednji pomembnejši dogodek, ki je razburil rimske meščane, je bilo izkrcanje zaveznikov pri Anziu. Neko noč, prve dni februarja 1944, so se začuli topovi Sn zopet nismo vedeli, kaj je. Samo to smo vedeli, da to ne more biti navadno bombardiranje. Zjutraj se je raznesla vest, da so se izkrcale prve zavezniške ne čete daleč od Rima. Skoraj bi se bile uresničile naše želje, da bi prišli zavezniki v Rim. A Nemci so se zopet znašli in se tffdo branili. Grmenje topov pa od tega časa ni več potihnilo. Vsaj ponoči se je skoraj vedno čulo kako streljanje. V marcu je zopet preplavil mesto val razburjenja, ko sta v neki ulici padli iz nekega okna dve bombi na oddelek nemških vojakov in ubili 30 izmed njih. Nemci so za kazen postrelili blizu Rima 320 Italijanov. Trdo je bilo tako postopanje. A nam iz Jugoslavije ni bilo novo. Saj je bilo že tedaj, ko sem jaz zapustil Ljubljano, kjer so gospodarili Italijani, na stotine grobov po-steljenih talcev na ljubljanskem pokopališču, a koliko jih je bilo pa po Gorenjskem in Štajerskem, ki sta bili pod Nemci, nihče ni mogel vedeti. Za večno mesto so se začeli najbolj trdi meseci. Zavezniška letala so preprečila vsak dovoz v mesto. Le vatinkanski avtomobili so še mogli vršiti službo in so bili vsi prebarvani belo-rumeno, da jih hitra lovska letala, ki so nadzorovala vse ceste, niso “vzela na piko”. Sv. oče je začel klicati k pokori. Pretresljiv je bil prizor, ko je neko nedeljo v postu sam prišel v baziliko sv. Petra, ne na nosilnici, kakor je navada, ampak peš z velikim lesenim križem v rokah, ki ga je nato postavil na oltar nad grobom sv. Petra. V tem času enkrat ali pa ne-kojiko kasneje, točno se ne kanski baziliki na odru izpostavljeno truplo papeža Pija X., ki je umrl leta 1914. Zaradi procesa za beatifikacijo so namreč odprli njegov grob. Počival je skupaj z Benediktom XV. in .Pijem XI. v neki kapeli pod vatikansko baziliko. Pa so našli truplo začuda dobro ohranjeno, dasi ni bilo balzamirano in je kripta, kjer je počivalo, dovolj vlažna. Tako, da so ga mogli preobleči in po- ložiti na oder v vatikanski baziliki. Številne množice so se vrstile gledat tega izrednega mrliča. Človek ne bi verjel lastnim očem. Ce ne bi motila temna barva polti, bi rekel, da je urml včeraj. Tudi udje so bili baje še voljni. Sedaj Pij X. počiva v začasnem grobu v neki stranski kapeli vati-kanske bazilike- Priprosto marmornasto nagrobno ploščo verniki vedno krase s cvetjem. (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ......mnniniliinn...■imun.... ! Jos. Zel© in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniikl vo« r«lno ln obvaail url no mpoUjo. Ml smo vedno pripravljeni * naj bolj So postrežbo. S 6502 St. CLAIR A VENUE J **' *NM**M ***> COELINWOOD 8*1 'D AA*'-452 E. 152nd STREET WMIlMe 1U1 siiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiniiiimiiniiinHiHmuHii \\VN i Id lažje na Iri načine... \00 C^eV*1fI^^'flow«,f ardeif ^for* the ’annual ^raate^cfeveldrd Hom^ind^Flower^Show, March S through 15. The fineat and moat spectacular dlaplty of flower«, planta, tree« and ahrubaarrimgedm IrtESe s«airn ever ahown in these annual pre-spring if fair«, * -** iSTJf nowera wlU ba thq. first thing seen by visitors to the *ow. supply ntor* than 25,000 exhibition rotes specially £££ totUi Siiw tath a huge pyramid of roses u the centers«« * Mmto Motion Hall, North Hd. South Halt and tta Arcade of1 Cleveland Puhlic Auditorium, all elements of the »m*****- To so sanje vsake gospodinje o kuhinjskih pripomočkih — moderna avtomatična električna peč. Je varčna. Je čista. To pomeni, da bo vaša kuhinja hladneja. In je tudi avtomatična. V vročih poletnih dneh lahko postavite kompletno kosilo v peč, napravite čas in kontrolo temperature, potem pa zapustite kuhinjo za ure. Kadar je kosilo skuhano, se vročina zapre avtomatiino. Je manj čiščenja, manj trudapolnega dela. Uspehi kuhe so bolj zanesljivi... skrčenje jedi, pokva-ra in odpadki so zmanjšani . .. Več vitaminov in mineralij se ohrani v živilih. Sčasoma se modema avtomatična električna peč ponovno in ponovno izplača z prihrankom dela, živil in denarja. ALWAYS AT TOlll Mlinci f LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO L Ako nam odrečete svoboden odhod, bomo prinesli otrtike v drugo nadstropje gradiča na mo-stu, železna vrata se bodo po- j tem spet zaprla. Ce naskočite ■ grad preko mosta, boste gradič sami zažgali; če uderete skozi razstrelino, zapalimo gradič mi; če naskočite z obeh strani, zažgete vi in mi obenem. V vsakem slučaju so otroci izgubljeni. Sedaj se pa odločite, če sprejmete naš predlog, bomo mirno odkorakali. Ce ne, bodo umrli otroci. Rekel sem.” Mož na stolpu je utihnil. Odzdolaj je zaklical glas: “Ne damo vam prostega odhoda!” Glas je bil trd in strog. Drug, mehkejši, pa vendar odločen glas je pristavil: “Damo vam štiriindvajset^ur premisleka, da se predaste na milost ali nemilost.” Po kratkem presledku je glas nadaljeval: “Jutri ob tem času bo naskok, če se prej ne udaste.” Prvi glas pa je zaklical: "In potem ne bo pardona1” Odgovoril jim je drug glas s stolpa. Visoka postava se je nagnila med dvema nadzidnima zobcema. Pri svitu zvezd je gledalec spoznal strašni obraz marquisa de Lantenac. Zdelo se je, da njegovo oko nekoga doli išče. Zaklical je: “A, ti si, far!” e3fivi usmiljenju, ki žali pravičnost. Dicipllna in naredita sta mu bili kažipot na ozki stezi, po kateri je šel naravnost, ne da bi se ozrl na. desno ali levo. Vsak načelnik se je mogel nanj brezpogojno zanesti. Kakor je bil kot komandant strog, tako je kot podrejeni izpolnil vsako povelje natančno ko ura. “Guchamp, prinesite lestvo,” je rekel Gauvain. “Gospod polkovnik, nimamo nobene.” “Nujno rabimo.” "Za naskok?" “Ne, rešilno.” “Potem pa mora biti zelo visoka. Za tri nadstropja, če ne še daljša. Tako je težko dobiti.” “Treba.” Jvanju Gauvaina dobila neke vrste premirja šltirindvaj-set ur. Strašni “Imanus” je bil dobro poučen: po zaslugi Cimour-aaina je imel Gauvain pdd seboj štiri tisoč petsto mož nacionalne garde in rždne armade, s katerimi je oblegal stolp. Šest topov je razpostavil okoli j “Mora se več lestev zvezati stolpa od strani gozda, šest jih ; ^upaj. Kmetje so vse lestve je stalo na planoti, obrnjenih i uničili, kakor tudi vozove.” proti mostu z gradičem. Imel | «.Imeti pa jo moramo.” je s seboj tudi minerje, ki so j “zdaj se spomnim — v Ja-bili razstrelili zid v podno- vene prj pougeresi je lesno ekla žju stolpa. Cimourdain bi bil dišče, tam se bo dala katera rad videl, če bi bil konvent že 1 dobiti.” zdaj Gauvaina imenoval za gp-! “Rabjm j0 takoj.” nerala, toda ta je zaenkrat od- j “Kdaj točno?” klonil,. rekoč: “Ce vjamemo ; “Jutri ob tem času, pa za go-Lantenaca, bomo o tem govorili tovo.” dalje; do zdaj nimam še no-( “Dobro. Pošljem takoj jeznih zaslug.” Sicer pa je bila FPR FREE DELIVERY WO. 0757 WE WANT YOUR EMPTIES! STROH’S BOHEMIAN BEER Case $3.38 GENESEE 12 HORSE ALE Case $3.38 ALL LOCAL BEER Case $2.55 LIISY’S GBOSSVATER STANDARD CRYSTAL ROCK P. O. C. BLACK FOREST ...n ..»..t- ~.w. — deca z rekvizicijskim poveljem navada republike, da je imeno- v javene. Tam stoji odred kon-vala sposobne ljudi za gene- jeni^e, ki bo dala --------------- .jzdajica!” se rale brez ozira na čin; Napoleon je na primer postal glavni poveljujoči general italijanske trmade, ko je bil še stotnik. Tourgue-a, Gauvainov stolp, je imel čudno usodo: en Gau-/ain ga je oblegal, drugi brani. Lantenaca to seveda ni notilo in tudi do gradu ni imel nobenih ozirov. Bil je skoraj /es čas v Versaillesu in je spremstvo. Preden jutri vzide solnce, bo lestev tu, če da sreča junaška." “Dobro. Podvizajte se.” Deset minut potem se je Gue-champ vrnil in javil: “Gospod polkovnik, brzojez-dec je odhajal.” Gauvain se je povzpel na pla-l noto in motril gradič nad mo-j stom. Ozka stran, obrjena k! planoti, ni imela nobene odpr Choose From The 33 TOP BRANDS Complete Stock of Wine • Cordials ♦ Champagne Try Our Service for Weddings & Parties | All Popular Cigarettes, Carton ‘1 ELL-BEE BEVERAGE CO. MAIL OR PHONE ORDERS FILLED Open Daily 9:30 A. M. to 8:30 P. M. Saturday 9:30 A. M. to 9 P. M. 8420 MADISON AVE. WATCH FOR MR. SMART OPEN FOR BUSINESS fourgue-o komaj poznal. Bra-1 tine razen nizkega vhoda, ki iil je le sebe. Gauvain pa je je bil zaprt po navpično vz-lil bolj privezan nanjo. Stolp dignjenem vzdižžnem mostu, in i se bil dal najlažje zavzeti z se je naravnost spuščala doli v1 nostu, kjer je bil gradič, toda strmo globel. Kdor bi hotel z .am se je nahajala biblioteka, višine planote priti doli do Ce dnin. Mlajši in mehkejši glas poleg njega je bil Gauvain. Marquis še ni bil zmotil. V par tednih j e-bil Oimour-dain v tej od državljanske vojske na vseh koncih krvaveči deželi za slovel ko Matar v Parizu in Cahlier v Lyonu. To je bil strašen sloves. Dočim so ga preje kot duhovnika spoštovali, so se ga zdaj bali; njegova strogost je bila usodna. Taki strogi j udje so nesrečni; kdor vidi. njihova dejanja, jih z gnjusom obsoja; kdor bi videl v njihovo vest, bi jih'naj-brže opravičil. Naj bo kakorkoli, abbeja Cimourdttina so eni sovražili enako kakor so drugi sovražili marquisa Lantenaca; in medtem ko je Prieur de la Marne v Granvillu razpisal nagrado na glavo Lanten-ca, je Charette v Noirmoutieru razpisal nagrado na Cimour-dainovo. V resnici sta bila ta moža — aristokrat in du- hovnik - v nekem ožim eden — ””^ tihega ga. m isti človek - takorekoc že- dvoranl nad mo- lezna glava državljanske vojne z dvema obrazoma; eden obr- anila v plamenih. Tega Gau- ain ne bi bil rad, kajti Tour-rue-a je bila zibelka njegovega ■odu. On sam je bil tu rojen; nogoče je v kakšnem koitu v podstrešju nad bjblfioteko še itala negove zibelka. Bilo mu je žal sten, ki so ga nekoč kot jtroka varovale. Zato je hotel prizanesti mostu in se je omejil la to, da jeSiSostavil nasproti ljemu baterijo, da onemogoči sak izpad ali pobeg iz gradiča. Cimourdain mu ni branil, da-d je radi tega sam sebi delal ičitke. On te srednjevške ro- BRAKES CLDTCH Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who ........ Really KnowHow I IHH jiToSiiŽftiAr^) BRAKES & CLUTCHES |l DANCE BAND Soft - Smart - Dance Music For All Occasions Churches - Schools Club. & Social Affairs Weddings - Parties , Reasonable Prices LAD MANOR AND HIS ORCHESTRA BEACHLAND MOTOR CO. 1018 East 188th St., Cor. Underwood Ars. IVanhoe 6516 Body and Fender Repairing Complete Auto Painting TOUCH-UP COLORS MATCHED Complete Motor Overhaul STARTER AND GENERATOR SERVICE BRAKES RE-LINED CLUTCHES OVERHAULED COMPLETE LUBRICATION , MOTOR OILS CAR WASH — POLISH — SIMON1ZING Convenient Terms On All Repair Work WE BUY AND SELL USED CARS HIGHEST PRICES PAID. Jr SEASON’S GREETINGS JAMES T. CASSIDY Advokat MAin 3105 810 Standard Bldg. SENSATIONAL Value for March Only ,t Sturdy Ful-Vue METAL FRAME—82.SO Eye. Examined by WITHOUT LENSES DR. P. FRIEDLANDER, OPTOMETRIST In the Moreland-Theatre Bide. 11814 BUCKEYE BD. ROOM 200 LO 9470 10-6 Daily _____________Evenlne. by Appointment______________ mini doli do dna globeli, 'kar je bilo težžko, toda ne nemogoče. Kakor hitro pa bi bil doli, bi bil izpostavljen krogljam, ki bi se sipale nanj z vseh treh nadstropij. Na vsak način se je moral naskok vršiti le e nasprotne strani skozi, razstrelino. Gauvain je odredil vse, da ne ji mogla niti miš iz trdnjave .bežati'; ozki obroč okoH stolpa e je trdno sklenil. Guvain je vodil obleganje s strani gozda, Cimourdain je stal pri bateriji nasproti mostu. Medtem so se pa tudi oble- jotije ni mogel trpeti in zdel se ganci pripravili. Mina je bila nu je enak greh prizanašati ka- predrla steno v vsej gromandni for , INDUSTRIAL & feARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 • HHimHIHn 91114WH nenitim gnezdom fevdalcev kamr njihovim gospodarjem. 3lagost je bila sploh slaba itran Gauvainova in Cimour-lain se je zelo trudil, da bi svojega učenca zadržal na' tej v njegovih očeh pogubni poti. Vendar pa tudi ta strogi DiVši duhovnik ni Tourgue-e ' vsej gromandni proate. Vsaka širini notri v pritličje stolpa. ima avoje slabe točke. To je bila velika, čisto gola Vsaka obramba njen nazaj v preteklost, drugi gledajoč v bodočnost, toda oba tragična. Samo da je nad trpkimi ustmi Lantonaca ležala noč in senca, dočim se je na kras-nonomrkem čelu Cimourdaina lahno svetil blelik vzhajajoče jutranje, zarje. Tourgue-a je torej po pos- Važen napredek ✓ zdravilstva v zdravljenju zoženja in vnetja scalnika, ene ?■■■*■* prevladujočih I i^T I SPOLNIH BO- Lam-J LEZNI, z lečenjem, izpopolnjenem na tej kliniki. A. IH. BENNARDI, M. tt vodja VAN BUREN UROLOGY. CLINIC 314 E. Superior, Suite 407—CH 16U6 Ure 9 do g viti. Knjižic, n. xahtevo stovimi stebri so stale prve knjige, ki jih je bil bral z Gau-vainom; v sosedni vasi Parig-ne je bil za župnika; kot Gauvainov učitelj je stanoval v podstrešni sobici gradiča; v biblioteki je bil držal malega Gauvaina med koleni in ga učil či-tati; potem ga je videl tu do-raščati v sinu svojega duha. Zato se je premagal in dovo-| Ul, da se prizanese tem zidovom. Vendar ga je pri tem pe kla vest. Napad se je torej podvzel s strani gozda. Noč je na obeh straneh minila v skrbnih in obsežnih pripravah. Po razgovoru z “Ima-nusom” je Gauvain poklical stotnika Guechampa. Gue-champ je bil povprečen človek, pošten in neustrašen, boljši kot vojak nego kot poveljnik. Bil je inteligenten do one meje, kjer je vojaku preprepoveda-- da bi sam mislil. Mehkobe no, ni poznal in ni bil dostopen ne denarju, ki izkvarja poštenje, dvorana z debelim stebrom v sredi; ki je nosil ves obok. Bila je najmanj štirideset čevljev široka. Vsako nadstropje stolpov- je obstojalo iz take, seveda ožje dvorane, z globokimi vdolbinami, v katere so bile vrezane strel nice. V pritličju pa strelnic ni bilo in če bi ne bilo široke luknje, ki so jo napravili oblegovalci, bi se bil v tem prostoru človek kmalu zadušil. Tu so bila yata doli v ječo kakor tudi vrata v zgornje nadstropje, stopnjice pa so bile vse vzidane v debeli stolpni zid. Četudi bi bili oblegovalci vdrli v pritličje, bi morali stolp šele zavzeti. Obleganci raztreline niso zazidali, ker bi bilo brez vsakega haska; saj bi bili topovi precej zopet napravili novo. Pač pa so hitro sezidali v pritličnem prostoru samem obkop, in sicer tako, da je njegov notranji kot bil do obzidja obeh Straneh; razstre-lina je ostala zunaj šance, tako da so braniteji lajiko osredotočili ogenj na oblegovalce, ki bi načkočil stolp skozi luknjo. Vrhutega so položili na več krajih male mine. Vse je vodil marquis; bil je duša vsega — strašna duša. Ostala nadstropja so zabarikadirali in vrata podprli z debelimi trami; le zavoj ne stopnjice so morale ED. CALVEY Member R.S.E.S. A. T. BALL Matter Plumber VETTER CUT (HASS COMPANY I LATE GLASS MIRRORS Hclde to Order and Re-Silvered KAL-V PREVENTATIVE MAINTENANCE PLUMBING & HEATING REFRIGERATION REPAIRS 1604 SUPERIOR AVE. PRoapect 8155 CLEVELAND 14,0. ' 215 HURON ROAD Near Ontario Medtem ko se je marquis mudil pri raztrelini v stolpu, je ‘Imanus’ hitel z nujnimi pripravami -v gradiču nad mostom. Najprej je odstranil lestev za silo, ki je visela z oken biblio-; teke po mostnem stebru v globel ter jo prislonil na zid v biblioteki. Okna v pritličju so bila zamrežena po trojni mreži iz debelih železnih palic; tukaj ni mogel nihče ne ven ne notiri. Okna biblioteke sicer niso bila zamrežena, a so bila zelo visoka. ‘Imanus’ je bil vzel s seboj tri kmete, ki so bili sposobni za vse; nekega Hois-narda, ki so bili vsi zakleti sovražniki republike. Republikanci so bili ustrelili vsakemu po enega brata. Ti možje so preiskali vsa nadstropja gradiča. Potem je ‘Imanus’ nastlal okoli sodov s smolo suhega vresja in praprotja in ga polil s smolo, v katero je vtaknil konec užigalne vrvi. Nato so možjq tiho in skrbno prenesli košare, v katerih so globoko spali Rene-Jean, Alain in Geor-geta, v bibliteko, med pritličjem, polnim sodov smole, in nadstropjem, natlačenim s slamo. Bile so to nizke košare, ki so se postavile na tla, da so otroci lahko sami splezali ven. PLUMBING We Specialize in REPAID WORK PIPES AND BOILERS COVERED LEAKY HOT WATER TANKS PIPES REPAIRED OR * REPLACED NEWTON’S PLUMBING ON 33114 (Dalje prihodnji.) Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. -Repaired CHerry 8090 Factory Price* PARTY CATERING Specializing in WEDDINGS - PARTIES BIRTHDAYS , ALSO FANCY PASTRIES & COOKIES LARGE and SMALL ORDERS ‘ Frank's Pastry Shop RA. 7618 - - 11104 Superior Jos. Denmarsh & Son • TINNING • ROOFING • FURNACES • FURNACE CLEANING • GUTTER PAINTING & CLEANING Your Neighborhood Tinner* Bonded PO. 4996 1126 E. 148. St EXPERT LAMP SERVICE RECONDITION YOUR OLD LAMP Rewire, Refinish and Replace Parts Pick Dp and DeUyery Sendee Reasonable Prices CaU THE LAMP LIGHTERS RE. 0978 WELKE & SON DRY CLEANING & TAILORING AVOID THE RUSH LET US CLEAN & REPAIR YOUR SPRING COATS NOW Ladies Coats Relined & Repaired Pickup and Delivery Prompt Service WE GIVE EAGLE STAMPS 1346 Hayden GL‘6669 1444Wiwwwtwwwwimiowmil>>*>*♦»**;. ___ __ _ _ . - 1 A | , HAULING & TRUCKING1 VETERAN With Dump Truck Wants Work Hauling Topsoil Cinders. Ashes. Rubbish, etc. BY HOUR. LOAD OR CONTRACT REASONABLE—DEPENDABLE GA. 5812 WATCH REPAIRING 48-Hour Service AU work dona by trained orafUmen. Satisfaction Guaranteed FISCO WATCH REPAIR 2nd Floor—406 EUCLID AVENUE—(Over Kre»ge’*) W**«****************^******* ******************** ATTENTION - - HOUSEWIVES! START YOUR HOUSECLEANING EARLY! WE DO WALL WASHING WOODWORK PAPER AND WINDOW CLEANING REASONABLE Sulzer Window Cleaning ....... . .p.7546 £ew and £aoe WOOLENS LEADING N. Y. MANUFACTURERS’ SURPLUS 100% Pure Wool REMNANTS $0.65 COATS-SUITS—SKIRTS goedn • Checks • Shetland! • Stripes • Flannels • FWds Pre-Shrunk—M" Wide-All Perfect Aak the Woman Who Sew« 2 Yard GABARDINES. COVERTS. WORSTEDS—ALL AT REDUCED PRICES NEW ENGLAND WOOLENS You Can Take the "A” Loop But to St. Clair 1390 We*t 6th St. ™ Wcst MA 9082 of Public Square . A. PAUL TINCHER Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Night«—FAirmount 7545 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 3 ......n................................uni..mi milili!; j i'fi Attention Motorists GARFIELD GARAGE few Management STOP Excessive Tiro Wear Front End Alignment and Repair«— Dynamic and Static Wheel Balancing Frame, Axle and Wheel Straightening THE BEE-LINE WAY MEN NEEDED FOR ASSEMBLY AND FITTING WORK (Light. Medium, Heavy) SHOULD HAVE SOME MECHANICAL BACKGROUND FIRST SHIFT — AND OVERTIME GILL’S BEE-LINE SMI We Stop Shimmying 1584 HAYDEN AVE. I PICKUP and DELIVERY Nights MI. 7075 WE SPECIALIZE IN BODY A FENDER REPAIRING Expert Auto Painting Complete Synthetic Paint Job* Expert Color Matching Time Payment« Arranged In Rear of HOWARD AUTO SALES GARFIELD GARAGE EN. 7686 - 3829 CARNEGIE By Bringing in Thit Ad You Are Entitled to 57f Discount on Any Work ■nMMHMMKMKMHMl VERTICAL & HORIZONTAL BORING MILL OPERATORS SLOTTER OPERATOR For Second and Third Shifts EMPLOYMENT OFFICE OPEN Week Days —- 8 A. M. to 5 P. M. Sundays—10 A. M.to 2 P. M. WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 Lakeland Blvd. IVanhoe 5770 Bill THE MOVER & SONS No Job Too Big or Small KOZAR'S Friendly Serake 15700 Euclid, Cor. Hasting« GL. 7577 Open Daily from 8 A. M. to 9 P. Jf. Your Car Needs GOOD Lubrication! WE GIVE YOU THE BEST! Far Better Performance and Safety. Replace: Light Bulb* Fan Belt« • Radiator Ho»e We Do Brake Lining & Ignition Work We Have NEW TIRES and TUBES Come in For Brake Adjustment—Motor Tune-Up PRANK KOZAR, OWNER Storage ■ • Packing j/ Shipping • - Crating ANOTHER JOB WELL DONE Mi i i.. ’■ - * Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St, Miller Beverage Co. WE CATER TO WEDDINGS - BANQUETS PARTIES Complete Line of Imported & Domestic Wine« Vermouths, Champagne«, Cordial« ALL POPULAR FLAVORS Beers - Wine« • Ales PROMPT FREE DELIVERY SERVICE 3122 W. 25th St. FL. 9185 J CARNEGIE J J Flowerland J ^ THE FINEST « % IN FLOWERS £ W FOR EVERT OCCASION ^ * Careful Personal Attention Given Each Order 1 ■ s Large or Small SEWER BLOCKED ? Call EXprass 7866 APEX Guaranteed Electric Service For Clogged • SEWERS • SINKS • DOWNSPOUTS NO DIGGING APEX ELECTRIC GUARANTEED SERVICE not only OPENS the sewer but CLEANS TO THE END OF THE LINE. i , Better, Faster, More Economical You’ll be satisfied—It’s Different! r _ | | l a [ y For service and Satisfaction L O I I A r L A _______________H. A. Brehm, S&vlce Manager________ INCOME TAX RETURNS COMPLETED WM. J. LODRICK FOR 25 YEARS TAX CONSULTANT WELL ESTABLISHED BUSINESS OFFICE Open Evenings 3423-25-27-29 Memphis Ave. FL. 5686 Near Pearl iii;imiiimnmii»im»iiiiiiiiiiiii;iiimiiiimiima GREETINGS WHITTIER HOTEL 1687 East 55th Street DON H. WHEELER Mgr. EN. 9211 GREETINGS Ton’ll Like Our Artistic Dedgns-cReasonable We Telegraph Flowei ' ^»ifyShere 10828 Carnegie Ave. % v, RA 6110 % Children s Photographs AN ALBUM OF 10 DIFFERENT PICTURES TAKEN IN YOUR HOME AND MOUNTED IN A BEAUTIFUL ALBUM $18 Candid Weddings -Portraits EUGENE A. FAZEKAS PHOTOGRAPHER 2905 E. 111th St SW. 1317 THERE IS A Difference Call the NATIONAL RUG CLEANING CO. the finest in RUG CLEANING domestic * ORIENTAL RUGS COUNTT-WIOE SERVICE FULLT INSURED Phone EN. 0080 3622 Prospect Ave. OWNED * OPERATED BT L. E. RAGONE Dr. 0. C. Roche RECTAL CLINIC specializing in HEMORRHOIDS OFFICE HOURS: 10 A. M. to 9 P. M. EXCEPT TUES. & SAT. GL. 4121 Suite 2 — 10415 St. Clair JUDO James Koubeck Awning Co. Complete Awning Service Venetian Blinds Covers ■ And Canvas Specialties WA. 8780 — 3642 East 131st St. place Your Older Now For Spring Delivery BODY-BUILDING WEIGHT - CONTROL PERSONAL INSTRUCTION TED'S Physical Culture Studio Mon. thru Fri. (1 to 8 P.M.) Saturdays (1 to 5 P.M.) CH. 0521 1762 E. 17th ST. ANNOUNCING THE OPENING OF ANNE'S BEAUTY SALON (Formerly Doris Marie’s) 14712 Lake Shore Blvd. For Appointments Call IVanhoe 4242 Specializing in HELENE CURTIS COLD WAVES ANNE J. KOTNIK, Manager THE EMPIRE PLATING COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President U00 EVARTS RD. CEdar 1067 TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 SERVICE b Our Motto Sinclair Gas Lubrication - Washing Polishing • Simonizing Tires - Batteries Accessories Business Opportunities A. ZECHMAN UNOLEUM SMALL RUGS MElrose 5042 3409 Lorain Avenue | GREETINGS HUTCHISON SERVICE STATION 2154 Wooster Road BOulevard 9784 STAR PATTERN WORKS , m 1917 East 55th Street HEnderson 8176 ,, ' AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCE RIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS ■ Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th & Fairfield CH. 9457 CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Announcement... WILLIAM E. DREXEL CERTIFIED PUBLIC ACCOUNTANT . ACCOUNTING SYSTEMS—SERVICE—TAXES LARGE AND SMALL ACCOUNTS KEnmore 5820 Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. Chinnici Upholstering REUPHOLSTERING NEW FURNITURE MADE TO ORDER AT A SAVINGS FREE ESTIMATES WORKMANSHIP GUARANTEED KE. 0737 15905 Kipling Ave. PRIVATE AUTO SERVICE JERRY SANTORA HIGH CLASS CAR FOR ALL OCCASIONS Prompt, Courteous Service RA. 5172 RA 9987 1917 E 120th St. Dr.Wm. Bannerman Dr.ScottBannerman OPTOMETRISTS 24 Years in One Location 15226 Madison Avenue Call LA. 3268 For Appointment JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 SL Clair Avenue NOTICE! Now Under New Ownership ST. CLAIR RADIO AND APPLIANCE TOM SALISBURY, Manager Compdetely Modernized RADIO REPAIR 18 Years Radio Service Experience Guaranteed Radio Service Pick Up and p| QOQQ 1281M1 Delivery V»Ls. »70*70 St. Clair Ave.