SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošilj&n velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
I	Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr.
J	če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno, zmanjša * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. T VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. || Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
©v. ir<3.
V Ljubljani, v četrtek 4.
avgusta
1892-
Letnil* XX.
llismarck brez konca in kraja.
Skoraj že dva meseca so nemški listi polni dolgih poročil o Bismarckovem popotovanju; vsak dan se iskre krešejo po predalih pro in contra Bismarck — seveda na veselje onega vnanjega sveta, ki srpo gleda na zjedinjeno Nemčijo. Človek, ki čita dolge, gostobesedne tirade o bivšem nemškem kan-celarju, moral bi skoraj misliti, da se ves svet suče le okrog njegove osebe in je obstanek nemške države odvisen le od njega. „Popotovanje kneza Bismarcka je podobno slovesnemu sprevodu. Ne kot odslovljenega ministra, temveč kot zmagoslavnega vojskovodjo sprejemajo ga povsod. V mestih krasijo hiše z zastavami, zastopniki meščanstva se mu bližajo z laskavimi nagovori, množica ga veselo pozdravlja, bakljade in kresovi razsvetljujejo noč njemu na čast. Nikdar ga niso tako slavili, ko je imel še vso moč in so vse niti evropske politike šle skozi njegove roke. To je lep znak nemškega ljudstva, da ne spoštuje manj stvaritelja nemške države kakor prej in da ga hoče nekako odškodovati za zgubo vodstva v državi, da mu izraža svojo hvaležnost. Knez Bismarck ni sentimentalna narava, vendar je dovzeten za izraze priznanja, ki mu prihajajo iz srede nemškega prebivalstva. Večkrat so ga izražena čislanja ganila do solz, in če zagotavlja, da so te čestitke njegovo najlepše plačilo, on se ne hlini". Tako ga proslavlja dunajska „N. Fr. Pr."
Posebno čudno grme iz Bismarckovih ust besede, ko vedno naglaša potrebo, da se mora povzdigniti veljava državnega zbora, okrepiti javno mnenje, volja vladarjeva zjediniti s prepričanji pod-ložnikov ter tako narediti močan jez proti birokra-tizmu. Bismarck sedaj odločno protestuje, da bi bil kedaj absolutist. „Želim, da bi parlament, čegar beseda je v minolosti morda premalo veljala, ne ostal na oni višini. Želim, da parlament dobi ono
stalno večino, brez katere ne more imeti potrebne veljave". Te besede je nedavno govoril oni Bismarck, ki je nekdaj zaklical deželnemu zboru: „če se nam bode zdela vojska potrebna, pričeli jo bomo, ali jej pritrdite ali ne", oni Bismarck, ki je rekel: „Država sloni le na knezih". Ravno Bismarck je z namenom veljavo nemškega državnega zbora nekdaj uničil do ničle, on je razbil vse stranke, izvzemši katoliški centrum ter zvaril ono nenaravno, umetno večino, katere niti sam v svoji neomejeui oblasti ni mogel vedno brzdati in vzdržavati. Tako Bismarck nasprotuje samemu sebi. Pomenljive so tudi njegove besede, katere je govoril minolo nedeljo v Jeni: „Zavzel sem se za vodstvo protestantskega cesarstva". S tem je jasno povedal vzrok onega krutega kulturnega boja, v katerem si je nadeval krinko, da hoče katolike braniti proti katoliški cerkvi. Iz tega je tudi razvidno, katere vrste ljudje prirejajo ovacije nekdanjemu zapriseženemu sovražniku katoliške cerkve. Nemški katoliki so sedaj čuli iz avtentičnih ust, da so bili v Bismarckovi dobi le druge vrste pod-ložniki, kar so odlični člani centruma v državnem zboru tolikrat naglašali.
Neki nemški list piše mej drugim: „Bivši državni kancelar je postal žlobudrav kakor scaka, hoteč prepričati svet, da je še vedno središče vsega političnega življenja v Nemčiji. Zaželeno priložnost njegovim izjavam dajejo mu narodni liberalci, ki se vedno družijo v Bismarckovi opozicijski skupini. Novega nam neso povedali ne njegovi čestilci, ne Bismarck sam v svojih ure trajajočih odgovorih. Povsod pa se hoče kazati nedolžnega angelja, ki nikomur ni storil krivice, pa ga le preganjajo in obrekujejo. Najbolj pa ga peče, ker ga imenujejo „graščaka" v Friedrichsruhe. Njegovo hamburško glasilo se huduje, češ, da je v Friedrichsruhe le navadna hiša, ne pa grad. Ubogi mož, kateremu je izvrstna Bleichrdderjeva uprava baje pomnožila
imetje na četrtsto milijonov, je sedaj kot „graščak" izpostavljen socijalno-demokratski požefjivosti. To označuje kneza bolj, kakor vsi dolgi popisi. Ne čudimo se, da so vsi narodni liberalci tega Bis-j marcka izvolili za svojega junaka. Hrepene po njegovi „politiki bogatega moža", le zato se mu klanjajo bankirji, veliki podjetniki in odvetniki. Da bi zastopali nemški narod, kakor trdijo, je sleparija."
Mi pa se tembolj čudimo, da avstrijski vplivni listi tako vihte kadilnice človeku, ki je 1. 1866 naši državi zadel tako krvaveče rane, ki je veliko pripomogel, da se je naša država raztrgala v dve polovici, ki je s svojo politiko „dveh želez v ognju" naši državi toliko škodoval v političnem in materi-jalnem oziru. To je edino narodni šovinizem nem-ško-liberalnih listov, ki slavi Bismarcka, oni šovinizem, ki ga ti listi tako radi predbacivajo glasilom nenemških strank v Avstriji.
Politični pregled.
V L j ub lj a ni, 4. avgusta. IJfotraiije dežele.
Prazdk. Čehi ne bodo imeli sedaj nobenega zastopnika v ministerstvu, ko odstopi baron Praž&k. Listi se posebno ne zanimajo za njegov odstop, če tudi je večjega pomena, nego bi bil odstop kacega druzega ministra, posebno ker se govori, da ne bode dobil nobenega Naslednika. Pražil k je v ministerstvu zastopal nekako dežele češke krone, kakor zastopa Zaleski Galicijo, če tudi njegovo stališče ni bilo tako jasno. Kacega pomena je bilo njegovo mesto, se najbolje razvidi iz tega, kako so levičarji večkrat zahtevali od vlade pojasnil, kako stališče da ta minister prav za prav zavzemlje. Videlo se je, da bi se ga bili jako radi znebili. To seveda no zaradi njegove osebe, temveč ker je on v minister-.stvu bil nekak predstavitelj dežel češke krone. Pra-žakovo ministrovanje je nekako kazalo, da višji krogi na Dunaju neso bili naravnost nasprotni temu, da
LISTEK
Heron.
(Priredil Vilinski.)
III.
Noč je. Gromadno mesto počiva v temi, podobno spečemu velikanu, čigar smrčanje se sliši daleč. Po ozkih cestah, slabo obljadenih, po klancih gori in doli, mimo palač, bogahramov, gledališč, kopališč, tik obeliskov in kipov, v blagi mesečini, stopata moški in ženska — Licin in Vijola — molči. Obstojita pred skromno hišo, vrhu podboja z vrezanim križem, po katerem se je razločevala od drugih poslopij.
Vstopita, ko se jima odpre na dano enamenje. Najdeta družbo ljndij obojega epola, raenih stanov, pazno poslušajoč besede starca, prečastitljivega moža, besede blagodejne, govor nenavaden, oporni-njajočega družbo, naj ostanejo zvesti nauku lzveli-čarjevemu, verni v veselju ita< bridkosti, v življenju in smrti, Njemu, ki je tndi za-nje kri prelil. Na to podeli družbi sveti blagoslov, opazivSi, da občino blagoslavlja v imenu Petrovem, njegovem predniku. Za tem je sledila sluiba božja; Vse je bilo tako enostavno, priprosto, brez lifipa, in vendar tako vspodbudno, veličanstveno, ganotljivo.
Lioin je bil vsprejet med začetnike. V kratkem
je bil krščen, kristijan. Moč prepričujoče resnice mu je ovladala dušo, za resnico pripravljeno, da se ji ni ustavljal. Licin je bil drugi človek, ljubitelj krščanske modrosti.
Vesela ga je bila Vijola. Kako ne ? Pridobila je učenjaka, zmagala je.
Čas je prihajal, ko ni bilo dosti reči: „Čredo — verujem 1" ko je bilo treba vero pokazati v dejanju.
Vrneni prstan je Meliso presenetil. Jela je sumiti gospa, kaj, če se sužnjica ne vjema s stoji-kom ? Vijola je dostikrat občutila, da je gospodarica odurna, da jo sovraži. Da, vezala ju je vez ljubezni, a ne take, kakor je menila gizdavošopirna Melisa.
V tem se je nekaj zgodilo, kar je jasno pokazalo, kakova je družba med Licinom in Vijolo.
Narcis je večkrat prišel v Solinovo hišo. Rad je zahajal, v družbi z Glavkom, k Solinovim, na povabila, na pojedine, na zabave. Gledal je v gospo Meliso, a^i zagledal se je v sužnjico Vijolo. Hotel se je kratkočasiti z Vijolo, toda sužnjica je povedala enkrat sitnežu tako nedvomno svojo misel, da je Narcis obledel, zgrozil se, razjarjen vzdignil pest pa dejal: „Čakaj, ti telica, maščujem se til"
Vijola je povedala Licinu, na vrtu beročemu in v se zamišljenemu* kaj je bilo z Naroisom.
„To je bilo precej videti," odvrne Licin. „Čudim se le, da si se tako iznebila neslaneža. Na potu sva
gospodarju in gospodinji; sovražita naju. Damoklov meč visi nad nama. Vijola, kaj bo? Bojim se."
„Najina pomoč je v imenu Gospodovem."
Narcis in Glavko prišetata po vrtu do naše dvojice, vinska, razgreta.
„Aha! ali si jo videl? Tukaj je, vestalka, krepostna, sramežljiva, čista! Ovca in volk, golobica in skobec!" zavpije Narcis.
„E, kaj! sužnjica je! Takih je kakor smetij," dodeva Glavko.
„Stojik z vijolico!" šali se Narcis. „Kaj hoče proti meni stojik sivih las. Vijola bo moja! Je-li, Vijola? Narcis pa Vijolica!"
„Puščaj jo v miru! Ne dotikaj se je, ti, s svojimi nečednimi rokami!" govori Licin.
Narcis ostrmi, stopi korak nazaj, jeze peneč govori: „Ti, Licin? To ti meni govoriš? Meni?! Kaj je s teboj? Izpremenil si se! Kristijanec — kristijanka!!"
„Tako je!" odgovori ognjevito Licin. „Pravi Bog je eden; temu se uklanjam, pa se ničesar ne bojim!"
Narcis in Glavko se spogledata. Oba rečeta ob enem: „Kristijana sta!"
Odideta ter povesta Solinu in Melisi.
Gotoro bi se bila sodba držala o „nesrečnikih", o „izvržencih", o „aanikarnežih", o „nestvorih", o „hudobnežih" — kakor so takrat jmenovali pristaše
*3i
bi se obnovilo ob ugodnem času češko državno pravo. Da je temu tako, razvidi se iz raznih vladnih izjav V prvem prestolnem govoru pod Taaffe-jevo vlado so se posebno naglašale pravice posamičnih dežel in tudi pozneje so se take izjave ponavljale. Le b težavo je dr. Plener prisilil Taaffeja, da se je izjavil, da se sedanja ustava brez dovoljenja državnega zbora ne bodo premenili. Do tega ga pa še dosedaj ni pripravil, da bi se bil izrekel proti obnovljenju češkega državnega prava. S» e odkar so Mladočehi začeli rogoviliti, je vlada k&zala večje nasprotje proti češkemu državnemu pravu. In odstop barona PražAka nam dokazuje, da je v višjih krogih popolnoma izginila misel, da bi se deželam češke krone dale kake prednostne pravice zaradi njih zgodovinskega prava. Pražsik pojde in vlada pokaže svetu, da Češka ni več, kakor kaka druga kronovina. To je pač jasen negativen vspeh mlado-
češke politike.
Moravsko. Da se je škof Bauer nepovoljno izrekel o šoli v Ivančicah, tega Nemci še sedaj niso pozabili. Po deželi so razposlali neki v češčini pisan pamilet, v katerem se sklicujejo, da je dekan v Ivančicah bil zadovoljen z vspehi te šole. Dekan je pa sedaj v „Hlasu" objavil poročilo, katero je on odposlal škofijstvu, v katerem pojasnuje, da v tej šoli vspehi veronauka zaradi tega niso povoljni, ker otroci učnega jezika ne umejo.
Hrvaško. Sabor se je včeraj sešel. Novi sabor je precej različen od prejšnjega. Od zmerne opozicije v saboru ni nobenega. Stranka prava ima osem zastopnikov in sama brez pomoči neodvisnih Srbov ne more staviti nobenega samostojnega predloga in nobene interpelacije. Želeti bi bilo, da bi se stranka prava in Srbi, ki so v saboru tako drug na druzega navezani, sprijaznili. Seveda upanja za to ni veliko. Vlada bode v novem saboru še bolj lahko po svoji volji gospodaril», nego je v prejšnjem.
Ogersko. Pomadjarenje na Ogerskem Madja-rom dovolj hitro ne napreduje. Vladni „Nemzet" se pritožuje, da je madjarščina na Ogerskem vse premalo razširjena. Temu je pa kriva po mnenju tega lista le prevelika prijenljivost Madjarov proti drugim narodnostim. Madjari se ne smejo bati nobene težave, nobene žrtve, da si madjarščini zagotovi, kolikor je moči, široko polje, preprečijo Madjarom sovražne agitacije in ustanove jednoto ogerske države. Od tega smotra ne sme Madjarov pripraviti nobeno žuganje, najmanj pa pretenje z Rusijo. Poslednji stavek ogerskega lista je najbrž naperjen proti Ru-munom. V Rumuniji se po shodih govori, da se mora Bumunija zavezati z Rusijo proti Avstro-Ogerski, če Madjari ogerskim Rumunom ne dajo pravic. To govori le opozicijonalci, ali v Budimpešti se tega strašenja že vendar malo boje. Sicer pa Madjarov zaradi tega ne more peči vest, da za po-tujčenje druzih narodnostij niso dovolj storili; če j ra stvari ne gredo po godu, je mnogo tudi temu pripisovati, da duševno Madjari drugih ogerskih narodnostij ne nadkriljujejo.
Vuauje države.
Bolgarija in Rusija. „Svoboda" nadaljuje pnobčevanje ruskih diplomatičnih spisov. Sedaj je priobčila nekatere spise in telegrame, ki jih je poslal Mutkurov ruski vladi in jih od nje dobil 1888. leta. Ti spisi niso nikaka posebna tajnost. Vojni minister Mutkurov se je tedaj pogajal z rusko vlado, da bi nakupili iz Busije nekaj pušk. Ruska vlada je v to dovolila, pa le zaradi tega, da je v Sofijo poslala dva Rusa, ki bi skušala častnike nahujskati proti knezu. To pa se ni posrečilo, ker je bolgarska vlada na Rusa dobro pazila. Puške niso prišle
in Rusi so zapadli 100.000 frankov kavčije, vloženih pri bolgarski banki. „Svoboda" je pri tem sporočila neki zanitoiv telegram ruskega zastopnika Hitrova ruskemu vnanjemu ministerstvu, v katerem poroča, da Rusa v Sofiji ne moreta ničesa opraviti, ker na nja oblastva dobro pazijo. Vspeh je pričakovati le od dinamitnih patron, katere naj mu hitro pošljejo, ker se govori, da knez pride v Ruščuk. — Priob-čevanje diplomatičnih spisov je jako razburilo rusko vlado. Poslala je okrožnico svojim zastopnikom pri drugih vlastih, da jim razlože, da so spisi ponarejeni. V Sofiji pa odločno trdijo, da lahko dokažejo, da so pri|tni. Sofijski dopisnik „Kölnische Zeitung" je prepričan o pristnosti teh spisov. Leta 1887. je on imel neki pogovor z majorjem Panico, ki se čudovito v mnogem vjema s priobčenimi spisi. Dopisnik pravi, da mu je tedaj Panica rekel, da je čudovito lahko od Rusije dobiti denar. Tisti, ki pa denar izplačuje, pa naredi lepe dobičke, ker vse po dvakrat zaračuna.
Turčija. Dosedaj so ruski listi zabavljali proti Bolgariji, sedaj bodo pa še proti Turčiji, kajti sultan je potrdil smrtno kazen tistih oseb,, ki so obsojene zaradi umora Vukovičevega. Ce francoski listi zabavljajo v taki zadevi, je to čisto naravno, kajti v Franciji jih je sploh veliko, ki so zoper vsako smrtno kazen. V Rusiji so pa za politične zločine smrtne kazni tako navadne, da je res čudno, kako se morejo hudovati nad tem, če v kaki drugi državi usmrtijo politične hudodelce. Sicer pa za-vratni umor po navadnih pojmih ne velja za politično hudodelstvo in krivci in sokrivci 88 torej kaznujejo kot navadni zločinci, morilci. Kaj bi rekli v Rusiji, ko bi jim kacega ruskega nihilista, ki ga preganjajo zaradi atentata, ne hotela izročiti kaka država, češ, povodi napadu so bili politični, in političnih zločincev ne moremo izročati.
Anglija. Parlament snide se danes in adresna debata začne se v ponedeljek. Dni 12. bode pa glasovanje, pri katerem se ima odločiti, ali pride Gladstone na krmilo. — Kar se tiče vnanje politike Gladstonove, kakor piše „Daily News", ne bode se dosti ločila od sedanje. Samo Franciji bode nova vlada bolj naklonjena in se ne bode bratila s francoskimi nasprotniki. Iz tega je razvidno, da Gladstone trodržavne zveze ne bode podpiral, zlasti proti Franciji ne, oviral je pa najbrž tudi ne bode. — Irsko vprašanje bode pa glavna zadeva, katero ima vrediti nov parlament. O' Brien se je pri neki priliki izjavil, da je dobil od angleških liberalcev taka zagotovila, da je prepričan, da Irska dobi avtonomijo, če bodo le irski zastopniki složno postopali. Ko bi Gladstone hotel Irce voditi za nos, pala bode njegova vlada v 24 urah. Dokler bode parlament zmatral za svojo glavno nalogo, Ircem preskrbeti avtonomijo, Irci ne bodo vladi nikakor predpisovali, kako naj postopa.
Maroko. Razpor mej Marokom in Anglijo izhaja od tod, ker so Angleži nakrat hoteli preveč doseči. Zahtevali so, da se dovoli angleškim kapitalistom, osnovati maročansko banko, v Tangeru izroči policija vodstvu kacega Angleža, nadalje Angležem prizna pravica, narediti utrdbe na višini maročanski, nekemu Angležu prepusti izkoriščanje tetuanskih gozdov in pa Angležem prizna pravica na Cap Jubij. Nekaj več bi pa angleški zastopnik bil morda dosegel, ko bi znal dobro arabščino in bi se tako bil mogel bolj priljubiti sultanu in drugim vplivnim Maročanom. O svojem času je Drumond Wolf v Maroku jedino zaradi posebnega znanja arabščine in zlasti narečja, ki se v Maroku govori, v tej deželi dosegel lepe diplomatične vspehe.
Izvirni dopisi.
svete resnice — Licin spoden, Vijola mučena, ko ne bi bil nastal velik grušč in trušč, ropotanje ljudij, topotanje konj, drdranje voz, ko ne bi bili jeli vpiti: „Gori! gori!" Delala se je grozna zmešnjava. Valil se je črni dim is hiš. Ljudje so se gnetili po ozkih ulicah. Ponesrečenci so vpili na pomoč. Plameni so švigali na vseh kotih in voglih. Nebo je ognja tako rekoč krvavelo. Neznanska vročina je preganjala ljudi. Požar se je širil dalje, tem hitrejše, ker ga je podpihovalo tudi vihra. Nenasitljivi ogenj je upepeijil hišo za hišo, podiral tempelj za tem-peljem, rušil palačo za palačo, uničeval predmestje za predmestjem.
To je bil tisti požar, o katerem so sploh govorili, da se ni zgodil brez cesarjevega prizadetja, in ki je večji del mesta izpremenil v turobno pogorišče. Sloveči zgodovinopisec rimski, Tacit, pravi, da je ta požar prežalostni dogodek, ki glede nesreče in strahote presega vse, karkoli je kdaj trpelo mesto po požarih. Giozni element se je porodil v jahališčn, pri palatinskem in celijskem griču požiral tržnice, polne nakopičenega goriva. Ni ga bilo mogoče ustavljati, prvič ni bilo potrebnih priprav, drugič zavoljo vijugastih cest. — Nesreča se je po-vekšala po izleženi novici, da je mesto zažgano na povelje cesarjevo.
V požaru je bilo slišati žuganja, da se ne smi gasiti; videti je bilo požigalce, metajoče predivo in smolo, kričeče: „Vemo, kdo nam je ukazal". Silno
je bilo kričanje obupujočih žensk, beganje hiravih starcev, tekanje nemočnih otrok, vzdihovanje bolnikov. Bežoči pred ognjem 80 padali vanj; iskajoči zavetja so nahajali nesrečo; noseči obleko, hrano in orodje, so izgorevali ž njo vred.
Svetonij trdi naravnost, da je dal Rim zažgati cesar, da se je veselil, kako lepo mesto gori, da je požar občudoval s stolpa Mecenovega, gledališki opravljen, opevajoč pogin Troje. Gorelo je sedem dnij in sedem nočij. Izmed štirinajst mestnih predelov so bili trije do tal opustošeni, od sedmih so se videli ostanki, le štirje so ostali. Uničeno je bilo, kar je bilo znamenitega po starosti in umetalnosti. Cesar je dajal pozneje dobrodelne naredbe, delil darove, napravljal zbirke, vendar se oprati ni mogel. Mogoče, da se je govorilo več, kakor je bila resnica; gotovo pa leži velika sumnja na Neronu.
NajstariSi verstveni spominiki: svetišče, katero je Luni postavit Servij Tulij; veliki žrtvenik s templom, ki ga je po pripovedki Arkadec Evander postavil navzočnemu Herkulu; kapela Jupitra Sta-torja, katero je povzdignil Romul, Numov kraljevski grad, hram Vestin, vsi varstveni bogovi rimskega naroda, vsi veličastveni kipi starogrške umetalnosti, vse je ogenj pokončal, ali do uničenja poškodil. Novi Rim se je zidal res pravilniše, tudi lepše — na mestu stare palače si je Neron postavil zlato hišo — toda zgodovinski imenitniši, častitljiviši je
bil stari Rim.
(Konec »ledi.)
Iz Smlednika, dne 2. avgusta. Po raznih krajih naše dežele obhajale so se zadnje nedelje slovesno nove maše. Tudi v naši cerkvi imeli smo prošlo nedeljo tako slavnost. Opravil je namreč prvo sveto daritev naš domačin č. g. Josip Knific. Pri lepem vremenu zbralo se je v prostorni cerkvi toliko ljudstva, .da ga že davno toliko ne pomnimo. Cerkev sama in prostor od župnišča, od koder se je slavnostni sprevod svatov in duhovščine pomikal, bil je prav okusno z mlaji, venci, zastavicami in raznimi primernimi napisi ozaljšan, za kar sta si stekla posebnih zaslug gospoda učitelja Miillner in B e -n e d i k, ki sta z vstrajnostjo in veliko marljivostjo prevzela vodstvo za dekoraoijo. Tudi petje je cerkveno slavnost prav zelo povzdignilo. Bilo je vseskozi v cerkvenem duhu in prav fino in precizno izvršeno. Dasi povabljeni pevci (bogoslovci in dijaki) niso imeli mnogo časa za skušnje, so se vendar prav dobro združili z domačim pevskim zborom, katerega je oni dan vodil g. učitelj Saks. Le en glas je bil med ljudstvom: tako lepe cerkvene slovesnosti že davno nismo imeli, tembolj, ker so svečanost povzdignili duhovniki malone vseh sosednih župnij.
Danes pred poludne pa smo imeli hudo nevihto. Kakor da se je oblak utrgal nad nami, jelo je liti izpod neba, grmeti in treskati. Okrog jednajste ure se jasno pobliska in v hipu zagrmi. Vedeli smo, da je nekamo blizu strela udarila. Ko ploha nekoliko pojenja, gre cerkvenik v cerkev, ter opazi v kapeli lurške Matere božje, da je ondi tlak iz barvane žgane opeke na dveh krajih raztrgan. Tudi nad oltarno mizo je baržun prebit in po nekoliko osmojen. Strela je iz zvonika, kamor je udarilo, po cerkvenem zidu udrla v imenovano kapelo in od tam v tla, kjer je raztrgala še skoro nov tlak in posamezne kosce razmetala po cerkvi. Druge škode v cerkvi nismo opazili. Ali še celo popoludne smo čutili nekak duh po smodniku, kakor če se kamenje razstreljuje.
Še o neki zadevi, ki nas nemilo tlači, bi Vam rad potožil. Omenili ste že pred kakimi štirinajstimi dnevi v cenjenem „Slovencu", da je dotični veleposestnik, ki ima pravico ljudi na brodu čez Savo prevaževati, samolastno promet ustavil. Še danes ne moremo čez Savo, in tako je okrajna cesta iz Loke v Kamnik že nad tri tedne zaprta. Ne bom omenjal, da se s tem krši Šolski pouk otrok, ki so med letom iz Zbilj v Smlednik morali v šolo hoditi, niti, da ob nedeljah Zbiljci ne morejo do farne cerkve, na } to pa moram odločno opozarjati oblastva, da se s j tem nevolja vzbuja med ljudstvom, kateremu se je prav po nedolžnem prosta pot zaprla. Dotični veleposestnik je namreč zahteval od cestnega odbora odškodnino za to, ker bo vsled novega mostu čez Savo njegova ladija prišla ob vso veljavo. Cestni odbor baje ni hotel zahtevatelju ustreči v onej meri, kakor je dotičnik želel. In na to je samolastno zaprl promet.
Vprašamo: Kdo je tu kaznovan? Ali ne edino le občinstvo, ki o pogajanjih za odškodnino med interesenti niti vedelo ni? Po naših mislih se razdori med dvema strankama ne poravnajo na škodo tretje, ki o vsem ničesar ne ve. Dobro pa vemo, da, ako bi se bila taka krivica godila občinstvu kje gori na Niže-Avstrijskem ali kje drugod nekoliko bliže osrednje vlade, bi se bila stvar že davno poravnala na korist javnemu prometu. — Odkrito Vam povem: o takih čudnih razmerah glede javnih ko-ristij je težko mirno pisati. Cemu izzivati občinstvo v nevoljo? — Ali tu slavni deželni odbor ne more kar nič pomagati?
S Štajerskega, 1. avgusta. (Nove orgije pri Sv. 11 j u v slov. goricah.) Dne 3. julija bile so posvečene in cerkveni rabi izročene prelepe nove orgije pri Sv. Ilju. Delo sta prav mojstersko izvršila vrla domača umetnika brata Zupan v Kamni gorici pri Kropi (Gorenjsko). Delo stane 2400 gld. ter bode še poznim rodovom pripovedovalo o požrtvovalnosti župnika č. g. M. Ke-lemine in vernih, Bogu in dušnemu pastirju svojemu vdanih župljanov lepe šentiljske župnije.
Orgije imajo 987 piščal, deloma lesenih, deloma cinastih, koje so v 15 pojočih spremenov razvrstene. Razun tega nahajaš v orgijah troje postranskih vijakov in tri zbiralnike. Orgije imajo dva manuala in pedal. V manualih je po 54 tipk, (od C—f) v pedalu 27 tipk (od C-d).
V prvem manuala pojejo naslednji spre-meui: 1. principal 8'; 2. bordun 16' (daje orgijam posebno mogočen in veličasten glas); 3. gamba S';
4. gedeckt 8' ; 5. octave 4' ; 6. gemshorn 4' ; 7. Cor-nett, trojeii; 8. Mixtura, trojna 2'.
V drugem manualu nahajaš : 9. Geigen-principal 8'; 10. Flûte harmonique 8'; 11. Aeoline 8'; 12. Flûte octaviante 4'.
P e d a 1: 18. Principal-bas 16' ; 14. Subbas 16'; 15. Octavbas 8'.
Postranski vlaki: Manualkoppel, zveže prvi manual z drugim ; Pedalkoppel, zveže pedal s prvim in z drugim manualom ; Octavkoppel, kombi-nuje oktave na desno. Zbiralniki: Piano, mezzo-forte in fortissimo.
Že iz omenjenega načrta (dispozicije) orgelj strokovnjak lahko uvideva, da ni mojster-skaza, kakor jih žal, da le premnogo imamo, orgelj izumil in izvršil, temveč temeljito izobraženi umetnik. Kar se notranje sestave orgelj tiče, moramo reči, da sta umetnika tudi najnovejše iznajdbe v tej stroki porabila ter je vse tako trdno, lepo in vestno izdelano, da je veselje videti. Omara je jedna ter cerkvi primerno izdelana. Pred omaro je igralnik, igralec torej gleda k oltarju. Na dnu orgelj je meh z jednim za-jemalnikom. Da je dotok sape vedno enakomeren, nahaja se v orgijah jeden regulator. Ne čutiš tedaj niti najmanjšega treslja, pa tudi prideš iz pleno v eden sam ton nežnega spremena. Orgije so po novem sistemu, na stožke izdelane, toraj vsak glas prejema sapo iz posebne kancele ali cevi. Ventilčki in sploh vsa mehanika je tako skrbno pousnjena, da ni čuti najmanjega ropota. Polne orgije napravijo mogočen, veličasten utis, cerkvi primeren. Nežni spremeni očarajo poslušalca z milim svojim značajem. Kolikorkrat potegneš novi spremen, vselej si z nova in prijetno iznenaden. Intonacija je kaj čista in dejal bi, odločna.
Z eno besedo: Akoravno delo nima mnogo spremenov, vendar z dobro vestjo priznavam, da se Iljčani lahko ponašajo, da imajo sedaj najboljše orgije v naši škofiji.
Vsem cerkvenim predstojnikom bodita tedaj brata umetnika toplo priporočena. Ne morem pa končati pričujoče recenzije orgelj, da ne prosim vseh čč. gg. cerkvenih predstojnikov, naj nikar ne gledajo pri naročevanju novih orgelj na denar, temveč na izvršitev dela. Dobre orgije mnogo stanejo, a so zato trajne. Mojstri-skazi Vam pa za malo denarja slabe orgije napravijo, koje že čez leto in dan po novih kličejo!	—r—
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. avgusta.
[
Matija Majar f-
j
Minolo nedel|o, dne 31. julija, je umrl v Pragi Matija Majar, najodločnejš; zagovornik jed-notne slovanske pisave in ilirske ideje. Porodil se je 1. 1809 v Goricah v Ziljski dolini na Koroškem, mlada leta je preživel v Videncih ob laški meji, župnikoval je dolgo v Gorjah blizu rojstvenega kraja, pozneje na Križni gori pri Celovcu. L. 1883 se je preselil v Prago, za katero je bil Majar toliko navdušen, da tam preživi zadnja leta svoja. Izdal je 1. 1864 v Pragi spis: „Sv. brata Ciril in Metod, slavljanska apostola" in leto pozneje knjigo „Uza-jemni pravopis slavjanski" in „Uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska". V teh spisih je zagovarjal svojo idejo, katero je bil sprožil že 1. 1848 v spisu „Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slovenski jezik." Poleg tega je izdal nekaj slovenskih narodnih pesnij z napevi in koroških pripo-vedek ter priobčil mnogo člankov po raznih listih. Za časa gibanja I. 1848 je spisal peticijo Slovencev in je moral vsled tega zapustiti Celovec, toda že
1. 1851 je bil med ustauovniki „Družbe sv. Mohorja" v Celovcu. Da bi svojim slovničnim pravilom pridobil praktično veljavo, izdajal je 1. 1873 poseben list „Slavjan". Čast spominu vrlega rojaka, katerega truplo so položili k zadnjemu počitku na daljnem severu !
(Častnim občanom) je izvolila občina St. Jošt nad Polhovim Gradcem gosp. deželnega glavarja Otona D e t e 1 o ter mu te dni po deputaciji izročila častno diplomo
(Katol. tiskovnemu društvu) poslal je veleč. g. Janez S tam car, župnik v Poljanicah, povodom svoje 25letnice mašništva 50 gld. „v prospeh katoliškega tiska". Bog plačaj!
(Petindvajsetletnih mašniitva) obhajali so včeraj v Dobu sošolci iz leta 1867. Živeli!
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v petek, 5. dan avgusta 1892, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: 1. Oznanila predsedstva. 2. Pravnega in personalnega odseka poročilo o prizivu zoper c kr. deželnega predsedstva kranjskega razpis z dnč 24. julija t. I., štev. 2033. 3. Personalia.
(Toča) je minuli mesec pobila na jako mnogih krajih Koroške. Posebno grozno je gospodarila v Blačah, Napolab, Pažrijah itd. v Spodnji Ziljski dolini. Poljski pridelki so v mnogih krajih malone čisto pokončani, sadno drevje do golega okleščeno. Zadnjo nedeljo, dn4 31. julija je bila huda toča med Tinjami, Grabštanjem, Mohličami in dalje v Podjunski dolini. Tudi prepogosti, močni nalivi so napravili jako mnoge škode.
(Shod) skliče dne 21. avgusta „Katoliško-poli-tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Golšo v o pri Zihpoljah na Celovcem.
(Penočnjaki.) Iz brdskega okraja se nam piše: Pri sv. Trojici so v nedeljo dne 31. julija zjutraj okoli štirih prišli fantje — nekoliko od žganja gnani — iz ene vasi v drugo vas „klicat na ko-rajžo". In zares so sklicali tri. Izmed prilomastivših rogoviležev je dobil Vineencij Cerar, ki je bil sicer najmirnejši, tako nesrečno po glavi, da je še tisto dopoludne umrl. Ljudem, ki so se takrat napravljali k božji službi, je silno bolečino čuteč rekel: „Jaz danes že ne pojdem k maši". In res ni šel, ker ga je kmalu premagala nezavest. Ko bi bil ubogal svojo staro mater ter ne ponočeval s tako druščino, ne bilo bi se mu to zgodilo. Sicer so pa že večkrat nekaj tacega iskali, in sedaj je našel jeden smrt, drugi bolezen, a tudi tega tepe četrta božja zapoved.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 24. do 30. julija: Novorojenih 14, umrlih 25. Zbolele so tri osebe.
(Urad okrajne bolniške blagajne ljubljanske) preseli se dne 8. avgusta letos v hišo banke „Sla-vije" gospodske ulice štev. 12 v pritličje na levo. Radi tega bode blagajnica dne 8. in 9. avgusta zaprta strankinemu prometu.
(Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Č. g. H. Atzelhuber, provizor v Fresah, je imenovan kanonikom v Brežah. — C. g. Val. Podgorec, mestni kapelan v Pliberku, gre v Vrati-slavo, da nadaljuje svoje študije. — Umrl je dn£ 17. julija č. g. Fran Leskovec, upokojeni duhovnik pri Sv. Lovrencu, star 46 let. Porodil se je v Idriji na Kranjskem, bil v mašnika posvečen leta 1874. — Dn<š 28. julija je umrl č. g. Karol Klesl, upokojeni župnik pri Sv. Gandolfu, star 73. let. N. v m. p.!
(Iz Trsta) se nam piše: Minolo nedeljo sta napravila „Slovansko pevsko društvo" in „Tržaški Sokol" izlet v Dekane pri Kopru. Udeležencev je bilo mnogo iz Trsta in drugih sosednih krajev. Svi-ral je tamburaški zbor iz Trsta, igrala domača godba in peli tržaški pevci. Prišlece je pozdravil župan g. M ah nič, zahvalil se je g. dr. Gre gori n. Ko pa hoče g. prof. Mandič pojasniti, zakaj ni došel poslane« g. dr. Laginja, prepove mu orožnik dalje govoriti. Komentara nočemo pisati.
(Umrl) je v Smartnem pri Litiji Matija K a -s t e 1 e c v 80. letu svoje starosti. Služil je za cer-kvenika pri tamošnji župnijski cerkvi 47 let, do oktobra 1888, ko je zaradi starosti moral opustiti službo.
(Šolsko poročilo) Trirazredno dekliško ljudsko šolo v Kamniku je obiskavalo 187 učenk, katerih je 147 sposobnih za višji razred. Poučevali so voditelj g. C e n č i č Jernej, 1 katehet in 2 učiteljici.
(Iz Celovca) se nam piše: Z vidnim veseljem poročajo koroški liberalni listi o najnovejšem velikem činu (?) državnega poslanca K. Gbona, kije baje z velikim trudom združil bojno folango vseh devet državnih poslancev. Dva sta bila namreč v klubu nemških nacijonalcev, sedem pa pri združeni nemški levici. Skoraj gotovo pa vspeh tega truda splava po vodi, kakor poslanca dr. Foreggerja, in g. Ghon konečno morda sam obsedi med dvema stoloma.
(Na katoliškem shoda) v Ljubljani bode, kakor piše brnski „Hlas", i Morava častuo zastopana. V obče se javlja za shod v čeških listih veliko zanimanje.
(Razpis dobave.) C. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu naznanja, da c. in kr. vojaški erar kupi po trgovskem običaju 1500 metr. stotov pšenice, 8000 metr. stotov rži in 10.500 metr. stotov ovsa in sicer potom vojaških oskrbovalnih magacinov v
Gradcu, Mariboru, Celovcu, Gorici, Pulju in Trstu ter potom erarnega skladišča za moko in pridelke v Mariboru. Za Gorico, Pulj in Trst razpisane količine ovsa morejo se tudi eventuelno v Gradcu in Mariboru oddati. Roki za oddajo določeni so za konec septembra, oktobra, novembra, decembra 1892 in konec januvarija 1893. Prodajne ponudbe je v obliki pisma, s 50 kr. znamko kolekovane, zapečatene in kot take na kuverti zaznamovane vložiti, oziroma poslati do 19. avgusta do 10. ure dopoldne t. I. c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradcu. Glede solidnosti in zmožnosti vojni intendanciji neznani ponudniki imajo tudi skrbeti za to, da od pristojne oblasti izgotovljeno spričevalo o zmožnosti do obravnavnega dnd uradnim potom doide vojni intendanciji. Ponudbe se morejo napraviti tudi za manje oddelke žita do 100 metr. stotov navzdol. Erarne vreče izposojujejo se, dokler so na razpolaganje, le proti posebni pristojbini. Zvezek pogojev z dne 31. julija 1892 pogleda se lahko pri vojni intendanciji in pri napominanih vojaških preskrbo-valnih magacinih, katerega je pri teh proti plačilu 4 kr. za tiskano polo tudi dobiti. Nadaljne podrobnosti pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani, katera jih na željo tudi pismeno naznani.
Narodno gospodarstvo.
Zgodovinske črtice o zboljšavah v poljedelstvu.
Spisal kulturni zemljemeree A. Čadež v Ljubljani.
(Dalje.)
Tudi kapitan Valter Vligh je pisal o sušenju močvirne zemlje; njegova knjiga je posvečena lordu generalu Cromwellu. To delo je pa kaj zanimivo za tehnika in historika. Pisatelj je že tedaj postavil v teoriji načela, po katerih se ravnamo dandanes pri sušenju: priporoča namreč globoke, pod dve vrhnji zemeljski plasti segajoče jarke, ne pa plitvih; ti mu zadostujejo k večjemu pri obdelovanju močvirne zemlje.
Po njegovih navodilih naj se voda odvaja na ono stran, kamor že zemlja tako najbolj visi; jarki naj bodo pokriti; pri njihovem izdelovanju naibolj priporoča dračje ali drobno kamenje. Gosp. Jos'ah Parkes ga imenuje iznajditelja globokega drainage-sistema in pravi, da je ta mož prvi ločil dežnico in Zemljino vodo in že tedaj vodo odvajal v globočini šest čevljev.
Imenovana tehnična in državno - ekonomičua spisa poleg mnogih drugih sta prav dobro spoznala, da morata narodu moč in blagostanje dajati in množiti poljedelstvo in (dobro razvito) domače rudarstvo.
Zato so na to stvar opozarjali svoje rojake iu so jih napeljevali, da bi spremenili mnogo močvirne zemlje v rodovitno polje. Nasvetovali so nekako kreditno banko za svoje poljedelce: za naseljence, ki so služili svojim zakupnikom kot dninarji, naj se napravijo javne kašče; v&nje naj se nosi žito, zdnje dobi vsak pobotnico; te naj krožijo jednako bankovcem. Tako bi se mala posestva zboljšala; ne bilo bi pa pri tem treba prodati žita po nizki ceni.
Našega auktorja vodi pri sušenju načelo, da zemlja ni dobra za obdelovanje, dokler ni voda popolnoma odpeljana, in da prej nič ne koristi vodeno napeljevanje. Pravi, da morajo biti odvodni jarki tako globoki, da do cela odteče kisla zemljina voda, ki ugaja le ločju in drugim močvirnim rastlinam; da je pa gotovost popolna, je treba kopati še za dobro ped globeje, kakor sega kislovodena plast ali se nahajajo studenci. Plitvo kopanje je prazno delo, potrata časa in denarja. V tehničnih ozirih ne prekaša imenovanih m6ž današnja skušnja.
Najmanj mu ugajajo mlini, ki so navadno na kaj nepriličnem kraju postavljeni; zaradi mih se spremeni najlepši kraji v močvirje in barje. Dokazuje, da končajo mlini, ki prinašajo 10—20 pfd. st., posesten pridelek v vrednosti 20—40 pfd. st.
Med najbolj izvrstne zemljemeree novejšega časa se šteje Mr. Rennie, strokovnjak v vrejevanju voda. Izpeljal je največia dela: jedno najimenitnejših je gotovo vravnava reke Recholme (?), in pa usušenje bližniih pokrajin. Delo se je osnovalo leta 1801, začelo pa še le leta 1825. Vsa plitva bližuja zemlja je zdaj suha; obdeluje se s plugom in je posebno rodovitna.
Pri Bostonu ob reki Witham je osušil Mr. Rennie mnogo močvirja in pridobil 30.000 ha rodovitne zemlje. — Drugo veliko delo je zvršil v varnost mestu Lynn ob rekah Ouse in Reue (181? do 1821): vodina gladina se je znižala za več čevljev in dobilo se je 120.000 ha plodonosne zemlje. — Telford in Rennie sta, vravnavši ustje reke Rene, usušila 40 000 ha zemlje.
Tu se pa mora tudi omeniti, da je Angležem že davno znano, da se po naplavju (alluviji) lahko pridobi mnogo zemlje: posebno pri rekah Trent, Ouse in Humber se je to pokazalo prav vspeino.
Z zemljo pridobljeno po osušenju močvirja pa če niso bili zadovoljni; razven blatnih, mahovnih in močvirnih krajev je bil tudi še velik del polja v slabem stanju; prevelika mokrota je delala prst pre: hladno in manj rodovitno. To se je kazalo navadno tudi pri u*ušenem barju. Da se pa tudi taka zemlja zboljša na sistematično vednosten način, delujejo strokovnjaki najnovejšega časa; ti imajo razširiti to prekoristuo znanje.
Ko je g. Robert Peel v parlamentu dosegel, da se je žitna cena zuižala, je zelo pospešil angleško industrijo in je učinil, da se je lahko merila z ino- I zemljem; poljedelci so bili hudo zadeti in so menili, ' da je angleško poljedelstvo uničeno.
Toda prav kmalu so se otresli prvega strahu ter skušali pridobiti s stalnim zboljšavaniem zemljišča vučii dobiček iz zemlje. Pomogli so si s tem, da so podstavili mrzla, mokra tla v cevbo (dreuažo), k je bila sicer načelno že davno znana, pa še le v novejšem času sistematično izvedena.
Tako se je pomnožila rodovitnost in ž njo vred tudi vrednost zemljišča. To je jako dobro uvidel veliki angleški državnik in agrikulturist sir R. Peli, ki je obliubil (v znani okrožnici z dn6 24. decem- i bra 1849) svojim zakupnikom, ki so hoteli plačevati manjšo zakupnino, da bode uporabil 20 odstotkov letno vplačane zakupnine za napravo cevb (drenaž) na zakupnem svetu. Iu tako je zadovoljil zakupnike, ki so odnehali s svojo tirjatvijo, ter si zagotovil prejšnjo zakupnino. To ravnanje so močno posnemali na Angleškem, in vzvišeni soprog kraljičin, princ Albert, je jel siičuo postopati na svojih rodbinskih zemljiščih. Angleški narod je spoznal to važno podjetje ter izdal v parlamentu zakon, s katerim |e takšna podjetja vzbudil, poživil in krepko podprl.
V starejši dobi so rabili le naravni padec, da so odvajali vodo ter osuševali svet. Tudi so se zgodaj poprijeki sesalk, — po vzgledu holandskih, — katere je gonil veter. Vporaba parne sile v to svrho je še le iz najnovejšega časa. (Dalje Bledi.)
Telegrami.
Tremenako s»p«r«éi!o.
Dunaj, 3. avgusta. Vojno ministerstvo je zaradi kolero odpustilo letošnje vaje vsem v Rusiji bivajočim reservistom.
Berolin, 4. avgusta. Ruska vlada je sprožila misel, da se sklene trgovska pogodba mej Rusijo in Nemčijo. Vsled. prvih dogovorov obeh vlad, pozvali so se dotični državni resorti, da stavijo predloge za pogajanja, ki se kmalu začno.
Pariz, 4. avgusta. Listi poročajo, da je v Parizu šest ljudij umrlo za kolero, jeden v notranjem mestu. „Journal des Debats" se poroča iz Thoursa, da je tam rodbina petih članov zbolela za cholero nostras in sta dva že umrla.
Cowes, 3. avgusta. Pri včerajšnji re-gatti je prišel prvi do cilja „Meteor", na katerem je bil nemški cesar.
Srednja temperatura 17-6'1, za 2 2° pod normalom


Tujci.
2. avgusta.
Pri Maliiu: Beer, Hönigsfeld, Bernstein, ßeinisch, trgovci; Oton Ehrhardt, učitelj; Josip Schmidt; Breindl, železniški nadzornik, z rodbino; Bettlheim, potovalee, z Dunaja. —. Jonke, potovalee,- Ruppe, zasebnik, iz Kočevja. — de Franceschi, potovalee; Zwitter, stud, iur., iz Gradca. — Kvapil, dr. med., iz Požuna. — Harvalik, zobozdravnik, s sinom; Rossi, tgovec z lesom; Bolle, učitelj; Luzzatto, iz Trsta. — Mitter s hčerjo iz Idrije. — Karol Kraushaar, urednik; Gross; Kikinda; Erker, poslovodja, z rodbino, iz Inomosta. — Becking s sestro iz Prage. — Maurer, jurist, z Itake.
Pri Južnem kolotlvorti: Kastreutz, železniškega uradnika soproga; Mayer, zaseb-nica, iz Trsta. — Knopp, tovarnar, s soprogo, iz Budimpešte. — Jurak, kontrolor; Spitzer, vdova profesorja; Franzi, minist, račun, preglednik, z Dunaja. — Gertsclier, zasebni uradnik, iz Linea.
Pri Slonu: dr. Martinolich, odvetnik; Rezzo, kontrolor; Legat, kanonik; Peternel; Noerdlinger, trgovec, iz Trsta. — Friedrich, trgovec, iz Stuttgart».
Št 16.042.
337 3-3
Od občinskega sveta ljubljanskega mesta
Prodajalnica
oljnatih barv, firnežev, lakov in Ideja
w> mi
letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu se za.
dobo 2 let — od prihodnjega šoisnega l>-ta počenši — v podeljenje razpisuje.
Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jež ka zmožni. Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojui. Prošnje, katerim je priložiti krstui list, douiovuico in pa šolsko spričevalo, vlože naj se pri mestnem magistratu
d«» dLifc.	t. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
19. dne julija 1892. ............. i -
Preselitev knjigoveške obrti.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem premestil svojo
je sedaj	jjj
mm sv. £et*& mmitt Mi® if® 41
ob Togalu Reseljeve ceste v lastni hiši.
Poljanske
F i 1 i j a 1 a :	3217 iv¡
Slonove ulice štev. IO—13.	Q


Šelenburgove ulice 0 nasproti glavne pošte.
Zahvaljujem se svojim cenjenim naročnikom za dosedaj mi izkazano naklonjenost, ob enem pa se priporočam i nadalje v obila naročila, katera hočem izvrševati elegantno, dobro, vestno po možno nizki ceni. Velespoštovanjem
354 3-2
Ivan Bonač,
knjigovez.
Dunajska borza.
Dne 4. avgusta
Papirna renta 5%, lt>% davka ....	95	gld 65 kr.
Srebrna renta 5%, 16$ davka ....	95	.	40 „
Zlata renta davka prosta.....113	.	75 „
Papirna renta 5%. davka prosta ....	100	„	65 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	999	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........313	„	25 „
London, 10 funtov stri........119	„	50 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	49l„.
Cesarski cekini • . ................5	„	67 „
Nemških mark,.100 ..............58	„	50 „
Dne 3. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......110	gld.
Ogerska papirna renta 5 %......100	„
*.......... 140	„
151	.
182	, 96 100
4«fc državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 41» Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,* -
Kreditne srečke, 100 gld.......191
8t. Genois Brečke. 40 gld. ......63
60 kr.
45 „ 25 „
lft 25 50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —
Avstr. rudečega feriža srečke, 10 gld. . .	17	.	70
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „	75
Salmove srečke, 40 gld........61 „	—
Winjlischgraezove srečke, 20 gld.....59	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	102	.	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2800	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	101	„	—
Papirni rubelj....................1	„	20
Laških lir 100 ....................45	„	85
kr.
Izdajatelj: r. Ivan Jnii.	Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.	Tisi k ir v Lui