GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. LETO (Vol.) X. ŠTEV. (No.) 10. Slovenci na dan in plan prih. nedeljo! Vedno bližje smo nedelji, ko se bomo zbrali Si >venci in Slovenke od blizu in daleč. Naselbina se že spoštljivo pripravlja, da sprejme primerno vse okoliške Slovence, ki bodo ta dan posetili Slovenski katoliški shod \ naši naselbini. Ta shod !>o dobil zelo častno' lice, kajti she da se bo udeležil \ celoti, kakor slišimo glavni odbor naše Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. ki ima štiri močna društva v naši naselbini, in pod katere moralnim pokroviteljstvom se l>o ta shod tudi vršil. Velik dan bo to, in vsak zaveden Slovenec in Slovenka bo na ta dan prišel na plan od blizu in daleč. Program celega shoda bo približo. kakor ga tu navajamo: Točno ob 9:30 uri zjutraj se prično zbirati vsa katoliška društva v cerkveni dvorani. Ako pridejo kaka društva ali njih zastopstva /z bližnjih naselbin iz Jolieta. So. Chicago, Waukegana, Bradley, La Salle, naj pridejo direktno v cerkveno dvorano, kjer se bomo vsi skupaj zbrali. Vsi društveniki naj prineso seboj društvene re-galije. Ob 10:15 odkorakajo vsa društva v cerkev sv. Štefana k slovesni sv. maši, ki se bo pričela točno ob 10:30 dopoldne. Sv. mašo bo daroval preč. g. Luka'Gladek novi Duhovni vodja K. S. K. J. Imel bo pri tej maši tudi slavnostno pridigo. Takoj po maši odkorakajo vsa društva v šolsko dvorano, kjer bo uradni sprejem gl. odbornikov, zastopstva raznih društev itd. V šolski dvorani se bo servirak* za tuje goste, ki bodo prišli iz bližnjih naselbin kosilo. Vsi tisti iz drugih naselbin, ki bi meli radi kosilo v dvorani naj blagovolijo se priglasiti v šolski dvorani pred mašo, da se bo vedelo potem prbližno koliko pripraviti. Takoj po kosilu odide občinstvo v cerkveno dvorano. kjer se bo utvoril uradno shod točno ob 1:30 popoldne. * Vsi, ki bodo šli domov na kosilo, se naj gotovo do tistega časa vrnejo. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY, 17, 1924. AMERIŠKE VESTI. PROGRAM SHODA BO KAKOR SLEDI: Predsednik odbora za shod Mr. John Žefran bo otvo-ril shod in pozdravil v imenu naselbine vse občinstvo. Nato bodo sledili govori: 1. "Bratski značaj podpornih organizacij,** govori Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ. 2. "KSKJ. in Ameriški Slovenci," govori Mr. Josip Zalar gl. tajnik KSKJ. 3 "Vera in KSKJ." govori Rev. Luka Gladek Duhovni vodja KSKJ. * 4 "Duhovnemu vodju v zahvalo" deklamira deklica Mary Blaj. 5. "O katoliški šoli" govori Very Rev. Hugo Bren, 0. F. M , D. D. 6. "Žena in podporna organizacija" govori Mrs. Mary Blaj tajnica dr. Marije Pomagaj, 78. KSKJ. 7. "Za Mladinski Oddelek** govori Miss Mary Vaupotič. 8. "Katoliško Ime" govori Rev. Benvenut Winkler, O. F. M. 9 "Verska svoboda £n časopisje" govori Mr. John Jerich. 10. "Pridobivanje članov v katoliška društva" govori Mr. Louis Železnikar tajnik dr. sv. Štefana 1. KSKJ. 11. "O vrednosti glasila bratskih organizacij" govori Mr. Ivan Zupan urednik glasila KSKJ. 12. "Deklamiranje otrok iz Mladinskega oddelka." 13. Nastop društvenih zastopnikov in sicer, za dr. sv. Štefana 1. KSKJ. govori Mr. John Žefran. — Za društvo sv. Alojzija, 47. KSKJ. govori Mr. Martin Kreme-sec. — Za dr. Marije Pomagaj 78. KSKJ. govori pred-sedica Mrs. Mary Gregorich in za dr. sv. Ane 170 KSKJ govori Mrs. Agnes Horvath. 14. Čitanje in sprejem rezolucij. Pred govori, med in po govorih bo nastopalo pevsko dr. Adrija s svojimi točkami pod vodstvom Mr. Ivo Račiča. * * * Rojaki še enkrat vam kličemo pridite vsi na dan in plan prihodnjo nedeljo. Zakaj velik dan bo to, kakršnih 1. * ... se nismo imeli v naši naselbini! — Washington. — Republikanski uskoki, katere vodi senator La Follette so včeraj pripomogli demokratom podemokra-tizirati parlamentarni red v obeh zbornicah. Novi red je precej modificiran in bo nudil raznim referatom v zbornicah večje svo-bodščine kot doslej.. S tem pa N0Y POTRES NA JAPONSKEM. i Iz neodrešene domovine. Okoli 50 ljudi ubitih, pravi poročilo. — Potres je trajal 12 minut. — Ljudstvo je silno zbegano. FAŠISTOVSKE GONJE PROTI SLOVENCEM SE NADALJUJEJO NAPREJ. — ITALIJANI ALEZUJEJO SLOVENSKEGA POSLANCA ŠČEKA. Tokio. — Silni potresni sunek se je pojavil v torek, ki je trajal so radikalni republikanci zopetj nekaj nad 12 minut. Potres se pokazali, da kaj lahko vse dose- fe pojavil takoj po 6. uri zjutraj, žejo s svojo odločujočo težo v Več stavb je potres razrušil. Do kongresu. j 50 oseb ie ubitih in silno veliko — Washington. — Senator ranjenih. George Norris pristaš progre-J Iz Yokohome se poroča, da so sivne La Follettove struje je tudi tam občutili hud potresni predložil v senatu predlogo v ka-j sunek, in da ie nekaj oseb za-teri zahteva nacionalizacijo vseh sutih. Tujezemcev baje ni med železnic v Uniji. Ta predloga je ponesrečenimi, baje dvignila veliko začudenje, V Tokio je več poslopij, ki I v obeh zbornicah. Ta predloga so bile pričete na novo grajene j za enkrat še ne bo našla ugod- poškodovanih. Novi potres je j nega odgovora, ker je večina re-| silno zavrl rekonstrukcijo, ki se publikancev in tudi demokratov je pričela po zadnjem potresu, proti predlogi. | Ljudstvo je vrelo na vse po- — Keystone, S. D. — Thomas "laganje iz svojih stanovanj, ker A. Edison znani električni in- K mislilo, da pride zopet slična ventist ie kupil tukaj štiri veli-J nesreča, kakor zadnjega septem-ke kose zemlje, v kateri se na- bra- Več UT ie vladala silna pa-haja mineralna ruda. ki se jo po- nika ined ljudmi. trebuje pri izdelovanju eiektrič-, 0 nih baterij. Edison je kupil f0f'«*SPERTNA GOSPODAR-mineralno polje iz vzroka, ker( SKA KONFERENCA NA se boji bojkota pri kupovanju DELU V PARIZU, mineralne rude. I Pariz. — Gospodarska konfe- — Bluffton, O. — Strašni zločin- se je odkril tukaj včeraj, ko so našli 70-letno Mrs. Katarino Mohler vso sesekano v vodnjaku na njenem domu. Mrs. renca, kjer je zastopana tudi A-merika po svojih ekonomskih ekspertih kot je n. pr. general Dawes iz Chicago in več drugih je na delu in preiskuje fi-Mohler je bila izginila nekako1 nančno možnost Nemčije. Vče-pred več tedni in niso vedeli kaj j rai so brzojavno povabili predse ji je pripetilo. Te di so za- sednika Nemške državne banke gledali neko stvar plavati v vod-| iz Berlina na korrferenco, kjer njaku. ki so jo potegnili ven in bo podal svoje poročilo o valutnem stanju marke itd. Na podlagi finančne možnosti nemške države se bo dovolilo Nemčiji posojilo in ji obenem tudi naložilo obveznosti za odplačila voj-rre odškodnine. -n- bilo je njeno sesekano truplo. Kdo bi bil strašni zločin izvršil poročilo še ne omenja. — Ventura. Cal. — Pri igranju kart v tukajšnem bližnjem mestu Oxnard, je prišlo do te-peža in streljanja. Posledica vsega je bila. da sta bila dva pri tepežu ubita in več ranjenih. Policija jih je več pozaprla. — McAlester, Okla. — Jacob Pope in Aeron Harvey, ki sta bila še nedolgo spoznana morilcem prve vrste, sta bila včeraj AMERIKANCI KUPUJEJO GRADOVE V NEMČIJI. Draždane. — Poroča se, da je 11a Nemškem pokupilo po Ame-rikancih 343 gradov. Amerikan-ci bodo imeli te gradove za svoje izletniške počitnice. Danes se električnem stoiu! dobi za Par tis(* dolarjev jako usmrcena na za svoj zločin v tukajšni državni jetnišnici. — Toledo, O. — Trije delavci so bili zadušeni od plina na delu v Atlas Chemical Co. ko so se nahajali v nekem spodnjem prostoru pod delavnico. Gas je začel uhajati iz nekega rezer-varja in v kratkem napolnil vse spodnje prostore, kjer so ome- udoben grad na Nemškem, pravi poročilo. -o FRANCOSKI FRANK PADA. Pariz^ — Francoski frank je včeraj dvakrat padel in dvakrat zrastel nazaj v svoji vrednosti Končno je padel in obstal za dva pointa in pol nižje kot predvče-rajšnim. Framasoni in fašisti vodijo boj proti knezonadškofu Dr. Sedeju. Pred nekaj dnevi se je ponovno sestal direktorij fašistivske stranke na Goriškem, da sklepa o ojačenju proti goriškemu knezonadškofu dr. Sedeju. Iz poročila, ki so ga o zborovanju izdali, je razvidno, da to delo ne gre tako lahko izpod rok. Goriški Italijani se namreč boje, da ne bi Gorica obenem z osebo dr. Sedeja izgubila tudi knezonad-škofijskega sedeža — zadnjega znaka nekdanje njene prestolni-ške oblasti. Fašistovsko poročilo skuša v tem pogledu ljudi pomiriti in zatrjuje, da gre zgolj za izprememba osebe na knezo-nadškofijski stolici. — Videm-ski dnevnik "II Friuli" imenuje boj proti nadškofu "una lotta in-giusta", to je krivičen boj. "Friuli"' piše, da se borijo fašisti zoper nadškofa samo zato, ker je slovenskega rodu. V članku treh kolon dokazuje, kako je knezo-nadškof vselej vestno izpolnjeval vse svoje dolžnosti in bil v narodnem oziru vselej pravičen Nato zavrača list trditev, da je ljudstvo zoper nadškofa. Navaja slovesne sprejeme, ki jih je bil deležen nadškof v furlanskih občinah. List zaključuje z opombo, da je sklep fašistov proti volji naroda, katera odklanja vsako akcijo, ki bi bila naperjena proti našemu nadškofu. — Vredno je pribiti dejstvo, da sodelujejo v gonji proti knezonadškofu dr. Sedeju framasoni in fašisti v najlepši slogi. Po vsej priliki so fašisti v tem slučaju sploh le orodje v rokah lože. -o- Gonja proti poslancu Ščeku. Tržaški liberalni krogi s čud no zagrizenostjo nadaljujejo gonjo proti poslancu Ščeku. "E-dinost'' priobčuje strupene napade proti njemu kakor proti največjemu škodljivcu in izdajalcu narodne stvari. To hujs- kanje med pristaši "Edinosti" ni ostalo brez učinka in poslanec Šček je prejel iz teh krogov brez imno pismo, v katerem mu groze s smrtjo. Istočasno pa poslan*-ca £čeka z enako zagrizenostjo preganjajo Italijani, ki ga sumničijo veleizdaje na korist Jugoslaviji ter ga zalezujejo z bodalom v rokah. Goriški fašisti in dr. Besednjak. "Goriška Straža" dne 17. decembra m. 1. poroča: ""Goriški fašisti so povabili na razgovor dr. Besednjaka, ki se je v petek zvečer odzval vabilu in šel v sedež goriškega fašistovskega direktorija. Tajnik fašja g. Cap-rara je dr. Besednjaku povedal pred direktorijem sledeče: "Mi fašisti nočemo omejevati svobode tiska in ne maramo delati nasilnosti, zakaj doba nasilstev j^e I minula. Toda opozoriti Vas moramo, da je pisava "Goriške Straže" posebno v zadnjem času silno ostra in da precej pikro kritizira vlado in njene ukrepe. Gospodje. Vi ste prosti delati, kar hočete ,toda opomnimo Vas, da fašisti ne bode mogli več dolgo prenašati te pisave. Ako ne odnehate, bomo siljeni podvze-ti mere, ki ne bodo "Straži" niti koristne niti prijetne." Ko je g. tajnik te bešede spregovoril, se je poklonil; isto je storil dr. Besednjak. Podala sta si roke in se poslovila.'* Tako je fašizem v I-taliji še vedno najvišja oblast, stoječa nad vsemi zakoni. -o- Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu je umrl zvest narodni delavec in bitdi-telj Ivan Piciga. Bil je neumoren pevovodja in učitelj godbe po vseh bližnjih društvih, a revežem. vdovam in sirotam sveto valeč in pomočnik v pravnih za-vedah — vse za "Bog plačaj." Umrl je kot dober kristjan. N. v. m. p.! njeni trije delali. - Boston. - Kardinal O'CoJ ODLOČILNA BITKA V ME- nell je prejel od sv. Očeta iz Rima ravno predno se je podal HIKI SE BLIŽA. Mexico City. — Vladne čete predvčerajšnim na ladijo, da od-lso zopet začele energično operi-potuje na obisk v sv. deželo knji- rati v svojih smerih proti upornikom. Vladne čete so dobile nove zaloge municije in nova oja-čenja. V par dneh se pričakuje ?e tiskana v petnajstem stolet- splošne ofenzive na strani vlad-ju. \ nih čet. V tej bitki, se bo odlo- — St. Paul, Minn. — V bliž-1 čila končna usoda ene ali druge njem,mestecu Hinckley je bila'straT"-včeraj zaprta tamkajšna držav go "De Dignitate et Officio Car-dinalis." Ta knjiga je zelo redka in je velike vrednosti. Bila Denarne pošIUatve V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ S-io 200 — Lir......$ #.85 500 — Lir......$2375 1000 — Lir......$46.25 -o- na banka. Vzrok prenehanja s ŠEST KITAJCEV POSVEČE- poslovanjem so baje nezadostne rezerve. — Marion, 111. — V Williamson countiju vlada mir in red. Vojaštvo patrulira po mestu in okolici. Nočne hišne preiskave, NIH V DUHOVNIKE. Honan, Kitajsko. — V tukajšnem misijonskem semenišču je bilo te dni posvečeno po tam-kajšnem škofu Štefano Scarella šest domačih kitajskih bogoslov- ki so jih vprizarjali klani so po- j cev v katoliške duhovnike. Ta-j en j ale. Pričakuje se, da bodo ko počasi dobivajo kitajski ka nemiri s tem končani. ' toliki svoje lastne duhovnike. ,'ia-i 500 — Din.....$ 6.35 1000 — Din.....$ 12.35 2500 — Din.....$ 30-75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din.____$121.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooo tir m po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošilja tvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi ▼ Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v' stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite m: ' SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Česark 70 — gtb Avenue, New York, City. i EDINOST (UNITY) Izhaja v v..»i torek, sredo, čeu-tek in sooofo. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. Published bv: —^ Ediaost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, I1L __Telephone: Canal 0098._ Ceno oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in livropo za celo leto ...$4-75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$400 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopi-i važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. mitraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in inoreio biti nreieti v~ni dan in nol Dred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tud: var, STA RI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered a* second clas matter October 11th IQIQ. at Post Office at Chicago 111 tinder the act of March ird 1870. Smrti radi davice-nepotrebne Davica ali difterija je bila še do nedavna ena izmed naj morilne j ših otroških bolezni; stariši so bili v strahu pred nji. Moderno zdravoslovje pa je premagalo tudi to strahoto z iznajdbo leka, ki za zovejo "antitoksin". Vkljub temu še precej otrok umira za to boleznijo. Dognano pa je, da sploh noben otrok ne bi umrl radi davice, ako bi že prvi dan bolezni dobil primerno zdravniško oskrbo. Po mnenju zdravstvenega komisarja države New York, Dr. Nicoll, število smrti radi davice se bo skrčilo na najmanjše, ko se bodo vsi stariši zavedali svoje odgovornpsti, da pokličejo zdravnika takoj, čim kak njihov otrok trpi na grlu ali ga duši kašelj, in ko bo vsak zdravnik takoj dal bolniku antitoksin v zadostni količini, čim obstoji najmanjši sum, da ima otrok difterijo. Zdravstveni urad newyorske države .je dal preiskati prvih 500 slučajev smrti radi davice v 1. 1923. in dognal,^da visok odstotek izmed teh otrok je umrl po nepotrebnem. Največji vzrok smrti radi davice je bila okoliščina, da se je zamudilo dati pravočasno zadostno dozo antitoksina. Ako bolnega otroka primerno preskrbijo s tem lekom takoj prvi dan bolezni, ozdravitev je vedno gotova. Izmed onih 500 slučajev so našli, da le 15-krat v vsakih sto slučajih je bil zdravnik poklican takoj prvi dan in le v 32 slučajih za vsakih sto prvi ali drugi dan, tako da v več kot polovici vseh slučajev sploh ni bilo zdravniške oskrbe do tretjega dne ali še kasneje. To zamudo so seveda zakrivili stariši ali oskrbniki. Ali tudi zdravniki niso povsem brez krivde za zamudo v lečenju. To je razvidno iz dejstva, da v skoraj 40% vseh slučajev ni zdravnik dal antitoksina ob svojem prvem obisku in da v 11% slučajev sploh ni bil predpisan nikak antitoksin. Taka zamuda je morda opravičljiva v nekaterih dvomljivih slučajih, ko zdravnik prvi dan bolezni si ni še na jasnem glede bolezni in hoče čakati, dokler poročilo kakega laboratorija ne potrdi difterije. Ali da bi bila ta bolezen dvomljiva po prvem dnevu, je skrajno redka stvar. Vendarle se je zgodilo v 159 slučajih, da je zdravnik imel priliko pregledati bolnika še le drugi dan in vkljub temu čakal še en dan ali še več, predno je dal antitoksin. Taka zamuda po mnenju Dr. Robertsa od zdravstvenega urada pa se sploh opravičiti ne da, ako je le najmanjši sum, da gre za difterijo. Drug vzrok smrti je nezadostna količina antitoksina, dasi zdravnikova oskrba je bila pravočasna. Od 161 pacijentov, izmed omenjenih 500 smrtnih slučajev dasi so jih zdravniki pregledali prvi ali drugi dan, je le v 57 slučajih bila dana primerna doza antitoksina. Dr. Roberts trdi, da za zdravljenje difterije treba vbrizgati antitoksin naravnost v žile ali globoko v mišice in ne le pod kožo. Učinek je potem štiri do desetkrat hitrejši. Večina smrti je nastala radi zadušenja ali srčnih komplikacij. Te in vse druge komplikacije (Jifterije pa, kakor je dobro znano zdravnikom, se dajejo pre-prepreči, ako se pravočasno vbrizga v bolnika zadostna količina antitoksina. Kasarne za intelektualce. V francoski žurnalistikr se nedavno vršila zanimiva debate. Francoski minister za prosvetoi je namreč predlagal, naj bi drža va zgradila posebne vojašnice za dijake. Študenti bi živeli v teh kasarnah do konca svojih študij ter bi potem ko bi se uveljavili v svojih poklicih, po malem vračali ^ državi denar, katerega je država izdala zanje v kasarnah. "Matin" pa je prišel še na boli originalno idejo. Iznesel je predlog, da naj država ne gradi no- benih novih poslopij, temveč da naj mlade študente kratkomalo uniformira ter jih pritegne k nekakemu navideznemu vojaškemu službovanju, dokler ne dovr-še svojih študij. Značilno je, da z "Matinovo" idejo soglaša velik del francoskega časopisja. -o- — Aberdeen, S. D. — Tukaj se je pričela včeraj kokoš j ere j-ska razstava. Perutninarji od daleč in blizu imajo razstavljene najboljše kokoši, ki jih pozna se-verno-zapadni del Unije. Gilbert, Minn. Spoštovano uredništvo Edinosti : — Danes ne bom opisaval delavske razmere v naši naselbini gilbretški. Ampak sv. dolžnost me veže, da se enkrat o-glasim od nas, in ker se nihče neče, zato sem se namenil jaz. Dne 31. decembra sem dobil iz naše gilbertske pošte pismo. Ko pismo odlepim, sem našel v njem en kos časopisa Prosvete sedaj že tako imenovane Proklete. Ista oseba meni ni znana, ki je to' storila. Dalje mi Vošči veselo srečno novo leta m velik blago-. slov. Podpisal pa se je tako, kakor se osel smeje —* "i-ha-ha!" Pogledam, kaj mi je tako važnega poslal in zagledam naslov članka Zgodbe o sv. pisemskih čudežih." Prosveta seveda pravi, da so vse to navadne baj-j ke. Najbolj pa se postavi, ka-' kor se zna vedno, ko je z velikimi črkami zapisala: "Pet sto duhovnikov se je izreklo proti-deviškemu spočetju Krista." Nič pa ne pojasni, ali so to duhovniki budisti ali kdo v dotič-nem stavku. To samo zato, da bi kdo brž mislil, da sik to bili i katoliški duhovniki. To je do-' bro, da to rdečo tetko že vsi poznamo. Dalje učeni urednik trdi, da molitev ne izda nič in da maše niso vredne počenega groša. — Kdo ti jih pa sili? Če rdeči Zavertnik nič ne da za maše ni s tem rečeno, da nihče dru-' gi ne sme. Pa saj se poznamo Joža. kam svojo taco moliš! Pa tudi to ne. Y tem članku je tolikozlobnosti, da jo več biti ne more. On hoče zvrniti epi-1 skopalni spor na našo vero, ki je vse nekaj drugega kot raz-kolniška episkopalna. Le čemu Joža tako rad tako zlobnost prodaja v rdečem listu?! G urednik Prosvete, če sploh zaslužite to ime, ali se pravi s tem delavcem pomagati? Ali je to v korist delavcem? Je tako nesramno pisarjenje pravim koristno tfpinu delavcu, kateremu s takimi zlobnimi frazami kra-dete vero iz srca?! Pri nas v Gilbertu eni kar norijo, ki čitajo rdeči list. Sv. maše. molitve in cerkve so zapustili že sedaj na stara leta. In če-gava je ta zasluga. Tistih, ki pišejo take zlobnosti in jih tako šemijo, da z njimi zvračajo vso .stvar na našo sv. vero. Sram vas bodi! Kaj takega še nisem videl pri nobenih brezvercih t Dandanes ti ljudje natvezajo našim duhovnikom najgrše stvari. Še tako so zarukani nekateri rdečkarji, da dolže duhovnike krive, če jih kompanije slabo plačujejo. Jaz pa zlo teh razmer pripisujem takim, kakor je naš Jože, ki ne zna delati drugega, kakor širiti sovraštvo med ljudmi radi vere. Če bi ljudje imeli več krščanske ljubezni in več vere bi bile tudi razmere boljše. Tako pa kakršni ljudje, take so pa razmere. Tako je vidiš Jože. pa magari se Jože stokrat obrne na svojem rdečem uredniškem stolcu. Taki ljudje, ki zavržejo vero postanejo kot živali. In še bolj so nevarni kot nevarne živali, ker ti imajo um, ki ga jim je dal Bog in ga potem za slabe stvari obrnejo, d očim žival, ki nima uma, ne more človeku toliko škoditi kot taki tjudje. Slovencem v Ameriki pa kličem v svarilo. Če boste to trpeli še dalje in prenašali brez protesta, potem boste doživeli še žalostne resnjice. Ko boste umirali vam ne bod pustili vaši lastni otroci, da bi se na zadnjo uro spravili z Bogom, kajti ti ljudje, ki imajo vaše krmilo v rokah vaše jednote bodo to povzročili. <7- Za list katoliškega prepričanja ni prijetno agitirati, kajti na sto in sto je izgovorov, ko se je treba naročiti. Vendar brez vs-peha moja agitacija ni bila. Storil sem kar sem mogel zadnji mesec. Jaz se ne bom hvalil ko- liko sem storil . . . Kajti glavno ste storili Vi naročniki. ki ste pridno naročali in mi pomagali do vspeha. Rojakom tu in drugod pa pri poročam, da sežejo po takšnih, listih, kakor so naši delavski listi, v jirvi vrsti po Edinosti, ki je najboljši slovenski delavski list-in zatem po Ave Mariji na-, šemu edinemu slovenskemu nabožnemu listu v Ameriki. Za o-| troke, ki znajo citat? angleško i-mate sedaj pa St. Francis Magazine. Sezite rojaki pridno po teh listih ! S tem sklenem moj dopis in tebi list Edinost želim, da postaneš skoro dnevnik. Uredniku Prosvete, pa želim, da bi ga skoraj pamet srečala, ker silno jo je potreben. Kajti s tako čenčari-jo, kot jo ti prodajaš se narod ne izobrazuje. pač pa pohujšuje in od krščanske ljubezni odvra-j čuje. S takim se narod nazaj v paganstvo potiska, nazaj v na-zadnjaštvo! Z Bogom ! Frank Ulčar. La Salle, 111. \ as svinčnik, ki ste mi ga v dar poslali za nove naročnike itd. sem prejel. Lep je. in sem ga jako vesel. Želel bi. da bi se v tem .letu vsi zastopniki in zastopnice poprijeli, da bi,se dobilo. kar največ mogoče novih naročnikov skupaj. Pošljite mi takoj kakih 25 koledarjev. Te dni se bom zopetj podal na agitacijo za vaše lepe liste. Novic posebnih ni. Kadar se bo kaj novega zgodilo bom že poročal. Ob koncu mojega pisma pa že! lim vsem cenjenim naročnikom tega lista veselo in srečno novo leto. Prav tako vsem zastopnikom in zastopnicam. In še enkrat apeliram na vse zastopnike in naročnike, da naj pridno agi-tirajo za nove naročnike, da se bo list čimpreje povzpel do dnevnika. Pozdrav! Joe Lesjak, zastopnik, -o- Greenville, Pa. Cenjeno uredništvo:— Sprejmite par vrstic v predale vašega lista. Po dolgem preseljevanju iz kraja v kraj po zadnji premo-garski stavki sem se konečno naselil tukaj v Greenville. Tukaj smo od 6. oktobra. Mesto je prav prijazno, imamo katoliško cerkev sv. Mihaela in katoliško šolo. Mladino podučuje deset šolskih sester. Slovencev tu ravno ni, razun mene in mojega strica na farmah. Ljudje so tukaj jako verni in zelo spolnuje-jo svoje verske dolžnosti. Imamo dva angleške duhovnika in so tri sv. maše vsako nedeljo. Mesto ima kakih deset tisoč prebivalcev. Župnija ima tukaj jako dober red pri cerkvi. Vsak faran je dolžan plačati na mesec en dan svojega zaslužka cerkvi. Kdor torej več plačuje ta tudi seveda več zasluži. Tukaj ni premogokopov. Jaz delam v tovarni in se dela vsaki dan. Zaslužimo po 55c. na u-ro. Ni bogvekaj, vendar je že toliko če se vsak dan dela, da se živi. Fari plačam po $4.00 na mesec za cerkev in šolo. Božič-na^ kolekta je znašala $1960.00, kar je lepa svota za tako malo mesto. To se vidi, da farani spolnujejo svoje dolžnosti. Prejel sem Vaš novi angleški list St. Francis Magazine in se mi jako dopade. Tako je prav, s tem bo preskrbljeno dobro berilo tudi za našo mladino. Pošljite mi tudi en koledar, ako jih še imate v zalogi. Pozdrav vsem pri listu, kakor tudi čitateljem! Marko Bajuk. -o- Med Rusijo in Romunijo se bodo začela pogajanja glede vpostavitve medsebojnih odnosov v drugi polovici januarja meseca v Salzburgu. Mirna peč, Dolenjsko. Po dolgem enoletnem čakanju smo vendar dobili tolikanj zaže-lieni novi veliki farni zvon. Dne 10. novembra ga je pripeljal cer-j kveni ključar g. Frani Kos naravnost iz Ljubljane; voz, zvon in konji so bili okusno ozaljša-rii s šopki, venci in narodnim^ zastavami. Nad vse veličasten je bil sprejem zvona od strani fa-ranov. naši fantje Orli na ko-( ni ill so šli zvonu naprot do Trebnjega, dekleta v narodnih nošah in drugo občinstvo so na meji fare pričakovali prihod zvona. Veličasten je bil sp^vod, ki se je pomikal z zvonom proti Mir-, ni peči. Marsikomu je prišla solza veselja v oči, ko je zagledal krasno ozaljšani mogočni zvon v takem spremstvu. Drugi dan dne 11. novembra t. j. na Martinovo nedeljo smo ga pod spret-> ni m vodstvom tukajšnjega tesarskega mojstra Janeza Grand-liiča srečno potegnili v zvonik. Popoldne ob 4. uri ko je bil zvon obešen na svoje mesto, oglasil se je prvikrat iz visokih lin zvonika. ki je s svojim mogočno done-čim čistim glasom vse občinstvo razočaral in presenetil, vmes so grmeli možnarji in oznanjali celi fari veseli dogodek; nato so bile večernice pete* litanije M. B. s zahvalno pesmijo. Zvon je bil v Ljubljani posvečen v čast sv. Kancjanu. farnemu patronu. zato nosi tudi napis: Sv. Kanc-jan prosi za na*-. Na zvonu se nahajajo tri podobe, namreč sv. Kancjana, Matere Božje čistega Spočetja in križanega Jezusa.j Na spodnjem delu zvona se bli-j šči napis: Treska in hudega vremena reši nas. o Gospod! Zvon je t^/rtk 1472 kg", in ima glasi čist. Vsled vedno naraščajoče draginje je tudi cena zvonovom! od lanskega leta silno poskočila. tako da se imamo z velikim primanjkljajem še boriti; 64.200* dinarjev smo imeli nabranega in! to svoto doplačali zvonarni. 59.-1 000 dinarjev imamo pa še dolga; tudi glavni oltar je še na dolgu.j Dragi rojaki, ne pozabite na svojo farno cerkev v stari domovini. pomagajte po svojih močeh, kdor more in hoče. Bog Vam povrni stotero, kar ste do sedaj nabrali in darovali. — Letos je bilo za našo faro precej nesrečno leto: poleti nam je grozna toča napravila ogromno škodo po poljih. zlasti po vinogradih, koncem nevembra smo imeli silno pove >denj. ki je tudi precej škode napravila, vsi Mirno-peška dolina ob Temenici je bila pod vodo, ravno tako pod Česenjcami; cesta, ki vodi tod proti kolodvoru je bila pod vodo prav do Mirne peči, ravno tako Št. Jurska dolina do Karteljevega. Prav občutno škodo je napravila voda v Globodolski dolini, v Gor. Glo-bodolu je voda prišla do hiš, in so morali umikati iz kleti pres-nino in živali iz hleva: ozimno žito, ki je bilo 14 dni pod vodo je skoro uničeno. Kakor vse kaže. bo revščina vedno večja, pomanjkanje denarja silno narašča, kmetje so začeli-vsled neznosnih davkov in draginje v dolgove le-zti. Pač res, Jugoslavija postaja Ubogoslavija. Mira peč dne 19. dec. 1923. Anton Zore, ž up. ' -o-- Zgodovinska gosi. Meseca novembra praznujemo vsi pravoverni kristjana god sv. Martina. Slavimo ga ob novem vinu in ob tolsti gosji pečenki. Toda gos ni postala v zgodovini in v mišljenju ljudi slavna samo po sv. Martinu. Gosi so znane še od prej iz starih časov, ko še ni bilo ne duha ne sluha o sv. Martinu. Stari Egipčani so doprinašali gosi na žrtve-nike kot žgalne darove. Stari Rimljani pa so gosi cenih posebno od takrat, ko so jim otele Kapitol Rimljani so radi njihovega kričanja, ki jih je rešilo gotovega pogina, tega člana kurje družine naravnost oboževali, vendar pa so ga. imeli rajši na krožniku kakor na jezikih. Dandanes cenimo gosi najbolj v kuhinji ni na mizi, najmanj pa v družbi, kjer so nam večinoma nesimpatične in nadležne. Seveda slednje ne spadalo k ptičjemu rodu na domačem dvorišču. Rojaki podpirajte tiste trgovce, ki oglašajo v vašem listu! Čas je podoben reki, ki se vej dno neprestano vali naprej in nima konca. Pred tisoč leti je tekla, teče danes—voda je, vedno voda—to ne vedno ista. Čaur je enak, vedno hiti naprej brez konca je—ne pozna nobene meje—toda ni vedno isti.—Pred sta leti so rabili vojaki puške, ka^ tere danes nadkriljujejo skoroi otroške bezgavke. To kar je zahteval čas.pred sto leti — je dar nes že davno za nami in bilo bi za sedanji čas docela nepraktično. * * * Toda eno je. ki ima večno parktičnost, kar je Bog dal človeku na sinajski gori. deset božjih zapovedi. Postave, ki jih delajo ljudje, so samo za gotove čase, pride nova doba, treba nove postave, to vidimo vsak dan v vsaki državi in vsaki lokalni občini. — Toda božja Previdnost je bila ki je naredila človeštvu p« stave, ki so držale tedaj drže danes in bodo držale vedno. Iz tega ie jasno, da Božje delo ima večno vrednost—a človeško le trajno—z njim živi. a tudi z njim umira. * * * V šesto leto že teče čas, odkar so prenehali grmeti topovi in puške v svetovni vojni. Mir... Mir nam dajte! Ti klici se ponavljajo eden za drugim. Najboljše glave, ki so imele priliko podjarmiti politično ves svet, so se v tem delu skazali za prave slabiče. Delali so nove zemljevide. delali nove meje. a vprašali niso nikdar tistega, kateremu so nove meje določili—če je z novimi mejami v svojem srcu zadovoljen. — Mali narodi so morali sprejeti, kar so jim dali veliki narodi. Podpisavati so morali razne pogodbe—a v srcu pa so klicali na maščevanje. Kaj pomaga podpis na papirju, ki ni nič drugega kakor košček nič* vrednega papirja, če je pri tem pa srce nezadovoljno. Človeka in narod zadovoljiš samo tedaj, kadar zadovoljiš njegove srce! * * Te dni je prinesla washington-ska "Post" članek, kjer na široko razpravlja o svetovem miru. Med različnimi visokimi možmi, ki so razpravljali o tem veleva-žnem vprašanju je bil tudi tajnik ameriškega agrarstva Henry C. Wallace, ki pravi: "Po petih letih poizkušanja svet ne more do zaželjenega miru. To pač kaže, da narodi ne bodo našli mtru drugje, kot v naša stari trdni veri, ki edina zadovolji človeka s svojimi nauki." Kako značilne besede! Pa tudi kako resnične! Človek bo našel mir samo tedaj, kadar bo i-mel srce zadovoljno. Krščanstvo skuša zadovoljiti najprvo srce. in ko to doseže, doseže vse. * * * Da edina naša stara trdna vera mora svet osvoboditi iz krempljev medsebojnega sovraštva. Tista vera, ki nas uči, da smo ljudje bratje medseboj, in da se moramo raditega ljudje tudi ljubiti kot bratje. * * Zato vsi tisti, ki širijo razredno sovraštvo med ljudi, širijo prokletstvo. Ti vodijo družbo od pravega miru in ga potiskajo v medsebojno sovraštvo Zakaj, miru ne prinese sila, ne moč, ne pogodba, ne obljuba. marveč splošna zadovoljnost, ki pa ne sme biti prisiljena, ampak priti mora direktno iz srca. Duševno in telesno delo. Slavni berlinski kirurg prof Bier je računal 55 mark v zlatu za strokovno mnenje v sodnem procesu, pri čemer je moral preštudirati dolge akte, za kar je porabil 4 ure dela. Sodišče mu je priznalo le 29,940,000 papirnatih mark. Profesor je to odklonil, češ da je moral dati pred nekoliko dnevi postreščku 140,000,000 mark, da m uje prinesel kovčeg iz kolodvorske garderobe na voz. Nato se je dr, Bleru zvišal honorar na 30,000,000 mark. "MUHAH* J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. "BT: Da je tako. more lahko vsak- stvari, ki so pogojeni le v različ->a rabiti v to svrho umetnih temnejše. Brez barv bi sploh ob-sredstev. Vse to lahko opazuješ, risov ne mogli zapaziti; vse bi "kadar pri solnčnemu vzhodu ali bilo podobno enolični ravani, ki zatonu žarijo gore in oblaki, ne nudi prav nobene izpremem-Mnogokrat je*ta prikazen narav- be. Svetila bi nam luč, a bi ne nost divna. veličastna, prav po- videli prav ničesar, sebno v ravninah in prerijah.1 Že iz tega je razvidno, kakšen Človek, ki ima čut za pojave v pomen in namen imajo barve, naravi. >e ji ne more dosti naču- Da nam pa postane ta pomen poditi. V malem vidiš to tudi pri polnoma jasen, je treba iti še da-rosmh kapljicah, ki vise na tra- lje. vi v jutranjem solnčnem svitu. Pomen barv. PRAVIČNA BOTRA. Andre Theuriet — j. Napotnik. sploh povsod, kjer se solnčna luč lomi v vodnih kapljicah ali soparnih mehurčkih. Priprosto sredstvo. A kakšen učinek. Kako mrtva bi bila nci-Tava brez buinih barv. Čudovite boje pa hrani v sebi — luč. Umetnik je, kdor razume rabiti priprosta sredstva, pa doseže z njimi najlepše uspehe. A kaj za-rmire človek ž vso svojo umet-m*tjo? Res. da je umetnost zelo napredovala, a največji umetnik ne more naslikat-i krasnih barv, ki jih kaže n. pr. pavovo perje, ali kakršni se prelivajo na golobovem vratu, pri mnogih žuželkah, na raznovrstnih cvetlicah, v jutranjem ali večernem sijaju. v /aru gora in pri mav-v ci. Tu moremo pač po pravici vnrašati: "Kdo slika kakor On, ki je stvarnik, zidar, kipar in slikar ob enem v nadnaravni popolnosti ?" Različne barve. Kakor je razvidno iz razdelitve bele luči. kadar gre skozi prizmo, je število barv neomejeno po različnosti lomljenja. Razločujemo pa sedem glavnih barv, ki pa ne tvorijo strogo ločenih skupin. Imenujejo se: rdeča. oranžasta. žolta, zelena, modra. modrela Hmligo) in vijoličasta. Slikovitost cele narave obstaja v menjavi teh sedem poglavitnih barv. Lepa je sicer vsaka posamezna, a še lepše se prikažejo, kadar so harmonično razvrščene. kakor jih more razvrstiti le narava sama. Izmed vseh čudesov, ki jih nam nudi luč, rr^oramo pripozna-kti barvam prvo mesto. V njih je Va naše oko spojeno vse, kar občudujemo in proslavljamo na lu-/či. Bujne barve očarajo že otroško oko, in tudi starček se ne utrudi, ko občuduje njih kras; mikajo vsakega človeka. Barve tvorijo to, kar imenujemo poezijo luči, ki se razodeva v raznovrstnih stopnjah povsod in na vseh zemeljskih predmetih v brezmejni, neprozorni krasoti Kaj bi bila pač zemlja brez te različnosti barv? Pač to, kar bi bila brez luči sploh. Ako bi bila črez vse predmete razlita le ena harva brez vsake različnosti, bi, kakor v temni noči, ne bilo mogoče spoznati obrisov raznih Tel.: Rose vel t 8221". L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa-v to stroko. Vsem se najtopleje oriporoča' Pokličite pa po telefonu! Vsekako barve nimajo samo namena, da po njih vidimo zunanje predmete, temveč barve naj bi jih nam prikazale tako, da takoj spoznamo, kakšni so ti predmeti in čemu služijo. Človeški duh najde tu naravnost neizmerno polje, da razmotriva o predmetih in odkriva njih- namen. Mnogokaj je že odkril, a raznih neodkritih skrivnosti je pred njim še celo morje. • Ampak barve imajo tudi še neki poseben pomen. Govore nam v čudovitem jeziku. Od-nekdaj so se ljudje trudili, da bi raztolmačili to govorico, in tolmačili so jo na jako različen način. Vtis je pač na vsakega drugačen, zato tudi tolmačenje zelo različno. Vsi so nekako edini v sodbi le pri beli in črni barvi, ki pa pravzaprav nista barvi. Vsi vidijo v beli barvi nekaj čistega, v črni nekaj žalostnega. Govorimo sicer o živih in mrtvih C toplih in mrzlih) barvah, a ti izrazi so preveč splošni. Poskusimo raztolmačiti vtis, Tci ga naredijo barve rra naš razum in na' naše srce. Pravzaprav mika človeka le modra barva, ki je barva neba in morja. Kako lepa je ta barva, če se prikaže jutranja zarja, ali če žari solnce na jasnem nebu. Včasih se zavije zemlja v modrikast pajčolan. Nekaj skrivnostnega v tem. Duša postaja otožna, zahrepeni po nekaj oddaljenem. nadzemeljskim; zdi se, kakor bi neka skrivna zvez hotela spojiti človeka z nebom. Zelena barva je za zunanje oko to, kar modinjam po deželi. To rokodelstvo mu ni prinašalo veliko zaslužka in Dudu Makart — tako mu je bilo ime — se je le za silo preživljal. Vrhu tega se je bil pred kratkim poročil s hčerko Nekega drvarja, ki mu je prinesla za doto le dvoje močnih rok in svoje lepe oči. Po "Ce je tako, niste žena, ki jo preteku enega leta je dobil krep- iščem. kega in kot veverica živahnega J^Zakaj pa ne predrzneš?' dečka. Tedaj pa je Dudu M a- Zakaj? . . . Ker niste pravi kart pomislil in rekel: "Če ni- čna . . . Vi podeljujete ljudem mam ničesar dati svojemu otro- k« imajo kakor dimnik črno du- ku, mu moram najti vsaj botro, šo; z grdoto pa odpravite reve ki ga bo varovala in mu poma- ^e. ki so polni dobrih lastnosti... gala, če bi se zgodilo, da me ne Kar se tiče lljubezni, dovolite bo več. Hočem pa pred vsem, da vam povem, da jo sejete brez da bo to pravična, odkritosrčna premisleka v srca. Vi niste niti in poštena oseba, kajti le lju- razsodna, niti pravična . . . Idi- dem takega značaja se sme za- te po svoji poti. vi se ne bode- upati." te Prr^a pri naši peči." Ko je tako sklenil, se je na- "Surovež," je zamrmrala Ve- pravil iz koče in odšel preko nera in zmajala z rameni, gozdov. Ko je korakal ob.Viso- Dudu je šel dalje in prispel kem Brdu, je opazil, da se mu onstran Rogla, in sicer ravno do bliža*žena, oblečena v rdeče kri- kraja, kjer so obešali razbojni lo in ogrnjena z višnjevim pla- ke. Tu je srečal starejšo gospo, ščem; na glavi je imela venec iz .strogega obraza, ki je imela na- umetnih cvetk, v roki pa je no- očnike in korakala odmerjenih se. sila zlato škatljico z relikvija- korakov, držeč v eni roki teht mi. nico, v drugi pa slonokoščeno "Dober dan. dobri mož." nru palico. Pretnotrivala ga je sko- je rekla : "kam pa tako zgodaj .'" z\ očala in ga vprašala z resnim "Gospa, grem iskat botro za glasom: ' svojega novorojenčka." "Hoj! mož. kam pa greš?" "Res? . : . No. ali hočete me- -Hitim, da poiščem botro za ,ne? Na razpolago sem vam. ' dečka, ki se mi je rodil." ."Hvala lepa, dobra gospa, sa- "Botro? : . . 'No, dobro, po- mo ... rad bi namreč odkrito- skl;aj Dopadeš se mi in rada srčno, pošteno in pravično ose- ti (Iržjm otroka pH krstu>» "To je prevelika čast zame," "Če jetako. vzemite mene. ne jc odgovoril previdno suhoro-bodete se kesali . . . Jaz sem !>ar; »toili. Za slučaj, da bi jih ,e™u manjkalo pišite nam in bomo vam poslali. Uprave Edinosti. po naš cenik, ki ga dobi brezplačno. Pišite takoj! Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za .katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov. ge naj se zglasi na: 2300 — So. Hoy ne avenue. CHICAGO, ILL. "Da, jaz sem tista " "Ze dovolj! Midva se ne moreva sporazumeti . . . Zdi se mi da kljub svojim naočnikom ne vidite vedno čisto jasno . . . Včasi pošljete nedolžnega na vislice in izpustite krivca. In pravijo, da obsodite na globo ljudi, ne zato. ker so pregrešili, ampak, ker ne mislijo kakor vi. In to se imenuje pri vas pravica? Ne. tisočkrat ne, vi niste botra, ki jo potrebujem: ničesar nočem imeti opraviti z vami." J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cen* Prevzamem barvanie hiš zunat in znotrai. uokladam stenski oaoir. V vzhodni Afriki raste maš-čobno drevo Altanblachia Stuhl-manni. ki ga domačini imenujejo Alkani. Sad tega drevesa je 30 cm dolga do 15 cm debela, zlatorumena jagoda s 3 cm dolgim semenom. Ena sama taka iagoda da pol kilograma masti! Drugo tako drevo je Butyrosper-murn v Zgornji Guineji in ob gornjem Nilu. Samo ime nam že pove. da je to drevo naravnost Iiferant surovega masla. Njegova maščoba, takozvano Galam-ali Bambak-surovo maslo, je ze-lenkastobelo, zelo okusno, prijetnega duha in se zelo nerado po- nar ,toda proda jo samo francoskemu državljanu. Inozemci se od kupčije izključeni. -o- V avtomobilu preko celega sveta. Afričan M. J. Weston se je s svojo ženo in tremu otroki odpravil na pot preko celega sveta. Razen udobnega potniškega oddelka ima avtomobil popolnoma urejeno kuhinjo. Weston pravi* da hoče s tem potovanjem svojim otrokom nuditi nazoren pouk v zemljepisu. Doslej je prepotoval balkanske dežele. Ogrsko i« Avstrijo ter se sedaj mudi v Češkoslovaški. I^ ŠIRITE LIST EDINOST SLOVENSKA RESTAVRACIJA. 1385 E. 55th Street, CLEVELAND, O. Se priporoča rojakom Slovea cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče. Jf ^ fti^J? ^ ^ 4? 4? 4? * ♦ * # I ♦ t Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, t|» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA; Cene nizke, delo točno in <|» pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. Anton Zbaštiik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) + * * VARČEN NAROD Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerja, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, r Phone : Canal 6319. Chicago, 111. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BAlsTKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVKNU1, vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS* KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. PRODAJAMO ŠIFKARTE n vse parobrodne druibe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidsH* te) za priseljence, ter pošiljamo dmmr v staro domovino najceneje in najht» treje. -EDINOST" Nič ga niso motili niti klici, niti piski, niti ropot drdra-jočega voza. Prespal je malone vso pot. 2e se je bližal vlak Ljubljanskemu polju, ko se je Mataju jel nabirati obraz v gube blaženega zadovoljstva: sanjalo se mu je zopet o zali mlinar-jevi Anki ... Pražnje oblečen, z velikim šopkom in pisanimi trakovi na prsih je inoško sedel v malodolskem mlinu poleg svoje sramežljive neveste. Tudi Anka je bila grozno lepo opravljena; nad vse pa se ji je podajal poročni venec na glavi. Dolga miza je bila malone vsa pokrita s polnimi krožniki, skledami, posodami in kozarci. Mati mlinarica so v potu svojega obraza prinašali gostom vedno iznova juhe čiste, juhe s kruhom, juhe z rezanci, razne pečenke, štrukljev, potic in ocvrtih bobov. Kadar so odprli vrata, je prijetno zadišalo po zabeli. Oča mlinar so venomer nalivali svatom, ki so bili vsi zidane volje. Pa saj so se lahko veselili in gostili, zakaj stari Zagorjan je bil dal zaklati pitano tele, prašiča in vse piščance. Befač Andraž je čepel pri peči in neprenehoma pel: < Matija Mataj, roko ji podaj, odprt vama zdaj 'je zemeljski raj! boste že kar ste presiti, pa »»'TT—V- Matajev Matija je prijel svojo nevesto za roko in ji povedal na uho: "Preljuba Anka, zbrala si si pa že tako dobrega moža. da si nisi mogla boljšega!" "Oh. pa res!'* je vzdihnila Anka in se jela jokati in si brisati lepe oči. "Zakaj, pa tako malo ješ in čemu se jokaš?" jo je vprašal prijazno. "O samega veselja, da sem dobila tebe, Matijase je odrezala presrečna Anka. "O prav, potem se pa le jokaj, kolikor hočeš, he he!" se je nasmehnil Mataj in ji ponudil še svoj veliki robec. Malo bolj spodaj sta se mastili Cenčanova Urša in Mica Kobacaj ka. "Le jej in pij, Mica, da si bolje zapomniš, kdaj je bila moja svatba!" jo je nagovarjal Mataj. 4*Le nič se ne zatajuj, he he, saj imamo, hvala Bogu, vsega dovolj, ne samo za danes, ampak tudi še za jutri in pojutrišnjem — slišiš. Mica?" "Nič se ne boj, ljubi Matijček, saj hitim, kar le morem," je sladko odgovorila Mica in čudovito naglo obirala svinjsko rebro; poleg njenega krožnika je ležal že lep kup. oglodanih kosti. "Ali si še kaj jezna zavoljo tiste berivke, he he?" "O — kako neki! Bog vari! Vse je pozabljeno. Pa saj mi je bilo takoj žal, da sem te žalila. Prenagle jeze sem. veš, Matija. ne zameri mi moje togote, lepo te prosim!" "Je že dobro, he he. je že dobro!" jo je tolažil Mataj in se zopet obrnil k nevesti. "Živio Matajev Matija!" so kričali navdušeni svatje. "Živela Anka! Živela ženin in nevesta, juhu, jujujuhu !" Tudi zunaj pred mlinom je bilo vse živo ljudi. V^k je i* mel svojo klobaso ali polno čašo v rokah in veselo zaukal, kadar je količkaj utegnil. Godci so igrali na harmonike in piskali na pišpali; na brega so pokali topiči. "Neznano je lepo!" je trrfbentala Mica. "Take svatbe ni bi-j lo že sto let ali pa nikoli!" "Samo stepli se nismo še nič!" so se spomnili fantje. Jeli so zabavljati drug drugemu, se pogumno suvali in si metali cvrte bobe po glavah. "Stojte, fantje in možje!" jim je prigovarjal Matija in jih ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako ga še nimate v Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše. "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. t / t 5 t 4 ljubeznivo razganjal vsaksebi. "Pretepali se pa ne zdaj' Potrpite i*o še malo, saj je «e zgodaj! Če s se vam vendar ni treba takoj mikastiti. Bodite no malo pametni tudi! Veste kaj? Plesat pojdimo!" "Plesat, plesat!" so vsi navdušeno odobravali Matajev predlog. Cenčanov Janez, ki je bil pravkar iztegnil svojo žuljavo roko, da bi poči zaletavega zaplanskega mladeniča za uho, je z mučno^ pa junaško samozatajo zopet spustil pripravljeno des-j nico in obljubil nasprotniku svečano, da mu postreže pozneje tem izdatneje Matajev Matija pa je veselo objokano nevesto prijel za roko in jo vedel pred mlin. Za njima so jo udrli drugi svatje; godci so zaigrali, in pari so se jeli vrteti po cesti. Andraž Hu-! dopisk se je sukal z Mico Kobacajko, se režal kakor obseden in skakal, da mu je odletavala malha na vse strani. Vse je bilo prav široke volje. Zdajci pa je pripeketal mlinarjev kozel za Anko. Zameketal je se vzpel, popadel zeleni venec prestrašene neveste in zbežal z njim po strmem obronku. Milo je zajokala Anka, vse je kričalo in mahalo z rokami. Nevoljni Matija je naglo stekel za meke-tačem, toda požrešni kozel je skočil na visoko skalo, nesramno kimal z glavo in vpričo vseh pozobal deviški venec obupane neveste . . . "Ljubljana! Južni kolodvor! Ljubljana!" N I aki in enaki klici , loputanje z vrati, glasno govorjenje, kričanje in smejanje, ropot in žvižgi so zbudili Mataja. "Začetkoma moje sanje niso bile še tako napačne!" je mrmral in se vzdignil z baršuna. "Pozneje se Je pa vse nekam skir salo. Ti presneti kozel! Kaj je bilo treba tebe, da si nam skalil nedolžno veselje' Jaz bi ti že pokazal, kaj se pravi nagajati! Hvala Bo#u, da se mi je samo sanjalo in da vse skupaj ni nič res! No — zda i smo pa v Ljubljani. Naglo je šlo kaj naglo!" Obul si je škornje, oblekel kamižolo, pobral svoje stvari in zlezel na levi voza Mahnil jo je k strojevodji, potegnil svoj robec z denarem iz žepa, ga odvozlal in prijazno nagovoril moža: "Dobro ste vozili, prijatelj, moram vas hvaliti! Nate za liter vina!" "I.e pijte ga sami!" mu jt* odgovoril oni čemerno. "Le ste tako moški, pa ne bom dalje silil v vas," je dejal Mataj in shranil denar. Krenil je okoli šumečega stroja na ploščah in stopal z drugimi proti izhodu. "Stojte, kje imate vozni listek?" ga je ustavifbrkati vratai.j "Vozili ste se zastonj, kaj?" "Kakšen listek? 1. saj sem ponuja) vozniku denarja, pri jja ni maral!" i Vratar je mignil mimoidočemu možu v modri obleki* in s trobentico na konopcu. Ta je odvedel Mataia k l»lagajn:ci in povedal gospodu z bleščečimi očali, da se je potnik pripeljal brez iistka. 'Saj mi ga ni ponujala živa duša!" se je ragivarjal Mataj pred okencem. "Odkod ste se pa vozili?" je vprašal gosp >d iz steklene iz-fovednice rezka. "Na koncu jezika mi je, pa ne morem povedati." je odgovoril osupli Mataj, ki mu je bilo ime Radovljice kikor izbrisane iz spomina. "Kje ste j>a doma ? Le hitro, mudi se mi!" "Doma sem na Telebanovem, ljubi gospod, in moja sesMa Špela tudi, oča so pa tam nekje iznad Škofje Loke—" "Plačati morate kazen, trojno voznino!" "Vozil sem se v prvem razredu, gospod! Prosim, da mi* boste prav računali." Vi boste nam hvaležni za velike ponudbe PRI POVRŠNIH SUKNJAH! Prav tako za ponudbe pri ^ oblekah z dvojnimi hlačami, ^ ki jih imamo v zalogi v vseh ^ modah in velikostih, za mo-že in fante v vseh barvah najboljše narejene v veliko- ^ POLITIČNI PREGLED. dar je splošno mnenje, da se bo končno udal. Snubljenje Rusije. Francija skuša* na kakšen način priti v ožje stike z Rusijo.' Republika se boji zbližanja med, Rusijo in Italijo, posebno pa nevarnosti. da se ne bi italijanski kapital udomačil v Ukrajini in na Kavkazu. To je vzrok, da • I Francija pritiska na našo drza-j vo, naj obnovi zveze z Rusijo,1 kar naj bi opravil g. Balugdžičj s sovjetskim delegatom Kop-; pom v Berlinu. Obenem so v Franciji postali nekoliko hladnejši napram Češki in Poljski, kjer se je začel šopiriti angleški kapital. Poljaki so seveda zara-ditega zelo vznemirjeni, ker dobro vedo, da bi Rusija v slučaju obnovitve zvez s Francijo zahtevala popolni desinteresma Francije v slučaju rusko-poljske vojske. Kajti Rusi vztrajno zasledujejo cilj, kako odtrgati Belo Rusijo, Volinj in Polesje od Poljske. Zdi se pa. pravi "Morning Post," da bo Anglija Francijo prehitela, kajti MacDonald je trdno odločen takoj priznati sovjetsko Rusijo, čim pride na vlado. V Nemčiji se je z novim letom odpustilo okoli 500.000 uradnikov! — Javno mnenje je sprožilo tudi idejo, da se železnice, ki imajo ogromen dolg, izroče privatnikom v last in upravo. Akcije naj bi kupile velike družbe. Avstrijska narodna skupščina. V novoizvoljeni avstrijski na-ro'ni skupščini so uvedli socialisti ostro opozicijo proti vladi in obstruirali. Zadnje dni se je med vladno večino in socialisti dosegel sporazum ter je sedaj parlamentarnemu delu pot prosta. -o- Problem Sredozemskega morja Te dni se ratificira angleško-francosko-španska pogodba glede Tangerja. Italija je po mar-kiju Avezaniju v Parizu protestirala proti temu. da ni bila povabljena k soudeležbi pri pogajanjih. je pa dobila odgovor, da se ta pogajanja tičejo samo Anglije, Francije in Španije. V zunanji politiki Mussolini očivid-no ne zanje posebnih vspehov. -o- Kneževina Lichtenstein se združi s Švico? Gla som dunajskih listov se ta-čas vrše pogajanja med kneževino Lichtenstein in Švico zaradi združitve. Lichtestein naj bi tvoril 23. švicarski kanton. Obe deželi sta doslej že sklenifi carinsko in valutno zvezo. Popolno združitev ovira samo še knez, ki ne bi rad odstopil, ven- -o- Francija in Vatikan. Namesto Jonnarta je francoska vlada imenovala za svojega, poslanika pri Vatikanu g. Doul-ceta, dosedanjega poslanika v Bukarešti. Francija ima namen ostati z Vatikanom v trajni diplomatski zvezi, kar nekoliko vznemirja svobodomislece, nikakor pa ne ogromne večine francoskega prebivalstva. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO. se pripDroča za nakup MOŠKE IN ' VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK' • ' I' K A -< »čiln točno in cen<> KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA sti do 52 nastavljene zmerni ceni od po $25.00 — $30.00 t^ $35.oo — $40.00 "^tl 4 in višje. ♦ * Nič ne de. kako daleč ži-vite od naše trgovine, ved- ^ no se bo vam splačalo priti ^ pogledati našo trgovino in naše blago. v * * * JELINEK & MAYER, LASTNIKA, + ^ 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. ^ 4 Pridite in oglejte si naše ponudbe! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. g izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, I1L