cotf. siBViiKa. Trst. v torek dne 24. novembra 1903. Izhaja Tsak dan tu-li ob nedeljah in praznikih) ob .*». uri. ob ponedeljkih ob 1*. uri zjutraj. Posamezne številke se prodajajo po 3 novč 16 stotink) ▼ rančih t< >!>;ikarnuh v Tr*tu in okolici, Ljubljani, (iori^i, Olji. Kranju. Mariboru, t'eloveu. Idriji. >t. Petni. .Sežani,' Nabrežini. Novemmegiu itd. O^Use in naročbe »prejema uprava lu*ta _Kdinost/;. ■lica ■*l Tisza in vlada je spravila na d nje ves upravni aparat, da bi omogočila Tiaaoro izvolittv. Jeden kandidatov je bil rajprr-j raprt a potem izpuščen in izgnan. Drugemu kandidatu pa je bito zabranjeno razviti pred volilci svoj program. Okraj je z vojaki obreden. Govornik prosi ministra za notranje stvari, naj ukrene potrebno, da bodo volit/e čiste. M nsterski predsednik grof T i e z a je izjavil, da tmatra za »vojo uradno dolžnost postopati o volitvah v volilnem okraju 1 g"»y tako, kakor da De bi bd on tam kan didat. — D j sedaj mu iz okraja niso d«'š.e nikake pritožbe, vsled česar tudi ni ltnel prilike izdati Rake odredbe. Ako mu pridejo pritožbe, p »stopal lo najstrožje. Toliko lahko z vso gotovostjo izjavi, da mirni državljani lahko popolnoma zaupajo, da jih bo branil vsakega terorizma. Zbornica je na to prešla na dnevni red ia nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu ^.ede koDt ngenta novincev. Prvi se je oglasil za besedo p >sl. Zoltan Papp, čegar ►bstrtikeijoaist čni govor je zavzel vso sejo. Razprava o predlogi glede kontingenta novincev bila je ob \ ure popoludne prekinjena ter se b"> naJ&Jjevala v pri hod njej seji, katera bo jutri. Trgovinski raiuister H i e r o ■ v m i je predložil zbornici zakonski načrt, po kattrem 1»: se provizorično uredili trgovinski odn< šiji med Odrsko in Italijo. Predsednik PercBel prečital je dopis zlvornicnega p«»ipredsednika I > a n i e 1 a, v katerem naznanja isti, da polaga ča*t podpredsednika poslanske zbornice. Daaiel ne navaja v svojem dopisu niKakih povodov avojej demisiji, insrveč se le zahvaljuje zbornici na izkazanem mu zaupanju. Predsednik je na to predložil zbornici kraljevi reskript, s katerim se sklicujejo delegat je na dan 15. decembra. O tem re-»kriptu razvila sa je dolgotrajna razprava. Več govornikov opozicije zahteva, n»j se da re^knpt tiskati ter naj se potein razdeli med poslance, ter naj se o tej zadevi ctvori redna razprav«. Min:fcterski predsednik grof Tisza na*i>rot:ije tem zahtevam in izjavlja, da je kakršnokoli sklepanje nepotrebno, ako večina spezna, da ni treba o tej zadevi otvoriti debate. K zprava, v katero je ministerski predse initc trikrat posegel, nadaljuje še vedno. BUDIMPEŠTA 23. Opozicjonalni posl. K u b ! k je predlagal, naj t-e kraljevega reskr pta ne vzame ie na zaanje, temveč, naj PODLISTE K. Laž. Po A n n i t* ii a ni i 1 t o n I ► o 11 n e 1 1. »Rekel sem, ona me polaga sleherni večer v posteljo, prihaja zato v mojo sptln'co — in poljublja me vedno dvakrat.... njegova pa njega le enkr&t in vsakikrat mi pravi : »Srček moj...« Pridušeno ihte5 je omahnil Harrv na blazinice. »Grom in strela, ti si se pa takoj temeljito odrezal!« dejala je Laž. Pa on ti veniar niti besedice ni verjel. Saj si n« domišljaš, da ti je res veroval ? Kaj ?« »Moral je«, vzkipel je Hariv. »Rekel sem mu, da se mu nisem še nisoli nalagale. »Do tedaj ne — to vem tudi jaz«. Harv se je splazil iz postelje ter stopil po mahci preprogi proti oknu, kjer je stala čez dan pručica. Razpel je roki ter obupno tipal okoli. A pručice ni bilo več tu. — Da — tukaj — nef to j6 bilo ostro in robato, najbrže je bil to vogal pisalne mize. l*kal je dalj« — »oral — da, moral je najti pručico. se o njem otvori debata o poslovnem redu. Po dolgi razpravi o poslovniku, katere se je ude-ležl tudi ministerski predsednik gn f Tisza, stivila je opozicija predlog, naj se v jutraj-šnjej seji po mensko glasuje o predlogu posl. Kubika. Ntdilje je opoz cija predlagala, naj se v pri hod njej seji poimensko glasuje tudi o predlogu posl. Hollo — stavljenem tekom razprave — glede spremembe seetive delegacije. — Posl. Hollo zahteva v tem svojem predlogu, naj bi zbornica poslancev pošiljala v delegacijo 50 zastopnikov, zbornica mag-natov pa 10 zastopnikov. Seja bila je zaključena ob 4. uri popoludne. Prihodnja seja bo jutri. Smrt Waldersee jereba brata. VRATISLAVA 23. Brat nekdanjega »pro Lrma« zapoved ni ka evropejskih vojnih sil na Kitajskem, nemškega feldmaršala grofa Waldersee ja, viceadmiral grof AValdersee je včeraj v Meesendorfu umrl. Spremembe r visokih službah na Odrskem. BUDIMPEŠTA 23. Na svojo lastno prošnjo je tajni Bvetoik Bela pl. Tallicn odstavljen od Bvojega mesta kakor kraljevi komisar na 1. li>02 sklicanem in potem odgo-jenem srbskem cerkvenem kongresu. — Mi-nisterijalni komisar Pavel pl. Bezeredj je imenovan dosmrtnim članom ogrske zbornice magnatov ; penzijoairana ministra dr. Wiassicz in dr. Lang sta zopet nastavljena kakor redna javna profesorja na budimpeštanski univerzi. Osrrski ministerski svet. BI'DIM EŠTA 23. Danes zjutraj vr-s '!o se je m;nistersko posvetovanje. Na i-tem je ministerski predsednik grof Titfza poročal o svojem potovanju na Duna in je sporočil min strom. da je podpredsednik poslanske zbornice podal svojo demisijo. Izvolitev ministra Talliana. BI* DIM PEŠTA 2:» V volilnem okraju Kanisza bil je danes poljedelski minister Tallian soglasno izvoljen državnozborakim poslancem. Razglasitev njegove izvolitve bila je od volilcev z navdušenjem pozdravljeua. Sklicanje delegacij. BUDIMPEŠTA 23. Glasom vesti v »Budapester Korreepondenz« se bržkone že jutri priobči sklicanje delegacij za 15. decembra. Ministri v avdijenci pri cesarju. DUNAJ 23. Včeraj zjutraj je cesar v daljšej avdijenci vsprejel ogrskega minister-skega predsednika, kateri se je na vse zgodaj pripeljal iz Budimpešte. Popoludne je Tisza odpotoval zopet v Budimpešto. Pred Tiezo vsprf jel je cesar v posebnih avdijencah vojnega ministra FML viteza Pitreicha in državnega finančnega ministra barona Bu-riana. V soboto popoludne pa je cesar vspre- jel v avdijenci ogrske g i fioančnega ministra dr. pl. Liuk£*83. Italijanska »universita libera« — pre povedana. I NO MOST 23. Vlada je prepovedala ustanovitev italijanske »universita libera« (svobodne univerze) v bližnjem Wiltenu, ker se je med drugim bati, da bi bila ta univerza o sedanjih razmerah povod javnim nemirom. Profesor de Gubarnatis dospel je semkaj, das ravno je bil že v Tridentu obveščen, da so italijanski svobodni kurzi prepovedani. Proti de Guberratisu priredili 60 nemški visokošolci na kolodvoru burne demonstracije De Gubernatis podal se je v \Vilten, kjer so italijanski visokošolci dvakrat brezuspešno skušali otvoriti predavanja. Po drugem razpuščenju so se italijgn?ki visokošolci odstranili; Bledili bo jim nemški visokošolci in prišlo bi bilo gotovo do Bpo-padov, da niso redarji držali narazen obe gruči. Kralj Jurij Orški na Dnnaju. DUNAJ 23. Pri cesarju bo danes grškemu kralju Juriju na čast dvorni obed, na kar nastopi kralj svoje potovanje v Atene. DUNAJ 23. Na čast grškemu kralju bil je zvečer dvorni obed, katerega so se udeležili cesar, nadvojvode Oto Ferdinand, Kari, Leopold Salvator in Rajner, grški odposlanec Manos, danski odposlanec Ahlefeldt, minister za vnanje stvari, grof GoluhoNvski z drugimi skupnimi ministri, ministerski predsednik dr. j Koerber, šef generalnega štaba FZM. Beck, i najvišji dvorni maršal in generalni poboč-iiiki. Kcj po obedu odpotoval je kralj v Atene. Na dunajski postaji poslovila sta ee od hralia poslanika Manos in Ablef-ddt. Princ Danski na potovanju. DLNAJ 23. Danski prestolonaslednik odpotoval je včeraj zjutraj v Oedenburg, v obiske k svojemu zetu, princu Frideriku Schaumburg-Lippe. Vest o krizi na Španskem se dementlra. MADRID 23. Ministerski predsednik Villaverde dementira vest, da je navstala ministerska kriza. Dogodki na skrajnem Vstoku. PORT-ARTHUR 23. Iz Tjentsina se poroča, da je kakih 300 japonskih vojakov z nekaterimi častniki vred nastopilo pot v domovino. Povratek italijanske kraljeve dvojice v Italijo. PISA 23. Kraij Viktor Emanuel in kraljica Jelena dospela sta danes zjutraj semkaj in se takoj odpeljala v San Ros3ore. Bitka z ustaši na otoku Jolo. NEW-YORK 23. Brzojavka iz Manile javlja : General Wood je na otoku Jolo popolnoma premagal 2000 mož broječo ustaško četo. 300 ustašev bilo je ubitih. Čete Zjedi- Ni trenotka ni hotal več ležati v postelji z L*.žjo. Bilo je tako tesno, mučno! »Tu bo«, dejal si je Harrv, ter se hvaležno vspel na mehke blazinice na pručici. Njegovi bosi nožici sti segali komaj do tul ; toda tu je hotel ostati vso noč. Saj je bilo vendar bolje, nego.....« »Xe grem, kje si vendar, zakaj se ne oglasiš?« Laž je prihajala za njim. Naenkrat je š nila grozna mitel v njegovo trudno glavico : ko bi ga Laž vedno zasledovala? Ko bi se je ne mogel več iznebiti ? Ko bi ž njim legala spat, ž njim vstajala, in pri mizi se* dela ž njim — vedno in vedno?! Harrv se je zopet hrabro uprl proti temu. >Jaz sem moral«, mislil si je Harrv. »Sem moral, — sem moral — sem moral!« Će kdo rabavlja čez njo — čez mamo — potem morem legati !« Dokaj časa je minoio, neštetokrat je za-tiktakala ura, utripnilo njegovo revno, drobno srčece. Z lelo se mu je, da so prešli dnevi, tedni. Polagoma je zač-it<'l nekako olajšanje v svoji bedi, in dejal Bi je, da jo je Laž »od-kurila«. Ni sledi ni bilo o njej. Postalo je tako prijetno tiho, da se je Harrv zasmejal, osvobojen od svojih muk. Najraje bi bil zaplesal, da se ni bal zadeti ob robate predmete v sobi. .Sel je na blazinice na pručici ter se smejal sam s seboj. Morda se je je popolnoma iznebil — morda ni samo zaspala, ampak odšla k Bobbv-Toole-ju, kjer vedno lažejo — in ne bo je več nazaj ! Harrv se je globoko oddahnil. Morda, ko ni nikoli lagal, razun samo enkrat v svojem življenju, ker je moral, in je vsled tega dolgo trpel — vsaj njemu se je grozno dolgo zdelo — zato je morda odšla proč in ga bo puščala v miru ! Morda je bilo to že dovolj kazni — — V pozni noči se je Harryjeva mati vračala domov. Bila je izmučena in čemerna. Harryjev oče jeBtopal počasi za njo. »Poglej v otrokovo spalnico, Ellen — samo nocoj !c je opominjal tiho. »Saj traja le par minut.« »Ah, ali siten, Cart9r! No — če že mora biti. — Ti ! Kaj je to ? Saj ga ni v postelji!« Svetloba predsobe se je vlila v spalnico na posteljieo, ki je bila razkopana in pole-žans. kakor da bi bili ležali dve osebi v njej. Sedaj je bila prazna. Glas materin sejespre- njenih držav pa so izgubile le 6 ranjencev. General sledil je ustašem v gorovje. Smrt redar-t ven ega ravnatelja. PARIZ 23. — Danes je v Arcachonu umrl ravnatelj redarstvene prefekture Guiba-ra ud. Smrt bivšega poslanika. PARIZ 23. — Umrl je danes nekdanji psilanik pri Vatikanu Gabriac. Vojvoda lVfirtenberški na Dunaju. DUNAJ 23. Vojvoda \Vurtenberiki je zvečer dospel iz Stuttgarta. Trgovinski odnošaji z Italijo. BUDIMPEŠTA 23. Ogrska korespon-denčna pisarna javlja : Predloga glede pro-vizorične ureditve trgovinskih in prometnih odnošajev, predložena danee po trgovinskem ministru ogrski poslanski zbornici, pooblaščuje vlado, da se more z italijansko vlado dogovoriti glede provizoričnih trgovinskih odnošajev z Italijo. Rusko-nemška trgovinska pogodba. BEROLIN 23. V nemških vladnih krogih upajo, da pride do ugodne trgovinske pogodbe z Rusijo. Vendar pa ee zatrjuje, da se je »National-Zeitung« nekoliko prenaglila se Bvojo trditvijo, da ee že koncem tega tedna zaključijo rusko-nemška pogajanja glede trgovinske pogodbe. Boj proti kongregaeijam. VITRE (pri Rennesu) 23. Vodstvo samostanskega zavoda v Ploermelu ni hotelo dovoliti ustopa v samostan sodnemu uradniku, kateri je imel nalog prognati redovnike in zapreti zavod. Vsled tega prišli so pred samostan vojaki in redovniki, kateri so zabarikadirana vrata razstrelili. — Pred samostanom zbrano množ co so vojaki razgnali in več demonstrantov zaprli ; mej iBtimi je tudi ravnatelj samostanskega zavoda. Industrijalci o trgovinski pogodbi z Italijo. TRTJTNO V O 23. Danes se je vršil tukaj oočni zbor trutnovske sekcije zveze avstrijskih industrijalcev. Na občnem zboru sklenila se je resolucija, ki priporoča vladi, naj skrbi za to, da po 1. januvarju 1904. ne nastane brezpogodbeno trgovinsko razmerje med našo državo in Italijo. Druga resolucija pa priporoča parlamentu, naj pooblasti vlado, da more Bkleniti provizorično trgovinsko pogodbo z Italijo., Predsednik bavil se je na to v svojem govoru s sedanjimi parlamentarnimi odnosaji in je apeliral na parlament, naj začasno pusti na strani politična vprašanja ter se posveti reševanju nujnih gospodarskih zadev. (Op. uredn. : Nemška gospoda postaja nekoliko lačna in začela je ganljivo govoriti na srce parlamentu, ali prav za prav, slovanskim poslancem, naj za božjo voljo pustijo na Btraui politična vprašanja, t. j. boj za svoje narodne pravice, da sa bo mogla "nemška menil iz osuplosti v skrb. »Kje je vendar? Zakaj molčiš, Carter? Čuješ, pravim t*', da ne leži v postelji ! Harrv-ja ni tu !« »Pal je najbrže iz postelje — ne, ni pal. Čakaj, da posvetim. Tu je, Ellen ! Tu na pručici leži mali nagajivec !« »In okno je odprto !« je vskliknila ona. Tekla je proti detetu ter ga vzela v naročje. V svojem življenju ee ni še tako ustrašila radi Harry-ja. Ves je mrzel — srajčiča mu je vlažna!« je dejala straBtno poljubovaje mu obrazek. Harrv-ja je objel prijeten čut, a menil je, da je to Jttfj-jeva mati, ki poijublja Jetfy-ja. »To je res prijetno«, je šepetal. »Ne čudim se, da to Jtfty-ju dobro de. Ko bi mene moja mamica tako poljubljala.... Jetfv ju sem dejal, da me poljublja. Lagal Bem — a drugače ni moglo biti. Moram, če kdo čez mamo zabavlja ! Moram reči, da me poljublja — da prihaja v mojo epalnicj in me uspava ter mi pravi: »srčece moje«... »To je laž in potem je strašno.« Naslonil ee je na mehko kožuhovino njenega plašča, bolestno atokaje : »Strašno je leči z Lažjo — oh, — strašno...« gospoda zopet pošteno najesti in okrepčati se za nadaljni boj proti istini Slovanom, od kater h zahteva sedaj politične in gospodarske hrane. Prav tako. kakor da bi oblegana vojaka zahtevala od oblegajcčega sovražnika, naj jej da hrane, da se bo mogla še nadalje bojevati.) Nov italijanski konzulat. LVOV 23. —■ Danes se je tukaj otvoril novoustanovljeni italijanski konzulat. Vodstvo kocz liata pover eno je načelniku lvovske fi-lijaltte zavarovalne družbe »As*>urazioni ge-aeral «, Robertu Liiebmaonu. Petintrideset lahkih delavcev zgorelo. NE\\" YORK 23. Sinoči na vstal je požar v ne kej lopi za železniške delavce v Lil! v. L ipo je p »žar popolnoma uničil. Od 125 delavcev, kateri »o v ist#j stanovali, ns-io je 35 laških delavcev smrt v plamenih. Ponesrečen hribolazee. DUNAJ 23. Na gori R« je lavina zasula hrlbolazea dr. Lowanb«eba z Dunaja. Milo upanja je, da bi sa ponesrečenca rešilo. Nevihte na Pruskem BERO LIN 23. Nevihte, ki so vihrale te dni v taznih pokrajinah Pruske, posebno na Saškem in Weitfalskem, potrgale eo veliko itevilo brz jjavnih zvez. Direktne zveze z Nizojeanao, Belgijo, Francijo, Italijo in Švieo s'* še sedaj pretrgane. Pač pa so zopet »ostavljene brz javne zveze z Anglijo in Ameriko. Napad Zidov na transport jetnikov. PETROGRAD 23. »Ruskn brzojavna agentura« javlja: V Orši (vojaški okraj Vilna) napadli so Ždje četo 7 vojakov, katera je spremljala 11 jetnikov in so hoteli jetnike osvoboditi. Vojaki pa so s puškinimi kopiti odgnali Z de. I>elav*ke demonstracije. BREST (Franc ja) 23. Kakih 1000 laških delavcev priredilo je po mestnih ulicah burne demonstrscje o pevanju delavske himne. Kakih 100 demonstrantov napadlo je nekega redarstvenega komisarja in ga nabilo. Koerberjeva vlada in Slovenci. Na sjodnjem StajarsKem nadaljuje živahno g.b^nje. Dne 8. noven&b-a je bilo politično zborovanje v Št. I ^enartu v Slov. (joricjh. V s 3 pr znanje ntš m rojakom na Štajarsiem, ker so jeli enkrat ubirati prave strune. Slovenci bi ee u lajali U(K;dai zmoti, ako bi še menili, da si bodo kaj koristili z druga .'-n > taktiko, nego jo je prip3roČal na tem frlio J.u govorn k Fran Krambergar. Za-klical ;e: Sramota za nemški narod, di odreka slovenskemu ljudstvu cel6 sredstva za naobrazbo! Sramota je za vlado, ki eama rebe nazivlje cesarsko in pravično, ki pa vendtr na takov način tleči in daja tlačiti naš narod ! Govornik je izvajal, da je Koerberjeva vlada podala ž s dovolj dokazov za to; da hoče nas narod jednostavno iztreb ti. Ozirom na dogodke na Koroškem je vskliknil govornik, da mora narod slovenski najodločneje protestirati proti takemu zistemu tlačenja. Našemu nir du ne preostaja, nego najradi-kalneja politika. Naši poslanci se morajo pridružiti Mladočehom in žujimi skupno obstruiratl. tako dolgo, da pade minister-stvo Korl>eijevo. »O, Carter!« Sioro zakričala je. V;e jej je bilojasco. Na mah je razumela malo tregedijo. »Harrv ! Harrv 1« klicala je vznemirjena. > Harrv — jaz sem, tvoja mati —! Ni JefiV-jeva mati — tvoja mati je! Ali je ne čutiš? Ne čutiš li njenih poljubov na svojem 5«lu ? na svojih lascih ? na svojih ustnah ? Glej, tvoja mati je, ki te poljublja«. Odprl je oči. »Sij je res! Saj je prav res tako !« dejal je začudeno. »Da, Harrv, erčece! Ali me ne čuješ, drago dtte ? Moje zlato, milo arčece !« »Ah, seveda, seveda!« »In ona te polaga v posteljo, te uspava — iako ! GlejT Harrv, sedaj te odeva! Zato so vendar matere — le jaz nisem mislila na to — nisem mislila nikoli !« Položila je evojo glavo na blaz niče poleg njegove ter ga obsipala znežaimi poljubi. On je molče a' u šal in užival — pa seje glasno zasmejal od veselja : »Torej pa vendar nisem lagal !« je vskliknil radostno, skoraj brez mpe : »Saj je torej res!« (Z vrše tek.) Tem izvajanjem primerno zvene resolu <*ije, vBprejete na zborovanju. Prva n. pr. ee izreka za najradikalnejo politiko; tretja se s krepko besedo zavzema za nesrečne brate na Koroškem; peta ee zreka za splošno, tajno in direktno volilno pravico; sedma poživlja občinska naeelništva, župne in druge slovenske urade, naj uradujejo izključno v slovenskem jeziku. Izrekši voditeljem, govornikom in zbo-rovalcem na shodu v Št. Lenartu ter sedanjemu gibanju štajerskih Slovencev sploh, zasluženo priznanje, naj se nam ne šteje v zlo tudi odkrita beseda. Osma od vsprejetih resolucij, govoreča o laški in nemški irre-dtnti, se nam ne vidi prav v soglasju z drugimi resolucijami. Tudi na to stran moramo Slovenci radikalno revidirati svojo taktiko. Će že vladanje dra. Koerberja ugaja ravno Zato. ker to vladanje j>ovspešuje irredento na severu države, potem je od naše strani ne le nehvaležno, ampak celd škodljivo početje, ako tratimo svoje sile v boju proti struji, ki je nevarna v prvi vrsti (kakor pov darja osma resolucija) za avstrijsko državo! In tudi logično ni prav to ubijanje glave radi irredentističnega gibanja. Saj to ni postalo možno iz sebe, ampak je le posledica vladnega zistema. Pustimo jih torej tiste pro-pagat »rje! Saj imajo od vladnega zistema dovoljenje in — nagrade za to! Ce hočemo odpraviti po-ledice, moramo odpraviti vzroke in naperiti moramo baje proti vladam, ki vzdržujejo takov zietem ! Koerber in Tisza. Tako zlatih Časov niso imeli že davno oficijozusi na avstrijski in njihovi tovariši na (grški strani. »Viktorija« — vpijejo eni in drugi. Koerber je sijajno obvaroval svoje stališče kriče edni — slava T.szi pojo drugi. Nam pa se močno močno dozdeva, da je za položaj sam blizu brez vsacega pomena, kdo ima prav v tem akademičnem profesorskem prepiru o avstrijskem in ogrskem državnem pravu, in ob vprašanju, koliko ima Avstrija pravice do sigovorjenja, kadar sklepajo na Ogrskem o stvareh, ki eo takozvane ,skupne* — kakor na pr. vojska — in za katere mo rajo tudi avstrijski davkoplačevalci prazniti sv je žepe. Ta prepir utegne biti silno važen in zanimiv, za učenjake, ki sa bavijo s proučevanjem bistva in vsebine dižavnih prav, ali za nas navadne ijudij je vsakako veliko važ-neja j raktična stran vprašanja : kdo, kateri od obeh ministerskih prelselnikov bo imel toli ko moči in restinence, da obdrži jra? in da sprav: svojega tovariša — na s;>rotnika pod-^e, v položaj, ki da temu poslednjemu — neprav ! ! Ne, kdo ima prav, ampak na Čegavo stran se postavijo odločilni krogi ? — To je glavno in odločilno vprašanje ! Će bi novinarski hlapci dr.a Kterberja hoteli ali smeli s te prakt čne strani motriti dvoboj Koerber-Tisza, bržkone ne bi tako somnjarski prepevali elavo dr.u Koerberju. Morda se motimo, ali naš? trdno uverjenje je. da zmaga tu li to pot — kakor vsikdar — ogrski nazor. Saj je po našim mnenju odločilna že ta oko nest sama, da ima Tisza ob tem dvoboju ves cgrski parlament in veo madjarsko javnost za sabo, kakor močno in jedinstveno falango, dočim ima dr. Koerber okolo stbe razdejan, v obnemoglost obsojen parlament. Dočim ima Tisza v tem dvoboju na svoji strani tudi vso opozicijo, je pa Koerber v ostrem konfliktu z zastopniki ve-č ne narodov, a je med poslednjimi naravnost obsovražljen. O takem nejednakim oboroženju pozicij na tej in oni Btrani naj bi vspel dr. Koerber nad Tiszo. Oratorični vspeh — saj je bil mož vedno »lep« govornik — bodi mu pri-voščen brez zavisti, ali stvarno je pogorel in je njegova pozicija po tem dvoboju odločno — slabeja I Možno je že, da ne bo še tako hitro sledil padec Koerberjev. Mož bo pač manevriral dalje a tem, da bo v avstrijakem parlamentu govoril bojevite govore, dejanski pa se — umikal ! Ali zagata ga Čaka ob vprašanja nagodbe. Malo nade je bilo že doslej, da bi Koerber dovršil nagodbo z Ogrsko. Sedaj pa je — tega mnenja eo tudi češki liati — izginila vaaka nada! — Glavna njegova naloga pa je ravno nagodba ! Će a« grofa Tiszi posreči — in zelo v«ijetno je, da ae mu posreči — da ogrski parlament reši nagodbo, bo U poslednji neizprosno zahteval parlamentarno rešitev tudi na nadi strani, in to že iz jako egoističnega razloga, da spravi avstrijsko vlado v zadrego ia stisko in da se na tej st:ski okoristi kolikor le možno ! Potem boino zopet v tistem nesrečnem položaju: na eni strani bo neizprosen tirjalec, na drugi pa Koerberjeva vlada, ki ne bo mogla nič dati ! Kako naj ukrene krona v takem položaju ? Ali je možen kateri drug izhod, nego ta, da — odslovi dr.a Koerberja ? ! Ne, avstrijski oficijozi nimajo razloga za tako zmagoslavje. Njihov krik jih dela podobne potniku po noči v temnem gozdu, ki poje in žvižga, da bi prikril samemu sebi, da pa je — strah ! Sedanja vlada, radikalna stranka in javno mnenje. — , Srbsko-bolgarska zveza. Vazilj Ćakalarov. JSoris Sarafov. (fzv. poročilo „Edinosti'".) B e 1 i g r a d, 22. nov. Vsled tega, kakor je ta današnja parlamentarna vlada vzela v svoje roke upravo dežele, Be je pojavila precej jaka opozicija, ki se veča od dne do dne in postaja vedno ostreja. Od enajstih vsakodnevnih listov v prestolnici jih je 8 v opoziciji; nekateri v ostreji, nekateri v zmerneji. Trije listi so le, ki branijo vlado. Pada v oči, da so ravno vladni listi oni, ki ne stoje najbolje in to ne le pri širšem občinstvu, ampak tudi pri inteligenc;ji. Najinteresantnije pa je, da ima sedanja radikalna vlada kakih 30 radikalnih poslancev v skupščini, ki n'so hoteli vstopiti v zje-dinjeno radikalno stranko in so nadalje ostali kakor samostojni rad.kalci brez svojih prejšnjih voditeljev. Vse kaže. da bo imela zje-dinjena radikalna stranka slabih vspehov, so-sebno, ako se p >veča davek, kakor je na-glašal minister financ. Će bodo morali najeti posojilo, bo nezadovoljstvo še veče. Vendar pa se more vse obrniti na bolje, ako oni, ki so danes na upravi dežele, krenejo na pra-vilneja pota in ako bodo bolj računali s pravimi potrebami naroda. »Beogradske n »vine«, ki so eden najbolje uredovanih listov, donesle so uvoden članek o srbsko-bolgarski zvezi. — V tem članku ao pokazale nepobitnimi fakti, kakim načinom treba, da Srbija 11 >pi v zvezo z Bolgarsko. Ista nazore zastopajo mnogi ugledneji Srbi in politiki. Videli tte, da sem tudi jas v enem svojih pre šnjih pisem zastopal isti nazor in sem povdarjal besede nek«»ga, ki stoji v bližini ministerstva za vnanje stvari. »Beogradske novine« so se svojim čiankom napravile največo uslugo današnji vladi, ki more ta člaLek vzeti za svoj prrgram v zvezni nacjoualni politiki. »Beogradske novine« so pokazale, da umejo pravilno misliti o nacjonalnih interesih Srbije. Neka oseba, ki stoji v bližnjih odnosa-jih z ruskim odposlanstvom, rekla mi je, da je bil za časa ru-kega ministra za vnanje stvari, grefd Lamsdorfa v Niš pri kralju Aleksandru govor o prestolonasledstvu. Rusija je bila predlagala nekega ruskega velikega kneza. Da-ii je bil pokojni kralj Aleksander v sprejel ta predlog, o tem nieem mogel ničesar izvedeti. V bodočetn pi-mu Vam morda sporočim o pismenem predlogu Rusije o makedonskem vprašanju. — Ta predlog je jako interesantan, ako se more verovati, da je bil natanj-čen, kakor je v originalu. Pred dvema dnevoma je prispel semkaj najveći junak v makedonski ustaji, o katerem se je malo čulo, ki pa je dokazal se svojim junaštvom, da je velik junak in bojevnik. To je veči junak od samega Sara-fjva, o katerem je znano, da sa je boril v mnogih bojih, dočim je junak Vasilj Ca-k a 1 a r o v , tam od 20. julija (po starem koledarju), cd onega časa, ko je počila splošna ustaja pa do razpuščenja čete imel s turško vojsko 37 spopadov, v katerih je strašno pobijal Turke. Hočem poskrbeti, da pridem v razgovor žnjim. Gotovo poizvem marsikaj res zanimivega. Boris Sarafov še ni došel semkaj, da si je bilo rečeno, da pride veliko popred. Te dni je doslo mnogo četnikov iz Makedonije, da prezimijo tu in da se na spomlad povrnejo v Makedoniju. Grozodejstva v JftakedoniJi. — 0 reformah nikake sledi. (Izv. poročilo »E i.«) Bitolj, 18. nov. 1«J03. O obečanih reformah ni ne aledi. Nekaj se dela na sodiščih, ali v stvari sami ni storjenega nič. Arnavti in Turki postajajo od dne do dne naeilneji in neznoaneji, ali oblasti jim ne morejo ali jim nočejo stopiti na pot. V Ohridskem okraju je bilo ubitih nekoliko Srbov na potu iz mesta Ohrida v predel Debarcu. Našli so jih na potu — ubite in tam ostavljene. Taka ubojstva na Srbih dogodila so se tudi v Kičevskem okraju, kjer največ trpe od Delwanov, Arnavtov, ki se spuščajo v ta kraj s planine Kalenderice doli. Hilmi paša, inšpektor vseh vilajetov v Makedoniji, obeča vse, a storiti ne more ničesar! Komiteji se sedaj ne pojavljajo nikjer, ker pozimake neugodnosti ne dovoljujejo spuščati v spopade. Tako so mnogi od komitejev prišli v sosednje dežele, da prezimijo tam ! Dnevne novice. r Julij Pollev. V nedeljo zjutraj umrl je tukaj brodogradni ieženjer g. Julij Pollev, inšpektor llovdovega arsenala. Pokojnik, i i je bil komaj 40 let stir, bil je na glasu, kakor izvrsten strokovnjak. — Več let bil je Pollev v ladijedelnici tržaškega tehničnega zavoda, odkjer je prestopil v llcvdov arsenal. Bil je radi svojega blagega značaja splošno priljubljen, o Čtmur je pričal tudi njegov veličasten spre rod, ki sa je vršil včeraj po-poludne. rojjreb gospe Marije Nadlišek, vdove po pokojnem deželnem poslancu Nadlišku in glavarice mnogoštevilne narodne rodbine Na-dlišek-Grmek- Ponikvar-Bartol, ee je vršil včeraj popoludne pri sv. Ivanu ob častni udeležbi toliko od strani domačinov, kolikor tudi mestnih Slovencev. Izlasti je došlo iz mesta lepo število narodnih dam, da izkažejo zadnjo ljubav pošteni slovenski ženi. V počeščenje Bpomina pokojnica je darovala gospiea Milka MankoČeva 15 kron ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metod i j a. Novi župnik pri [sv. Antonu novem. Doznajemo, da je župnikom pri sv. Antonu novem imenovan dosedanji kapelan pri sv. Antonu starem in glavni urednik listu »Amico«, veleč. g. Tri fon dr. Peder-z o 11 i, brat deželno eodnega svetovalca Pe-derzollija. Novi župnik je razmerno mlad, je doma iz Dalmacije iu je bil še le pred ne-dolgim časom — kakega pol leta — vspre-jet v tržnŠko škofijo. V svojih študijah je bil sošolec sed; Djerau škcfii. Pij X. in slovansko boeoslnženje. — V »Agramer Tagblatt« čitamo: »Prijatelj našega lista, ki se je včeraj pjvruil z Rima in je imel tam prilike za občevanje v vatikanskih krogih, prinaša nam kaj neugodno vest. Po infjrmacijah naštga zaupnika, čegar zanesljivost izključuje vsaki dvom, je papež Pij X. odločen nasprotnik staroslovenakega bogosluženj-a in nima to poslednje pričakovati od njegove strani nikakega pov-epeševanja. Kakor znano so bila razširjena različna si domnevanja o nazorih sv. očeta v tem pogledu c. Y Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1v lj povoda, da oba naša dnevnika odklanjata to namero in se postavljata na -tališče, da naš*- pr;redbe morajo imeli naroden značaj. — Gotovo je tako. Načelna ?eveda ne bo nikdo oporekal in vsakdo bi se veselil, ako bi se ljudje raznih narodnosti vsaj zabavali v boi em miru. Ali kaj n?m pomagajo tudi najlepš* teorija in nsjpitmeniteja načela, ako pa jih vsakdanje življenje kruto ruši. Dokler IhkIo Nemci gazili n*še pravo, onečešSali naše dostojanstvo in -'avbali v nevarnost našo narodno ekzi-stene«»? dokler nem Nemci, (z eno besedo) ostasejo nevarni s »vražniki, dotlej ne more in n«j sme biti nobenega stika žnjiini tudi v i r-oci alnem življenju ! Ce hočejo Nemci v Ljubi aa:, da bo drugače, pa naj pred vsem oni s rn; poetanejo drugačni! Ce žsli bar. n He n inaeti mednarodne plese in celo s tem propagirati idejo pomirjenja, potezi naj on ubere na svojih vladnih c trah drugačne strune n naj prisili Nemce, da bodo plesali po nov h taktih njegove glasbe. Dotlej pa naj v^ija za Slovenca pravilj : Bojmo se — I le"; nov tudi ttdaj, ko hoč*jo — plesati z nami ! ! Kadetzkv. — Istrski laški list »Iatr a< očita Slovencem, da so oni postavili spomenik v svojem središču zapovedniku one vojake, ki ja nasprotovala združenju Italije. Mi fino že oj>etovano povdarjali, da Slovani kot tbki, niso še nikdar udrli v Italijo, da Slovan niso nikdar odrekali drugim narodom svojih pravic in če so že bili Slovani v Italiji, bili so v službi onih, kateri prav tako jubijo in podpirajo Slovane v njih narodnem stremljenju, kolikor Italijane. — Da bo »Istria« potolažena, povemo pa jej, da v Ljubljani niso postavili Kadetzkv ju spomenika Slovenci, temveč takratni gospodarji Ljubljane — Nemci! Odhodnlea. Včeraj so se sešli v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu vrdelski pevci. {Pevski zbor, k* nima še imena, a ga — — vsaj upanja je — zadobi v kratkem) da z ubrano jesm jo in lepimi govori vzamejo slovo od sopevca g. Krnila Baretto. kateri odide ta dni v vojake. V zboru, katerega bomo v kratkem poslušali ca javnem nastopu, sodelujejo štirje bratje Baretto. med katerimi je tudi eden, sedanji in prejšnji pevovodja in vrli narodnjak. Tem vrlim oratom in va^m, ki se trud jo za ustanovitev, ali bolje rečeno obnovitev vrdelskega pevskega zbora, izrekamo nase iskrene časti tke. Oaim mladeničem pa, ki so se sedli v istih prostorih, v drugi sobi, priporočamo naj ne sramote svojega in našega slovenskega imena s tujo govorico ! Kaj ni jezik, katerega vas je učila vaša slovenska mati ravno tako lep — in milodoneč — kakor oni tuji, katerega se vi po nepotrebnem poslužujete ? ! Nova narodna trdnjava v našej okolici. Kakor smo na kratko sporočili že v vče-rajšnjej številki našega lista otvorila se je predvčeranjim v našem narodnem Skednju gostilna tamošnjega gospodarskega društva. Otvoritev te gostilne pomeai tudi otvoritev ške-denjskega narodnega društva. Tam bo od sedaj naprej srce vsega narodnega življenja in delovanja in skrajni čas je bil, da je tudi v Skednju slednjič prišlo do te prepotrebne koncentrac je na najprimernejšem mestu. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je kupilo posestvo in ustanovilo »Narodni dom« ravno najstarejše škedenjsko društvo t. j. »Gospodarsko društvo«, ki uživa v tej vasi zasluženo vsestransko zaupanje in sicer tudi med onimi vaščani, o katerih se ne more ravno trditi, da so bili do sedaj najgorečnejši boritelji za našo narodno stvar. Sploh je pred časom bilo »Gospodarsko društvo v Skednji« Bkoraj na glasu narodnega indeferentizma, a odkar so na čelo tega društva stopile Čile mlade moči, med katerimi ima za modernizacijo in reorganizirana tega društva največje zasluge g. Ivan Godina Fuli, odkar so toraj te mlade moči dobile društveno krmilo v roke, povapelo se je gospodarsko društvo med prve bojevnike za našo narodno stvar. Važnost t?ga prerojenja možno pa je prav ceniti še le tedaj, ako se pomisli, da je ni skoraj n .bene domaČa škedenjske družine, ki bi ne imela svojega zast pnika v tem vele važnem društvu. Lahko se reče, da je ves Škedenj prestopil v odločno naroden tabor, odkar je gospodarsko društvo začolo stopati po potih narodne odločnosti. Z otvoritvijo »Narodnega doma« napravila je naša narodna stvar v Skednju velik korak naprej. Vae narodno delovanje dobilo je »Narolnim domom« še le pravo obliko in pravo oporo. Tam se bodo shajali škedenj«ki rodoljubi na mej seboj no Davduševanje in posvetovanje v narodnih zadevah in tam sa bodo shajali tudi izvenškedenjski n^rodn aki o svojih izletih v Skedenj. To pa bodo storili tem raje, ker so lepi prostori gostilne gospodarskega društva ravno v sredini vasi in ker bo društvo vedno skri>elo za najtoČnejšo postrežbo v vsakem obziru. Zi sedaj se ni priredilo posebne slovesnosti o otvoritvi, ker nameruje gospodarsko društvo prirediti večjo slavnost o 2.r>-Ie taici svojega obstanka katero bo sledilo črez dve leti in ko se tudi društveni prostjri primerno povečajo in olepšfjo. Ustanovni shod »Zveze tržaških zadruge. Tega velepomembnega Bhoda se je udeležilo 15 reg-strovanih zadrug po svojih — zakonitih zastopnikih. Te zadruge so : 1. »Tržaška posojilnica in hranilo ca« v Trstu, 2. »Obrtnijsko društvo«, Barkovlje, 3. »R >jansko posojilno in konsumno društvo«, 4. »Sv< toivansko konsumno društvo«. 5. »Obrt-nijsko društvo pri s/. Magd. sp.«. 6. »Obrt nijsko in kon«umno društvo« v Šsednju, 7. »Gospodarsko društvo« v Šsednju, 8. »Po sojilno in koat-umno društvo« na Opčinah, 'J. »Gospodarsko podporno društvo« v Trebčah, 10. »Konsumno društvo« na Frdeniču, 11. »Kon-umno društvo< pri sv. Mar. Magd. sp., 12. »Gospodarsko društvo«, na Konto-velhi, 13. »Konsuajno društvo« na Kolon-kovcu. 14. »Konsumno društvo« v Lmjerju, 15. »Obrtnijsko konsumno in posojilno društvo«, v Sfreduju. Shod je otvoril g^sp. odvetnik dr. P r e t n e r. Pozdravil je navzoče zastopnike in prečital pravila, ki so bila vsprejeta. Ime novega društva je : »Slovenska zadružna zveza, reg str. zadruga z omejenim poroštvom v Trstu«. Deleži se določijo na 100 kron za regi-strovane zadruge in 20 kron za neregistro-vana društva, ali zasebnike. Odbor sestoji iz predsednika in podpredsednika, 5 odbornikov, nadalje 3 nadzornikov, ki se vsi volijo za dobo treh let. V začasni odbor so bili izvoljeni jedno glasno gg. : predsednik Ivan Marija Vatovec, odborniki : Fran L*h, Jaka Štoka, dr. Otokar Ryh£>', Janko Trošt, dr. Mat*j Pretner in Josip l ičakar. Razpisana služba. — Na depoeitnem uradu tuk. civilnega sodišča je raspisana služba oficijala, eventuvelno asistenta. Prošnje je predloiiti predsedništvti dež. sodišča do dne 2. decembra. Nezgode na dela. 16-letni testeninar Alojzij Segato iz ulice Giuiiani št. 20 A si je na delu ranil kazalec ter snel noht Be sredinca ieve roke. 43-letni težak Anton Brumati iz ulice Sette Fontane št. 2 si je ranil kazalec desne roke. Vkradene rozine. Včeraj popoludne, mej tam ko so težaki razlagali vreče rozin z voza ter iste n«>Bili v skladišče gosp. Ivana Rusconi v ulici Campanile št. 10, sta prišla dva neznana človeka z dvokolesnim vozičkom ter vgrabila 2 vreči, katerih vsaka tehta 30 kij*., a ati vredni skupno 70 kron. Tatvino so konstatovaii še-le potem, ko so težaki znesli vse vreče v skladišče. Stvar je bila prijavljena redarstveni oblasti. Pretep z namenom tatvine. Sinoči okolu 10. ure in pol je stal g. Ljudevit Zavbek iz ulice Pončana št. 10. sč svojo zaročenko Ano Tavčar pred hišo št. 20. v ulici Madcrnnina, v katerej ona stanuje. V tem, ko sta ona dva tam stala so pa prišli Vergilij Stern, Ferdinand Gorjanc in še neki njuni tovariš, kateri je pa ostal nepoznan. Ti trije so začeli zasmehovati Zavbeka, na kar je on seveda odgovoril. Njegov odgovor pa je dal onim trem povo la, da so ga napali ter ga začeli pretepati. Stern je udaril Zavbeka s ključem po glavi ter mu prebil klobuk, ne da bi ga bil ranil. Seveda se je Zavbek branil, a v metežu mu je padla suknja raz ramen. Gorjanc je pa suknjo pobral ter žnjo pobegnil. Za njim sta pa odšla tudi Stern in oni, ki je ostal nepoznan. Ko je Zavbek konstatoval, da mu manjka suknja, je šel takoj na Gorjančevo stanovanje ter dejal istemu, naj mu da suknjo nazaj z lepa, ker drugače, da bo prijavil vso stvar policiji. Gorjanc se je dal prepričati ter je Zavbeku brez ugovarjanja povrnil suknjo. V pretepu. 71-letaa Marija Dalzotto iz Barkovelj št. 265 se je včeraj popoludoe sporekla z neko drugo žensko. Iz besedičenja in psovanja sti ženski prešli na bolj solidne srgumente. In sicer so bili »argumenti« Marijine nasprotnice tako trdni, da so Ma-r jo hndo opraskali po noau. Ker je pa Marija radi svoje starosti precej giuha, jej je njena nasprotnica priložila enega svojih »argumentov« preko levega ušesa, vsled česar je Marija takoj začula zvonjenje, ako ravno ni tisti hip zvonilo nikjer in dočim ni prej slišala nikakega zvonjenja, naj si je tudi zvonilo z vjerni zvonovi. Ssoraj ravno tako pe je zgodilo 35-letni prodajalki sadia Ceciliji Montorum iz ulice I Pončana št. 22, katera je bila v pretepu ranjena pod in nad levim očesom. Tretja je bila 36 letna Antonija Rener iz ulice Tesa št. 25, katera jih je dobila par trdih preko hrbta in par gorkih preko glave. Vee tri so dobile prvo zdravniško po moč na zdravniški postaji. Sodišča. Pretep v kremi. Ko je dne 6. septembra t. 1. stopil v Ivan Ferlugovo kremo na Konkonelju kmet Fran Ferluga, kateri je bil že večkrat sednijsko kaznovan, so ga ostali gostje slabo vsprejeli in ga začeli žaliti in so ga slednjič celo udar.li s kolom po glavi, da se je onesveščen zgrudil na tla. Potem so ga vlekli iz krčme, ga vrgli v nek jarek ter ga slednjič pokrili s kamenjem. Ferluga OBtal je tam vso noč in bo ga sa-Ie naslednjega jutra prenesli na zdravniško postajo in od tam v bolnišnico, kjer je ostal 50 dnij. Radi tegra č:na uvela se je kazenska preiskava proti 18 letnemu Ludoviku Mihelič po domače »Riko«, 25-letnemu Franu Ferluga »Zaje«, 19 letnemu Frauu Andolaiču »Paler« in 22 letnemu Ivanu Ferluga »Min-čel«. Na včerajšnji kazenski razpravi pred tukajšnjim deželnim sodiščem bili so vsi štirje spoznani za krive in obnojeni ; Mihelič in Andolšič vsak na G me^ečuo in oba Ferluga vsak na 8 mesečno težko ječo, poojstreno z jednim postom na meatc. Branil je odvetnik dr. Slavik. Kadi tatvine. 22 letni Martin Mersnik iz Podgrada bil je obtožen, da je dne 4. oktobra ukradel neke predmete na neki ja-drenici. Na včerajšnji razpravi pred tukajšnjim deželnim sodiščem bil je Mersnik rešen obtožbe hudodelstva tatvine in obsojen le radi prestopka tatvine na 7-dnevni zapor. * * * Sodnemu dvoru je predsedoval svetovalec Cazsafura, sodniki so bili svet. C.usiz, C odri g ia Mosehe. Driavno pravdniatvo je zastopal dr. Pangrazi. Trgovina, Borzna (»oročila dne 2:>. novembra. Tržaška borza. Nanoleoni h" 19.06—19.09, angležke lire K 23.94 do 23.98. Lonci jn kratek termin"K 239.30—239.95. Francija K 95.--95.30, Italija Iv 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45. Nemč ]a K 117.00—117.30. nemški bankovci K 117.-117.30. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.70, ogrska kronska renta »v 93.20—98.50, italijanska rent* K 101.90—102.30, kreditne akcije K t>72.--675.—, državne železnice K 666.--669.—. Lombardi K 86.--88.—, Llovdove akcije Iv 715.--725.—. — Srečke: Tisa" K 328.-332.—, Kredit Iv 4.73 do 4.82, Bodenkredit 1SS0 K 296.--301., lio- denkredit 1889 K 289.--293.—, Turske K 144..">o do 146.60, Srbske 2% K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : predvčeraj danes Državni dolg v papirju 100.55 100.45 „ „v srebru 100.30 100.30 Avstrijska renta v zlatu 1-2045 120.55 „ v kronali 4° 0 100.50 100.40 Avst. investicijska renta 3I/2n 0 02.50 92.55 Ogrska renta v zlatu 4% 118.60 118.60 „ ., v kronah 4°'0 98.30 98.35 „ renta 3'z« 89.40 89.40 Akcije nacijonalne banke 1019.— 1615,— Kreditne akcije 672.50 673.25 London, 10 Lstr. 239.45 239.42' 100 državnih mnrk 117.121/., 117.121 20 mark 23.44 23.42 20 frankov 19.06 19.06 100 it®I. lir 95.20 95.20 Cesarski cekini 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka renta 97.95, 5% italijarska renta 104.—, Španskiexterieur 90.42, akcije otomanske banke 597. Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—. Lombardi 90.— unificirana turška renta 83.- , Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12., popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.—7. ure. DRAŽBE: V sredo, 25. noveml>ra oh g. uri predp. Železna blagajua, pohištvo, mali glasovir, ura, obrtala, pohištvo za gost lno in pošade in glat-ovir. V soboto 2S. novembra ob 9. uri predp. Pohištvo, obleče, driig >ceaost;, pisarniški predmeti, vrnižne b«rve. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij --—— TRST eeeeee- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cen ali. &tttlt tHm Svoji k avojiml ZALOGA & BZ n n u n » n K X KI n pohištva dobro poznano tovarne mizarske zadruge v Borici (jtoltan) s vpisane zadruge z omejenim poroštvom ^^ prej ^inton Čsrnigcj || Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ št. 1. hiša .Marcnzi. Največja tovarna pohištva primorske aežele. $ Solidnost zajamčena, kajti leB ae oanSi v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- * peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobni, »e- derni sestav. Konkurenčno cane. ^ BV ftlhnm pohištev brezpl&fien. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. ■ (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se iii bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nutrovan oenUc brezplačno la franko. ulica S. (Jiovanni št. 16. Telofon št. 1032. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. -pr»jema zavarovanje človeškega živ--"i1« po najrar.DovTStnejSih kombinaci-j«h tako ugodnimi pogoji, ko no- t* » j»ka zlata renta 102ogrska 4*, zlata renta 102.30, iJinderban? . . turške srečke 141.- , parižka uankt 11.27, italijanske m^ridijonalne akrije »U*>I , akcije Rio Tint j 12.11. Mlačno. London. ■ Sklep | Kon;»olidiran dol* ■ss:,„, lumbardi 31 srebro 2KT/„ špaiaka renta ti®3,,, ita-lijau-ka renta lo3.* 4, trzni diskont 4.—, mejjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—. izplačila banke 150.01 Trdno. Tržna poročila 23. novembra. Budimpešta. Plenica za april K 7.72 do 7 Ti. Rž za april »\ 6.70 do t>.7l. za maj —. - do —. . Oves za april K .">.49 do 5.51, za maj iv —.— do —.—. Koruza za maj K 5.22 do 5.24. 1'Senica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : umejeno, mirno, prodaja 25.000 met. »t.. ■ iva vzdržano. l>rjga /.ita nespremeneno. — Vreme : dež. Hamburg. Sklep pop. i Kava Santos goo 1 average za dfc*mber 301 za marec 31— za maj .11 • za pep ember 321 mirno; kava Rio navadna loco 'iT.'-io. navadna reeina 31.34, navadna dobra 35.37. H a vre. i Sklep.) Kava Santom gd average za november po .V J kg 37.2') frk, za inarc frk. Hamburg. Sklep.) Sladkor za november za »lecember lb-95, za mar«- 17.4"), za maj lT.tjO. za avgu-t l1?.—. za oktober 18.20. Mirno (Vreme: dež. i London. Sladkor iz repe $urov iv Sh, Java Sh Mlačno. N e w - V o r k. lOtvorjenje.i Kava Hio za 1k>-<:7' ... za december 2r».121 - (mlačno) za januar-apnl 5 . .samaj-avgust 27.5o, raliniran. pj iietao. Poda'jsa uje italijansko avstrijske po sodbe iu vinska klavzul«. Minitttr trgovine baron Call je izj-.v 1 dunajskemu dopisniku »Tribune«, c!a je m;-. i-terstvo skleuilu poda^ša i trgovins*.« po-.n jo z ILaiJjo za eno kto, ker neuoitaje < r>a za pogajarjt. K*r f-e tiče vinske klavzul«, je iz avil baron Call, da dovo i Avstrija . ekatere clajš ve za t mejeno kolifito vint, s P gij^m, da ima to vino n» ke p^h« sti asiLe le itili anskim v d> m ; ca ta način i ode v prak-i ;a olajšav« na koiist le itali-Mukim vinom, akor&vno se bodo s i.ele v teoriji posluževati tudi druge države. Začetek podajanj o trgovinski potrodbi mod Avstrijo lu Italijo. »Neue Freie Preske« javi a, da se začnejo v tem tednu podajanja med Avstro O^rsko in Italijo glede prov izoriene trgovina«*- pi godbe. Kakor ?e javlja listu iz Bul mpešte, podajo se avstrijski in ogrski posredovalci v Rim. Od avstrijske strani bod » zastopani: od tr trovsVt gi min <*trsf.va sekc jski nafeln k vitez K., slt-r, od poljedelskega minisurstva sekcij-fsi na 'einik p'. B ali. ako bi bil isti t prrčept min ste ri;a!ni tajnik dr. Seidlez. i*r« dl ge, katerih » aj bi bil« v'ade po obia^ene. urediti trg »vinske ( dnošaje z Ite-1 i j o. predi ž io se v Četrtek v avstrijskem in itkovf mej temi take v zn*»»ku K 25UOO, :>0. O teh dobitkih se bo izdhl izkt-7. že nseediji dan po uradnem ereekaoiu v-*em imeiite'jern ereAk. HB < ■ ž TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. TRST. Priporoča svojo na novo stvor j eno prodaj alnico zlata-nine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. B^" Cene zmerne. h > m > Pozor! Prodajam po jako nizkdi cenah speče-rjsko-jedilno b!ag» iz prvih tovarn in mcer liir.Hj«e i steni ne Žnideršič & Valenćič,. nadalje napol talsie in tržaške t'S.enneprvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe n^ dorn. Na dežrlo pt šiljam po p< štuem povzetju od ."> k!g. naprej. Proti taKojfnemu placlu 2°/0 odbitek. Priporočam bu udani Josip Lili 11. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST . — Kašelj ■ Katari Dobro/liane katrainnate paštilije Kavasiui. koje e« izdelujejo z Iz-vit<-kom kemično čistega norveškega kat rama. imajo same na stbi ie medicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalu« ga organa ter zlasti ( katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zisiižerj». Kn:i -katljica z navoiilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z v/.ganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanju. Po pošti pošilja proti povzetju najnanj -Katljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju sc v TRSTI* v lekarnah: Antouinzzo >ke Kabinet......> 6.— 3 » » s poskušnjo . . » 7.— 6 » » > . » 9- — 6 > > » ..»10. Šunka s kožo ; po gld. 1.-- brez kože i»0 k', .-uho meso j 78 ki, s-lanina S2 kr, prešiČev i ki 1 triu' iroveii 1.^0 gld. glavina brez kest 4f> kr dunajske salame -SO kr, prave boljšo 1 trld iz šunKa gld. 1.20. ogrske zi mesec julij i 1 gld. i'5 kr, (v.-fck inesfc K> kr. dražje) velifee klooas« kr. po.š lja I4 . Z al i z u ik Kanfanar preskrbuj- že več let ct vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in iošilja tuiii malim odjemalcem naravna istrijanska vina >o nizki ceoL Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna in jirenoči-Ure v lastni hi5i ii^sproti postaje. 1 1 V korist ! ! .Osrednji šolski Matici. Odda se v najem lepo urejeno in v bližini mesta dobro obiskovano gostilno. Prednost ima oni, ki je poročen in da nima majhnih otrok ter da je soproga dobra kuharica. Ponudbe na upravo našega lista. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - + Zahtevajte # bogato iluBtrovani cenik pariškega blaga od gumi'a ki obsf ga jako zanimive novost, t r se pošilja trratis in Iranko. Gummivaaren Ctablissement J(. Schvarzmande L, DUNAJ, Rothenthuriustrasse ^ • Tovarna za cementne plofiče »Moderno blago za obleke iz čista Aunnpi ovije volne po nizkih cenah priporoča ! AHUlifcJ O I ULr A Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Karol JCocian tovarna sukna Huuipolec Cementne ploš5e umedene od 25 in 33 em, šeatvogaine plodne otl 20 in 25 cin po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blatja. 30 malih stanovanj kuhinjo se takoj odd& v ulici Industria iu ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui št 20 A, I. narlstr. od 1—2 in 5—7 pop. prodajainica izgotovljenih oblek — illa Gilta fli Trieste" r tvrdke EDVARD KALASCH ^K Via To rren te št. t 8 K nasproti gledališču „GOLDONI" h kr«>j-ien c kjM- ^e izvršujejo o deke M po m-ri iu i ajugodnejš h cenah. \ if prodf-j ilnioi ima tudi nalogo pe rila za delavok- Htau po i/;v»-nredn > nizkih cenah. Izbor boljših in ^^ navadnih fnovij. Q VELIKI IZBOR ^g Q izgotovljeniti hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-** pravijo po meri. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital |j = Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. IX ,, _ ,, - • r^r-i-iHaia iržrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni Kupujem proodjd - kupone. ___________ ===== izgub! - -= ne vrste rent, zmatavnifa pi«em, prijoritet, komunainin obligacij, arećk. delnic, valut, novcev in devir VJnkuluje In divinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. E t omete izdaja k vsakemu žrebanja. Bmkompt in Inkammo menic. 0C Bor~*iM naročila* Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do . , a ,.,-------------dne vzdiga. ■ ■ ■' " ' " == Promet i čeki in nakaznicami.