PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini v-i in i. Abb. postale I gruppo • 1 iftTIfl lir Leto XX. Št. 55 (5738) TRST, četrtek 5. marca 1964 Sprejeta resolucija o silah miru za Ciper PRVI OBISK ALŽIRSKEGA PREDSEDNIKA V SFRJ in o posredovalcu med obema skupnostima Sovjetski delegat se je vzdržal glede paragrafa o vojaški sili in je glasoval za celotno resolucijo «ob upoštevanju želje Cipra» in ker se bo Ciper s tem lahko zaščitil pred napadom - Francija podpira zahtevo za revizijo ciprske ustave NEW YORK, 4. — Varnostni svet OZN je danes soglasno odobril resolucijo, ki določa imenovanje sile miru OZN za vzdrževanje reda na Cipru, imenovanje posredovalca ter poziva vse države članice OZN, naj se vzdržijo sleherne akcije, ki bi mogla poslabšati položaj na Cipru. Resolucija «poziva vse drža------------------ ve članice v skladu z njihovimi obveznostmi in z listino OZN, naj se vzdržijo sleherne akcije ali sleherne grožnje z akcijo, ki lahko poslabša položaj v ciprski suvereni republiki ali lahko ogroža mednarodni mir«. Ciprska vlada bo sprejela vse Potrebne nove ukrepe, da se napravi konec krvavim incidentom. Priporoča se ustanovitev sile Združenih narodov, • ki bo imela nalogo vzdrževati mir na Cipru. Poveljnika te sile bo imenoval glavni tajnik, kateremu bo poveljnik dajal obračun. Sila bo morala storiti vse mogoče, da prepreči obnovitev spopadov in da prispeva k vzdrževanju reda in k povratku normalnosti. Na otoku bo ostala tri mesece. Vse stroške bodo nosile ciprska vlada in vlade, ki bodo dale na razpolago vojake. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki drugih držav. Glavnemu tajniku se priporoča, naj imenuje posredovalca ki bo skušal doseči mirno rešitev spora. Posredovalec bo poročal periodično glavnemu tajniku, Stroški njegove dejavnosti bodo v breme 0'ZN. Posredovalca bodo izbrali sporazumno s ciprsko, britansko, grško in turško vlado. Te vlade in obe ciprski skupnosti bodo sodelovale s posredovalcem. Na zahtevo sovjetske delegacije so glasovali o vsakem paragrafu posebej. Pri paragrafu, ki govori o ustanovitvi sile Združenih narodov, so se vzdržale Sovjetska zveza, Francija in CSSR. Celotna resolucija pa je bila izglasovana soglasno. Francoski predstavnik Roger Seydoux je pri obrazložitvi svojega glasovanja izrekel nekaj pridržkov glede intervencije Združenih narodov v vojaški obliki. Dodal je, da sicer ne dvomi o modrosti in previdnosti glavnega tajnika, toda njegova delegacija je mnenja, da se daje preveč oblasti eni sami osebi, pri čemer je ugotovil, da resolucija daje tajniku nalogo, naj skrbi za sestavo sile OZN. Sovjetski delegat Fedorenko_ je izjavil, da Sovjetska zveza načelno nasprotuje pošiljatvi mednarodne sile na Ciper. Dodal pa je, da je mnenja, da načrt resolucije,_ ki jo je predložilo pet nestalnih članov Varnostnega sveta, lahko zaščiti Ciper pred napadom, kar je poglavitna naloga Varnostnega sveta. Zahteval je zatem, naj se glasuje o vsakem paragrafu posebej, in poudaril, da je treba silo OZN postaviti pod neposredno o-blast Varnostnega sveta in ne pod oblast glavnega tajnika. Sporočil je, da se bo vzdržal pri glasovanju o paragrafu, ki se tiče pišiljatve tujih čet in čet OZN na ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI PSI UP zahteva splošno revizijo italijanske zunanje politike Saragat bo danes odgovoril tudi na vprašanje glede sporazuma o ribolovu na Jadranu in glede «cone B» - V kratkem spet «Politična tribuna» na televiziji RIM, 4. — Poslanska zbornica je danes odobrila imenovanje mešane parlamentarne preiskovalne komisije, ki mora temeljito razčistiti vprašanje javnih in zasebnih odgovornosti za katastrofo na področju Vaionta, hkrati pa predlagati vse potrebne ukrepe, da bi se v prihodnosti izognili podobnim katastrofam; nato se je začela razprava o zunanji politiki vlade v zvezi z resolucijo, ki jo je predložil Vecehietti (PSIUP), z liberalno resolucijo Gaetana Martina, s tremi misovskimi interpelacijami Romualdija in Robertija ter z vprašanji poslancev glede zunanje politike. Najprej je obrazložil svojo re- ------------- soluoijo Vecehietti, ki je zatr- jeval med drugim, da je dejavnost italijanske vlade usmerjena izključno k «utrditvi ameriških pozicij, ki so za ohranitev 'statusa quo’, kot nepremostljivega pogoja za mednarodno po- mirjenje». Vsa ta politika teži, po mnenju Vecchiettija, k temu, da bi Italiji preprečili, da bi se vključila v Proces mednarodnega pomirjeni a s svojim samostojnim stališčem. Govornik je nato dejal, da so pričakovali od vlade levega centra Pobude za klasično in atomsko razorožitev, za nove odnose s socialističnimi deželami, in da bi odstranili kolonialistično in neoko-lonialistično prakso v odnosih z nerazvitimi deželami; pa tudi pobudo za demokratizacijo evropskega skupnega tržišča, da bi ga ((rešili dominacije monopolov in kartelov«. Tudi kar zadeva razorožit-Veno konferenco je Vecehietti zatrdil, da ni slišati samostojnega glasu Italije, glede priznanja Kitajske pa da Italija zahteva ameriški pristanek. Govornik je zaključil z zahtevo po splošni reviziji italijanske zunanje politike. Naslednji govornik je bil liberalec Cantalupo, ki je zatrjeval, da vlada levega centra nima enotne zunanje politike, ker imajo socialisti svoje stališče glede večstranske jedrske sile. Angioi (MSI) pa je obrazložil tri interpelacije (prva zadeva tako imenovano «cono B» Tržaškega ozemlja; druga, zaščito in ugled italijanskih skupnosti v Etiopiji; tretja pa je v bistvu podobna liberalni resoluciji, z razliko, da želi vedeti tudi za stališče vlade glede priznanja Kitajske in stališče glede *>talijanske udeležbp pri rešitvi ciprske krize«. Razprava se bo nadaljevala ju- ju za 0,4 odst., v primeri z istim mesecem v lanskem letu; v januarju pa za 0,6 odst., v primeri z januarjem lanskega leta; to pomeni, da upada višanje cen na drobno. Senatna komisija za finance in zaklad je odobrila danes v poročevalski stopnji vladni zakonski osnutek, ki spreminja v zakon u-krep o povišanju pristobine na proizvodnjo bencina, zaradi česar se je cena bencina povišala za 14 lir pri litru. Komisija je zavrnila vse predlagane popravke in odobrila ukrep, ki bo vrgel državi od 70 do 80 milijard letno. Jutri bo komisija razpravljala o vladnih ukrepih, ki zadevajo pristojbino za nakup novih avtomobilov in davek na dividende. Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI-TV je odobrila sklep posebnega odbora glede ponovne uvedbe televizijske oddaje ((Politična tribuna«, in sicer tako, da bo ta oddaja imela trojno o- iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi *ri. Zunanji minister Saragat bo °dgovoril tudi na vprašanje de-•nokristjanskih poslancev Bologne ln Vedovata, ki zadeva ribolov v Jadranskem morju in obnovitev ustreznega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, in na vprašanje Menehinellija (PSIUP), ki zahteva od vlade, naj da zagotovilo, da ne ■.°,..P°s'a'a v nobenem primeru l~a‘>.ianskih čet na Ciper in da se Italija ne bo zapletla v »vojaške Pobude NATO na tem otoku«. Senat je soglasno odobril zakonski predlog komunističnega senatorja Spezzana glede ustanovitve nacionalnega parka v Calabriji. park bo obsegal 14.000 hekta-rov. V ta namen bo vlada določila v proračunu 100 milijonov lir na leto. Predsednik vlade Moro je sklical n^ sejo podpredsednika vlade ■jsennija, ministre Piccionija, Rea-Jeja, Giolittija, Colomba, Pleracci-nija Ferrari Aggradija, Medicija *n Bosca ter guvernerja državne banke Carlija, da bi proučili raz- na vprašanja v zvezi s konjunkturo, zlasti kar zadeva uvoz ne- Ir " katerih živil in povečanje izvoza. Minister za delo Bosco je po seji dejal v razgovoru z novinarji, da ?d obravnavali tudi vprašanje bližnje konference med vlado in Predstavniki sindikatov in delodajalcev; da so sklenili pospešiti Postopek za graditev ljudskih sta-novanj, hkrati pa da so proučili gibanje življenjskih stroškov. Na vprašanja, kaj so ugotovili glede tega zadnjega vprašanja, je minister dejal, da so cene na debelo ostale nespremenjene; da so se cene na drobno povišale v februar- bliko; najprej bo na tej oddaji nastopil predstavnik vlade, nato pa zapovrstjo politični tajniki devetih strank; za tem bodo sledili diskusijski sestanki predstavnikov raznih strank; končno pa bodo i-meli besedo politiki, tehniki ali sindikalisti, ki bodo obravnavali posebn*J>#sašanki. Komisija je naložila predsedniku Restivu, naj stopi v stik z upravitelji RAI-TV, da bi mogli začeti s temi oddajami 'čimprej. Hkrati so imenovali posebno komisijo, ki bo določila postopek za udeležbo novinarjev na tiskovnih konferencah tajnikov strank in predstavnikov vlade. De Gaulle odpotuje 15. t.m. v Mehiko PARIZ, 4. — General de Gaulle bo odpotoval v nedeljo popoldne, 15. marca v Meksiko. Mehiški predsednik Lopez M at e os bo čakal de Gaulla na letališču. Program določa, da bo de Gaulle govoril z balkona predsedniške palače. V Mehiki bo de Gaulle o-stal do 19. marca zvečer. Govoril bo tudi v mehiškem parlamentu, ki bo imel izredno sejo. Ciper, toda je pri tem pripomnil, da ne gre za veto. Dejal je, da bo glasoval za vso ostalo resolucijo »upoštevajoč željo, ki jo je izrazil Ciper«. Nato je Fedorenko izjavil, da si Sovjetska zveza pridržuje pravico zahtevati sestanek Varnostnega sveta tudi pred potekom treh mesecev v primeru, da se mednarodna siia ne bi uporabljala v skladu z resolucijo. Glavni tajnik OZN U Tant je izjavil, da upa, da bo zbral silo OZN s primernimi vojaki i» je poudaril, da se rok treh mesecev za bivanje te sile na Cipru ne bi mogel podaljšati brez nove odločitve Varnostnega sveta. Dalje je izjavil, da stroški sile OZN na Cipru niso v breme proračuna OZN, in je pozval na prostovoljne prispevke, ker so nekatere države sicer pripravljene dati na razpolago svoje vojake, toda se obotavljajo zaradi finančnih bremen. Izrazil je upanje, da bo mogel v najkrajšem času imenovati posredovalca, ki ga določa resolucija, in je dodal, da si brez obotavljanja prevzema novo odgovornost, ki mu jo nalaga resolucija. Na koncu se je zahvalil Boliviji, Braziliji, Slonokoščeni obali, Maroku in Norveški za njih uspešno posredovanje. Predsednik Varnostnega sveta je izjavil, da soglasna odobritev resolucije pomeni dober znak za prihodnost Cipra in za mir na tem delu Sredozemlja. Ciprski zunanji minister Kiprianu se je zahvalil članom Varnostnega sveta za njihovo razumevanje in njihovo i-skreno željo, da pomagajo reševati spor. S tem je bila seja zaključena. Predsednik grške vlade Papan-dreu je izrazil nocoj zadovoljstvo s sklepom Varnostnega sveta in je dodal, da ukrepi, ki jih določa resolucija, predstavljajo jamstvo za celovitost Cipra in za začetek pomirjenja. Dodal je, da je podpora ZDA in Anglije tej re-soluciji »vzpostavila dobre in prisrčne odnose med Grčijo in tema državama«. Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da odobritev resolucije o Cipru pomeni važen korak na poti miru ter je dokaz previdnosti in zrelosti. za mnoge države.. v Francoski minister za Informacije Pejnrefitte je pp današnji seji vlade izjavil, da je francoska vlada daleč od tega, da ne bi o-dobravala naporov za ustavitev spopadov na Cipru. Vendar pa ni izfinljučeno, da bo Francija, kakor je to storila glede Vietnama, sporočila svoje stališče glede Cipra. »Francoska vlada, je dodal minister, je še vedno mnenja, da rešitev ciprskega vprašanja ni mogoča z ohranitvijo sedanje ustave otoka.« Danes so bile po atenskih uli. cah nove demonstracije več tiso-čev študentov. Demonstranti so nosili protibritanske in protiame-riške napise ter so zahtevali priključitev Cipra k Grčiji. Podobne demonstracije so bile tudi v Solunu in na Rodosu. Govori se da se bosta Makarios in bivši voditelj EOKA Grivas v kratkem sestala na Rodosu. Kakor javljajo iz ameriških krogov, so na zahtevo grške vlade odložili obisk ameriških vojnih ladij v Pirejskem zalivu, ki je bil določen za jutri. VARŠAVA, 4. — Poljski zunanji minister Adam Rapacki bo jutri zjutraj objavil načrt, ki določa ((blokiranje« jedrskega orožja v Srednji Evropi. Govoril bo na tiskovni konferenci. V soboto so načrt predložili voditeljem diplomatskih predstavništev v Varšavi. BANGKOK, 4. — Filipinski zunanji minister je sporočil, da so jogajanja v Bangkoku med Ma-ezijo, Indonezijo in Filipini propadla, ker se niso mogli sporazumeti o pogojih ustavitve sovražnosti na Borneu. SZDL Jugoslavije je prispel I Vukmanovič. •Mlini ..........................................................mm....m.........iiiiiiiiiiiihiiiiiii.nun............... Etiopija-Somalija RIM 4 — Državni pravdnik rimskega prizivnega sodišča dr Luigi Giannantonio, ki je vodil preiskavo o upravljanju državnega odbora za jedrsko energijo, je sprejel davi predstavnike tiska. Pri tem ni hotel po- vedati imen drugih oseb, ki so vpletene v zadevo, in je poudaril, da se bo preiskava zaključila v 40 dneh, kakor določa kazenski postopnik glede preiskave proti obtožencu, ki je v zaporu. Zatem je dr. Giannantonio izjavil, da bo zelo verjetno sodna razprava proti prof. Ippolitu in njegovim morebitnim sokrivcem pred poletnimi počitnicami; GRŠKI KRALJ PAVEL SE BORI S SMRTJO ATENE, 4. — Staoije grškega kralja Pavla se je včeraj še poslabšalo, tako da ni več upanja in se pričakuje vsak trenutek njegova smrt. Ob 23.30 so sporočili, da se kralj še vedno bori s smrtjo. Prestolonaslednik K on st ant in je stalno ob očetovi postelji. Grški radio je prvotno javil, da bo oddajal vso noč, toda zvečer je prekinil oddaje. London. Na tiskovni konferenci v Londonu je izjavil, da si je Ena zadnjih slik grškega kralja Pavla Wilson o britanski mornarici LONDON, 4. — Angleški laburistični voditelj WiAson se je vrnil danes z letalom iz ZDA v »verjetno nekdo izmislil« informacije, da se namerava dati britanska mornarica na razpolago OZN. Izrazil je presenečenje, ker je britanski tisk posvetil toliko prostora temu tudi po njegovem zanikanju, im je dodal; »Verjetno je pri vsem tem šlo za politični smoter.« Wilson je dalje izjavil, da v nobenem trenutku njegovih razgovorov v Washingtonu ni predlagal, naj bi angleško mornarico dali na razpolago OZN. Zatem je Wilson izjavil, da naloga Velike Britanije ni, dodati neznatno količino atomskega orožja ameriškemu, temveč podpirati ZDA v nečemer, kar ZDA ne morejo storiti, t. j. pri zadušitvi krajevnih spopadov. Wilson je dalje izjavil, da je v ZDA podpiral potrebo okrepitve britanskih konvencionalnih sil in je dodal: ((Izdatki, ki jih imamo ta tako imenovano britansko neodvisno zastraševalno silo, nam preprečujejo, da bi imeli potrebne konvencionalne sile, ki »o potrebne za našo vlogo tako v OZN, kakor v Commonwealthu in v zahodnem zavezništvu.« Kanadski ječmen za Kitajsko Za zvišanje kazni krivcem prometnih nesreč OTTAVVA, 4. — Kanadski minister za trgovino je sporočil, da so sklenili s Kitajsko pogodbo za prodajo 350.000 ton ječmena, ki ga bodo poslali iz pristanišč Tihega oceana v času od aprila do julija. Kitajska bo plačal 25 odstotkov v gotovini, ostalo pa v osemnajstih mesecih. Celotna vrednost znaša baje 18 milijonov dolarjev. RIM, 4. — Socialistični poslanec Mario Berlinguer je predložil načrt zakona, s katerim predlaga zvišanje kazni za nenamerne umore ali nenamerne poškodbe pri cestnih nesrečah. Načrt so davi proučevali v pravosodni komisiji poslanske zbornice. V svojem poročilu pravi Berlinguer, da «je treba grenko ugotoviti, da se ne zdi, da se glede zločinov nenamernega umora ali nenamernih poškodb pri cestnih nesrečah tudi občutljivost oblasti, ki so določene za njih zatiranje, vsaj v mnogih primerih ne pri-lagojuje nujnosti po kazni, ki je v skladu s protisocialnimi dejanji krivcev in nujnosti, da te kazni postanego zgledne, tako da bi se končno zaustavil obsežen pokol*. • Obsodbe, pravi dalje Berlinguer, se običajno znižajo na minimum s splošnimi olajševalnimi okoliščinami, s pogojno kaznijo in z nevpisom obsodbe v kazenski list. Vedno se v največji meri uveljavlja znižanje, kj jo predvidevajo olajševalne okoliščine v zvezi s povračilom škode. Prav tako 3e popušča s predpostavko, da bo škoda povrnjena, ko bo razsodba pravomočna ali najpozneje po neskončni in utrudljivi civilni pravdi.. Na današnji diskusiji je poročevalec Ruffini izjavil, da je naklonjen temu načrtu zakona, in isto mnenje so izrekli poslanci Luci-fredi. Guerrim, Pennacchini, Bosi-sio, Galdo in Zoboli. Nekaj pridržkov so izrekli poslanci Guidi, Reg-giani in Amatucci. Rapacki bo objavil danes svoj novi načrt AHMED BEN BELA V BEOGRADU Že danes bo imel prve razgovore s predsednikom Titom - Beograjčani so pripravili gostu slovesen sprejem - Vittorelli pri Vidiču BEOGRAD, 4. — Kot gost ; skal nekatere kraje v Srbiji, 1 lavi 5''"“ j Oisu-i v , • oz predsednika republike maršala 1 Bosni in Hercegovini in na Hr- Tita bo prispel jutri s posebnim letalom iz Alžirije na sedemdnevni obisk v Jugoslavijo predsednik Demokratične ljudske republike Alžirije Ahmed Ben Bela. Prvo srečanje med Titom in Ben Belo bo nedvomno velikega pomena za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Alžirijo, zlasti zato, ker imata obe državi e-nake poglede na osnovna vprašanja sodobnega sveta in ker je Alžirija izbrala socialistično pot svojega notranjega razvoja. V beograjskih političnih krogih pričakujejo, da bodo imeli razgovori med predsednikoma Titom in Ben Belo neposredno po prihodu alžirskega predsednika v Beograd posebno točko, posvečeno izmenjavi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik Alžirije bo med bivanjem v Jugoslaviji, kot gost predsednika republike, poleg Beograda obi- vaškem ter se bo seznanil z dosežki jugoslovanskih narodov posebno na področju industrije. V BeogTadu bodo predsedniku Ben Beli na slovesni seji skupščine mesta Beograda izročili listino častnega meščana. Prebivalstvo Beograda pripravlja visokemu gostu iz Alžirije slovesen sprejem. ((Beograd, ugotavlja proglas mestnega odbora SZDLJ, je srečen, da lahko pozdravi uglednega gosta, voditelja borbe alžirskega ljudstva za .osvoboditev, ki so jo jugoslovanski narodi spremljali z iskrenim občudovanjem, prav tako kot danes spremljajo napore in borbo Alžirije za družbeno preobrazbo, vsestranski napredek dežele, njegovo aktivnost, u-deležbo v borbi proti kolonializmu, za ohranitev miru na svetu in prijateljsko sodelovanje med narodi.« Kot gost zveznega odbora nocoj v Beograd član vodstva Socialistične stranke Italije Paolo Vittorelli. Na letališču je italijanskega gosta pozdravil predsednik komisije za mednarodno sodelovanje in Socialistične zveze Dobrivoje Vidič. Nad 80 jugoslovanskih in 15 inozemskih strokovnjakov se bo od 31. marca do 4. aprila udeležilo v Beogradu simpozija o odnosih med državami v današnjih pogojih. Na sestanku, ki ga organizira Srbska a-kademija znanosti in umetnosti, bodo prebrali nad 20 referatov o vplivih raznih čini-teljev na mednarodne odnose. BEOGRAD, 4. — V centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so se danes nadaljevali razgovori z delegacijo Konfederacije krščanskih sindikatov Francije o vprašanjih načrtovanja in usmeritve gospodarskega razvoja Jugoslavije. Danes je francoske goste sprejel tudi predsednik centralnega sveta Svetozar Objavljena obtožnica proti Ippolitu kateremu grozi zelo visoka kazen Številne poneverbe z javnim denarjem ■ Ogromno število nepotrebnih nameščencev v ustanovi za jedrsko energijo, za katere so potrošili za plače 7 milijard in pol letno vendar pa bo moral razpravo odločiti predsednik sodišča in bo moral zaposliti eno sekcijo sodišča za dolgo.časa. Navzoč je bil tudi dr. Cesare Saviotti, ki je vodil preiskavo proti Ippolitu. Izjavil je, da bo najpozneje jutri odšel v zapor Regina Coeli, da zasliši Ippolita. Davi so objavili obtožnico državnega pravdništva prizivnega sodišča proti prof. Ippolitu, ki so ga sinoči aretirali v njegovem stanovanju. Obtožnica vsebuje osem točk in več podtočk. Prva točka se tiče številnih ponaredb javnih aktov (člen 479 in 81 kazenskega zakonika). S tem v zvezi omenja obtožnica, da je glavni tajnik odbora za jedrsko energijo omejeval sleherno učinkovito dejavnost vodilnih in nadzorstvenih organov ter je prevzel absolutno oblast nad ustanovo, pri čemer je odredil opustitev nekaterih registracij ter dal tajnica), za kar je bilo potrebno približno sedem milijard in pol za plače letno, katerim je treba dodati 22.145.360 lir, izplačanih raznim pravnim svetovalcem in 350 milijonov' lir raznim tehničnim svetovalcem. Obtožnica našteva nato številna izplačila pod imenom odškodnine za razne nasvete ter našteva pod 4. točko podpore, ki jih je ustanova dajala za razna zborovanja, za naročila na časopise, revije itd., ki niso imeli nič kaj opraviti z delom ustanove. Peta točka obtožnice govori o trajnem zasledovanju privatnih interesov pri uradnih aktih, ker je Ippolito pri izvajanju absolutne oblasti nad ustanovo imel neposredno ali preko tretjih oseb privaten interes pri raznih dejanjih te ustanove. Tako je n. pr. ustanovil 12. oktobra 1953 delniško društvo ((Studio tecnico SDD« skupno s svojim očetom in z drugimi 24 družabniki s sedežem v Milanu, 15. februarja 1958 pa je ustanovil družbo z omejenim jamstvom »Studio tecnico SDD« skupno z očetom in drugimi dvanajstimi družabniki s sedežem v Rimu, ter 20. februarja 1960 sku-no z očetom in z inženirjema Ram-pollo Del Tindaro in Di Penta delniško družbo ((Archifedes«, ki je bila glavna v skupini drugih devetih družb, ki so med drugim subvencionirale družbo «Archimedes» z no,,Aj:in venciumraie ui uzuu z. ari? ™5;sods,'"”h kw‘: I gah in proračunih Ippolitu očita obtožnica naslednja dejanja: A) da je odredil opustitev, registracije 18 milijonov lir, ki jih je dobil od leta 1958 do 1962 od Banca Nazionale del Lavoro kot podporo, toda dejansko kot nadaljnje obresti na državne prispevke, ki so znašali milijarde lir in ki so se dvigali pri pokrajinski blagajni in se protipostavno vlagali na tekoči račun pri omenjeni banki. B) Odredil je opustitev registracije 330.604 lir kot obresti omenjene banke na omenjeni znesek, ter 110.000 lir kot znesek, ki sta jih vrnila ustanovi dr. Mon-tori in prof. Ferretti. C) Registriral je pod členom »prenosne postavke«, in poglavjem »predujmi, zneske, ki so predstavili dejanske izdatke brez pravice povratka. D) Odrejal je dalje registriranje plačilnih nalogov pod drugačna poglavja od tistih, na katera so se nanašali. E) Odrejal je registriranje med »prenosna pasiva« vseh prihrankov pri upravljanju, ki se tem niso prenesli med razpoložljivosti poznejših poslovnih dob, in to z namenom, da prikriva pravo gospodarsko stanje in da še dalje dobiva nove velike prispevke od države. Druga točka obtožuje Ippolita trajnega poneverjanja državnega javnega denarja (čl 314, 81, 61, št. 7 kazenskega zakonika), ker se je kot glavni tajnik omenjene ustanove in z zlorabljanjem svojega položaja polastil velikih zneskov, ki znašajo skupno 74.505.177 lir, in nekaterih predmetov, ki so bili last ustanove. Tudi tretja točka obtožuje Ippolita trajnega poneverjenja javnega denarja, ker je kot glavni tajnik omenjene ustanove z namenom. da si zagotovi nadaljnjo absolutn^ ske oblast, odtrgoval precejšnje zne: denarja v škodo ustanove in v korist številnih nameščencev ter številnih oseb, ki jih je imenoval za pravne ali tehnične svetovalce. Tako je na primer na podlagi raznih priporočil sprejemal številne nameščence, ki niso bili vsi potrebni ali koristni in njih število vsekakor ni bilo sorazmerno z državnimi prispevki, tako da je 31. oktobra 1962 število nameščencev državne ustanove za jedrsko energijo narastlo na 2402 (kar 72 v j tajnikovem uradu in še posebna l veril načrte za dela, ki pa niso bila vsa potrebna in koristna, za skupen znesek nad milijardo lir, od katerih je bilo izplačanih 966.652.485 lir. Obtožnica omenja zatem druge obtožbe v tem okviru, kakor je na pr. imenovanje inženirja Rampolla Del Tindara in inženirja Amatija za kolavdatorja, čeprav sta bila člana pravnega sveta omenjenih družb. Dalje omenja obtožnica prodajo avtomobila družbi «Archime-des« za 250.000 lir, tiskanje propagandnih brošur za eno od omenjenih družb ter dodelitev nekaterih nameščencev ustanove za atomsko energijo družbi «Cogemi». Poleg tega je od 18. junija 1960 do 11. aprila 1962 večkrat potoval v tujino za račun ustanove za atomsko energijo in za družbo «Archimedes» ter si je dal izplačati vse potne stroške in dnevnice dvakrat, to je od obeh ustanov. Tudi šesta točka obtožnice našteva številne primere poneverbe javnega denapja. Sedma točka očita Ippolitu, da je zlorabljal svoj položaj ter se je privatno pogajal brez upravičenih razlogov pri številnih licitacijah in pri nakupih materiala za znesek milijardo 491.938.000 lir leta 1960 1961 in za znesek 2.407.863.000 lir v letih 1962-1963. Dalje je na številnih drugih privatnih licitacijah skoraj vedno z istimi podjetji dal v zakup dela, za vrednost nad milijardo lir, in so se označila v pogodbi z nizkim zneskom, ki se je potem višal z dodatnimi plačilnimi nalogi Osma točka obtožnice našteva no. ve primere trajnega poneverjanja javnega denarja v zvezi z zakupom del, ki so omenjena v prejšnji točki. Tudi tu gre za več milijard lir. Kazen, ki jo zakon predvideva za vsa dejanja, katerih je Ippolito obtožen, gre od šest do 25 let zapora. ADIS ABEBA, 4. — Davi so v Adis Abebi objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je etiopsko zunanje ministrstvo sporočilo so-malskemu odpravniku poslaniku poslov v Adis Abebi, da je etiopska vlada pripravljena začeti neposredna pogajanja s somalsko vlado v skladu s priporočili konference v Lagosu. Etiopska vlada predlaga, naj bi se sestali v ugandski prestolnici Entebe ali pa v Kartumu in naj bi se pogajanja začela najpozneje v drugem tednu marca. DANES RIO DE JANEIRO, 4. — Brazilski pravosodni minister je izjavil, da se bo pos-vetova-l z ministrom za vojsko glede posredovanja vojske pri nadzorstvu nad cenami na drobno, da bi kampanji dali «bolj patriotičen zmačaj«. V prihodnjih tednih bodo trgovce, Id so jih zaprli zaradi hudih prestopkov proti gospodar, stvu, premestili v kaznilnico na otoiku Las Flores. PROF. IPPOLITO Po včerajšnji soglasni odobritvi resolucije petih nevtralnih nestalnih članov Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov moramo ugotoviti: 1. Politika nevezanih držav je doživela še en uspeh. 2. Ugled Združenih narodov se je brez dvoma, po nekaterih neuspehih, vnovič dvignil. 3. Neuspeh in tudi poraz je doživela politika tistih sil zahodnega bloka, ki hočejo sleherno strateško važno točko izkoristiti predvsem v svoje vojaške blokovske namene. 4. Sedaj obstaja največja možna verjetnost, da bo nevarna ciprska kriza morda že v treh mesecih ugodno rešena, predvsem v prid utrditve miru v Sredozemlju. Sprejeta resolucija predvideva: U Tant bo sporazumno s ciprsko, grško in britansko vlado imenoval posredovalca za dosego sporazumne rešitve ciprskega vprašanja ; poskrbel bo za ustanovitev sile OZN, ki bo tri mesece vzdrževala mir na otoku, in imenoval njenega poveljnika, ki bo odgovoren njemu; vse članice OZN pa sc morajo vzdržati sleherne akcije, ki bi utegnila poslabšati položaj na otoku. Značilno je dejstvo, da sta se delegata SZ in Francije pri paragrafu o ustanovitvi sile OZN glasovanja vzdržala. Prvi je poudaril, da ne gre za »veto«, ampak le za načelno nasprotovanje pošiljatvi mednarodne sile na Ciper, drugi pa je dejal, da se daje preveč oblasti eni sami osebi, čeprav da ne dvomi o modrosti in previdnosti glavnega tajnika, med tem ko je včeraj francoski minister za informacije še dodal, da ciprskega vprašanja ni mogoče rešiti z ohranitvijo sedanje ustave otoka. Protibritanske in protiameriške demonstracije so se ponovile tudi včeraj v Atenah, Solunu in na Rodosu. Toda sinoči je predsednik Johnson izjavil, da pomeni, o-dobritev resolucije o Cipru važen korak na poti miru ter da je dokaz previdnosti in zrelosti za mnoge države; današnji obisk a-meriških vojnih ladij v Pirejskem zalivu pa so odložili. Tudi glede reševanja etiopsko-somalskega spora je prišla ugodna vest iz Adis Abebe: etiopska vlada je pripravljena začeti pogajanja v skladu s priporočili konference v Lagosu, in sicer predvsem o določitvi jugovzhodne e-tiopske meje s Somalijo, ki ni bila nikoli točno določena. Nasprotno pa so propadla pogajanja v Bangkoku med Malezijo, Indonezijo in Filipini, ker se niso mogli sporazumeti o pogojih ustavitve sovražnosti na Borneu. V Italiji je imela izredno velik odmev, zlasti v tisku, predvčerajšnja aretacija bivšega tajnika Državnega odbora za jedrsko energijo — CNEN, prof. Ippolita, danes pa je državni pravdnik rimskega prizivnega sodišča sklical tiskovno konferenco ter hkrati objavil dolgo, osem točk obsegajočo obtožnico, ki aretiranemu očita ponarejanje številnih javnih aktov, trajno poneverjanje državnega denarja, trajno zasledovanje zasebnih interesov pri uradnih dejanjih, izrabljanje položaja itd. Preiskava je trajala pet mesecev, sodna razprava pa bo morda že pred poletnimi počitnicami. Kazen, ki jo zakon predvideva za vsa dejanja, katerih je prof. Ip-polito obtožen, gre od 6 do 25 let zapora. Danes odsekate prvo olavo, jutri drugo kaj bo nazadnje ostalo od partije? V Sodobnosti št. 3 je izšel prevod tretjega poglavja iz knjige Emmanuela d 'A-stiera O Stalinu. Del tega prevoda tukaj ponatisku-jemo. Kongres generalne ofenzive Leta 1929 ima Stalin že popolno oblast nad Cfntralnim komitejem, nad partijo. Nasprotniki so izključeni ali degradirani. Trocki je izključen in odpeljan na turško mejo. Vsa stvar je potekala brez prelivanja krvi, nobena glava ni padla. Stalin sam je dejal, da so ga silili k skrajnim represalijam: »Danes odsekate prvo glavo, jutri drugo, pojutrišnjem tretjo — kaj bo nazadnje ostalo od partije?* Gotovo si ni bil povsem na Jasnem, kakšno pot bo izbral. V tistin letih pred velikim zasukom je bila dežela v hudem položaju. Zahod je bojkotiral Rusijo, kreditov ni bilo, izvoza ni bilo. Grozila je lakota. Kulak in srednji kmet sta se upirala rekviziciji; pridelki, ki jih je najbolj manjkalo, so šli na črno borzo. Traktorjev ni bilo, da bi zorali ledine. Industrializacija se je komaj pričela. Proizvodnja jekla in premoga je bila slabotna. Na 16. kongresu izbere Stalin pot: silo. Na svoj račun prevzame politiko Trockega. Odrejena je kolektivizacija kmetijstva na skupni površini tridesetih milijonov hektarov. Industrializacija potegne milijone ljudi iz domačih koč in jih preseli v bodoča mesta, na nova zemljišča. To je komunizem socialne vojne, »splošna ofenziva socializma*. Stare strukture so porušene, novih pa še ni. Stopetdesetmilijonsko ljudstvo je treba prepeljati v obljubljeno deželo, za to so potrebni gigantski napori in kruta siedstva, peklenski ritem dela. Stalina, ki je Mojzes in faraon hkrati, zajame nekakšna poetska vrtoglavica. Suhoparni jezik taktika ali povprečnega teoretika postaja biblijski jezik, govorica preroka: »Kdor upočasni korak, zaostane. Kdor zaostane, je tepen. Mi nočemo biti tepeni. Nočemo. Rusijo so tepli mongolski kani, tepli so jo turški beji, tepli so jo švedski gospodje. Tepli so jo poljski pani in litvanski knezi, tepli so jo japonski baroni in anglo-fran-coski kapitalisti. Vsi so jo tepli, zato ker je zaostajala... tepli so jo, ker je bilo to donosno zanje in ker Jim ni nihče branil. Spomnite se besed predrevolucijskega pesnika: „Revna si in bogata, močna si in šibka, matjuška Rusija...”. V preteklosti nismo imeli, nismo mogli imeti domovine. Za drugimi deželami zaostajamo petdeset do sto let... To razdobje moramo preteči v desetih letih. Ce je ne bomo, smo pogubljeni*. Dežela vzplamti: del mladine, del ljudstva se razgiba v navdušenju in zanosu. A naloga je preveč nečloveška. Fronta jekla, visokih peči decimira huje kot velika bitka. Milijoni srednjih kmetov se upirajo in ti potegnejo za seboj tudi male, ki imajo raje svojo ne pa skupne zemlje. Kmetje koljejo živino, požigajo pridelke. V treh letih izgine dobra polovica živine. Ena in ena je .1ve, toda milijon in milijon ni dva milijona, ampak veliko milijonov. Ko ga je Churchill trinajst let pozneje vprašal: »Ali je bila preizkušnja huda za vas? Imeli ste opravka z milijoni ljudi...*, mu je Stalin odgovoril: »Deset milijonov... bilo je strašno, in trajalo je štiri leta*. Leto 1932, ko ie umrla Nadja Alelujeva* od žalosti nad nesrečno domovino, je bilo prav gotovo r.ajhujše. Petindvajset let pozneje sem nekega človeka poslušal pripoved Nadjine prijateljice: »Telefonirala sem v Kremelj. Slišala sem Josipa Stalina. Njegov glas je bil skrušen. Rekel mi je: „Pridi poljubit Nadjo...” Nekaj ur po tem sta mi dva policaja premetala stanovanje, da bi pobrala vse morebitne spominke od Nadje. S Stalinom nisem mogla več govoriti. Oglašali so se mi sami anonimni glasovi. V Kremelj nisem prišla. Nadje nisem poljubila...«. Danes je na novodevičjem pokopališču visok kamen, iz katerega izstopajo Nadjina ramena in njen gladki obraz... zraven pa je črna plošča, grob Aleksandre Ser-gejevne, služkinje, edine stalne priče tridesetih let, priče, ki je preživela gospodarja, a ni pričala. Na pragu Kljub svoji maski in hladnokrvnosti je Stalin ganjen. Morda je prav tedaj ponudil tovarišem iz političnega biroja svoj odstop, kakor pripoveduje Victor Serge? • Morda sem zares postal ovira za dobre odnose v partiji. Ce je tako, sem pripravljen oditi...*. Nihče ni črhnil, razen Molotova: »Daj, daj... Partija ti zaupa*. In incident je bil zaključen. Stalin postaja bog. Temu se ne more več odreči. N: mu več enakega. Sam je. Tovariši trpijo, a da bi rešili revolucijo, se sprijaznijo z neizbežnim. Z železno disciplino, s fanatizmom, z misticizmom bo mogoče ohraniti podvig in preskakovati zamujene etape. Upornost ljudstva zlamljata Stalin in njegova skupina s prevzgojo, s prisilnim delom, z zahtevo po totalni odpovedi osebnemu življenju. Rusija je mobilizirana, človek je vojak. Velika množica — ljudje, ki ne bomo nikoli vedeli zanje — sprejme režim in se napoti proti obljubljeni deželi. Nasprotniki v partiji so izključeni, potem kaznovani, a končno se uklonijo in se vrnejo. Najbolj boleče so koncesije, priznanja krivde. Izključeni sodelujejo v sistemu, čeprav vedo, da bodo šli prej ali slej na morišče. Mnogi med njimi so dovolj pogumni in iskreni, da bi si upali zakričati resnico. Toda mar bi jih začarano ljudstvo slišalo, mar bi jih poslušalo? Zato molčijo: zaupajo v podvig, resnica bi škodila. Ohraniti hočejo, kar so zgradili s skupnimi močmi, z brati in tovariši, in česar niti Stalin v vsej svoji pošastnosti ni razdrl. Buha-rin se vrne iz Pariza, da ga doma umorijo. Nekdo drug pravi: »Res je, pošast je, a brez njega bi revolucija razpadla*. Svanidze, Stalinov nečak, ki mu je Stalin poslal očeta in mater v smrt, mi je dejal, ko je govoril o nekem »nepravem* Svanidzeju: »Pravi Svanidze, boljševik, tudi v največji nevarnosti, v najhujšem sovraštvu ne emigrira*. Cernu bi poskušali nemogoče? Potrpežljivi prenašajo ezoterično dogmo revolucije, ki jo vodi red poklicnih revolucionarjev. In o-snovno pravilo o neomejeni avtoriteti, o Stalinovi nezmotljivosti postane za Stalina samega in za njegovo skupino bolj potreba kot zadovoljstvo. Leta 1934, na obletnico revolucije, stoji Stalin na Leninovem mavzoleju, sredi visokih dostojanstvenikov, kot to zahteva o-bred. Med njimi je novinec, nekdo, ki si je izbral pot potrpežljivosti. Štiridesetleten možak, miren in diskreten človek, ki ljubi revolucijo, a tudi življenje. Prebredel bo vse nevarnosti, nasledil Stalina in odpravil njegov kult: to je Nikita Hruščov. Delavci, tehniki, mladi kmetje, voditelji, ki uživajo ugled in zaupanje, četudi kdaj pa kdaj podvomijo — ljudje kot Jenukidze ali Kirov — častijo podobo očeta narodov in njegovega genija. Toda v partiji se zamolklo oglaša opozicija. Trocki v daljavi postane simbol. Kot odmev piše Leon Sjedov, njegov sin, leta 1934: »Nikake obzirnosti v taktiki in metodah boja proti Džugašviliju: tirana je treba tolči kot tirana!* To je odziv Jofeju, staremu boljševiku, ki je naredil samomor leta 1927, potem ko je pozval Trockega, »naj se bori proti uzurpatorju z vsemi sredstvi, ki jih uporabljajo revolucionarji, da potolčejo sovražnike ljudstva#. Prestolonaslednik Sergej Kirov je vzhajajoča zvezda: pravkar je bil izvoljen v politični biro. Nadomestil je Zi-novjeva na mestu predsednika petrograjskega sovjeta. Velike sile partije so porazdeljene v nekaj kneževinah; njihove citadele so Moskva, Leningrad, Tiflis, Baku. Kirov je mlad in lep. Po prepričanjih je podoben Jenukidzeju. Čeprav je brezpogojno zvest in neizprosen do kadrov, do opozicije v partiji (sam je zanjo iznašel izraz: »opolzka kača*), ga vendarle boli trpljenje ljudstva in stanje v partiji. Morda je preveč priljubljen. Nekateri vidijo v njem prestolonaslednika. Je e-den Stalinovih najbolj intimnih prijateljev; vidimo ga, kako Je pretresen pred Nadjino krsto in nekoliko zbegan pred Stalinom, ki se igra s Svetlano na svoji ladji v Črnem morju. Na 17 kongresu, kongresu zmage, je Stalin črnogled in opozarja na sence, Kirov, optimist, pa poudarja svetle strani. Gospodar ne zaupa slogi dvomljivih subjektivnosti, zanj Je en sam objektivni faktor socializma: Stalin. Pripovedujejo, da je na volitvah v centralni komite Kirov dobil tristo glasov več kot Stalin, a to je malo verjetno. Kaže, da je tisto poletje Kirov zaslutil preobrat. Pred nasiljem in zatiranjem se spletajo zarote, ustanavljajo se ilegalni centri v Moskvi, v Kareliji, v Uralu, kjer se pokorita Zinovjev in Kame-njev. Čistke, sreljanje. Kirov in mladi so baje mnenja, da je treba tolči po vrhovih in prizanašati ljudstvu. Čeprav se začenja strah, čeprav je sumljiv že Jago- da, šef policije, je Stalin previden Deset mesecev pozneje, 1. decembra 1934 zvečer, je Kirov v Leningradu umorjen. Morilec je neki Nikolajev. Stalin prihiti na kraj umora, hladen in besen. Ure in ure zaslišuje Nikolajeva. Zakaj? Kako? Ali je Nikolajev prevaran mož, opozicijski komunist, Jagodov agent ali celo Stalinov agent... ali vse to hkrati? Ko zapisujem to, ne verjamem tej verziji nič bolj kot govoricam, da je Nadeždo umoril Stalin. Ko je Hruščov kot tožnik govoril o aferi Kirov, je zastavil vprašanje, ne da bi odgavoiil nanj: »Do flanes so okoliščine nepojasnjene in skrivnostne...*. Ali bomo kdaj zvedeli za resnico? Preveč prič je izginilo, preveč interesov je še aktualnih. Dolžili bodo pač Stalina, ker je oil zmožen takega dejanja, ker je bil Kirov za opozicijo nekoristna žrtev, za Stalina pa koristna. Ta epizoda, ki je sprožila pet let zverinstva, pognala na tisoče ljudi v smrt in na tisoče ljudi v deportacijo, se je zaključila naslednji dan v shakespearskem de-koru... V veliki dvorani s stebri, kjer leži Kirov na mrtvaškem odru, hoče biti Stalin sam: vse ljudi so odstranili. Toda nekdo se je preveč obiral in je ostal v dvorani, kot neprostovoljna in-preplašena priča se je stisnil za neki steber. Kaj ga bo doletelo? Danes živi in govori. Vide! je Stalina, kako je negibno stal in nekaj trenutkov gledal truplo. Nato se je sklonil nad mrtvega Kirova in ga poljubil na usta. Represalije so bile brutalne kot še nikoli dotlej. V zgodovino se vrinejo najbolj kruta in najbolj odurna bitja. Za Jagodo se povzpne na vrh neki Andrej 2da-nov, čistkar Leningrada, ki spremeni na stotine sumljivih bolj-ševikov v morilce Kirova, lažni intelektualec, ki pozneje zavlada v književnosti in umetnosti nasploh (»Kdo je to?» je nekoč dremavo vprašal Prokofjev, ko je neznanec razlagal komponistom grehe moderne glasbe, ki se odmika od socializma)... Višinski, mož s protezo, režiser vseh procesov; Ježov, blazni bolnik, ki se s svojim pribočnikom Zanov-skim spravi nad partijo, nad komisariate za notranje zadeve, za vojsko, za zunanje zadeve, človek, ki povzdigne torturo in spontana priznanja v sistem. A za prvimi represalijami v zvezi z afero K’rov pride premor, obdobje zatišja pred velikim viharjem. Govori se spet o uspehu druge petletke, o ustavni reformi. Prvi procesi, leta 1935, so še blagi. Sodnikom je dovolj, da kompromitirajo nadležne voditelje: delna priznanja krivde, zaporne kazni. Inkvizitor Preden udari, si bog ustvari svoj kult. Stalinova misel, Stalinova govorica postaneta ruska narodna misel in ruski narodni jezik. Umetnost in znanost se začneta uklanjati. Stalin se je toliko naučil, tako je zavzet za vse, da misli, da lahko razsoja o vseh vprašanjih sam. Potrebni so mu le statisti. Potrerni so mu administratorji, tehniki, strokovnjaki. Ko ustvarja svoj kult, gotovo ne uživa v njem, gotovo mu ne naseda tudi sam. V oporo mu je armada tajnikov in stražarjev. Njegovi preprosti in vulgarni o-kusi ga povezujejo z ljudstvom, a kot inkvizitor in satrap za blagor stvari mora to ljudstvo križati, da bo vstalo od mrtvih. Toda Stalina Je strah. Kot mož čvrstega značaja i.i krepkega telesa se ne boji zase, ampak za delo, ki ga je prevzel in za edino zgodovinsko osebnost, ki pa je zmožna izpeljati. Režim postaja veliki mehanizem, veliko kolo. in palci ________________ . ■■ i laanii*--". Stalin je os. Toda os kolesa ne vidijo pokrajine. »Stalin je bil .zredno nezaupljiv človek, bolestno sumničav; to smo spoznali, ko smo delali z njim*, pripoveduje Hruščov. »Včasih se je zapičil v koga in ga vprašal: „Zakaj je danes vaš pogled tako potuhnjen?”*. Potuhnjen in tudi praznoveren... hotel je, da bi bilo vseh bolj strah kot njega. Lenuh, je dejal Trocki! Malo ljudi je ml.ko delalo, tako garačo kot .on. Hotel je vedeti vse, od vrsiiv do vrstice je prebiral bilten, ki ga je izdajal nekoliko objestni Trocki v -zgnsn-stvu. Stalin postaja vedno bolj oddaljen in tajinstven, prisoten samo še v ikonah ,n v liturgiji, ki »e ji morajo podred ti vsi, če hočejo ostati živi. Včasih se poja>s. spremljevalcem tri korake za seboj, preprosto c mečen, s hčerkico na rokah, di takne se žimega klasa in izgine. lutjicje t/lpclnll&če opali svoja soproga in se vrnili v očetovo vilo Mareg Hill. Njun oce Theodor Hood je imel veliko posestvo in mnogo denarja. Do SV,°Jih hčera je bil .vselej radodaren. Toda le kratek čas je minil, odkar sta Penelopa in Legra spet legli v dekliški postelji in že se ]e njun oče vdrugo poročil. Njegova druga žena je bila starejša oospa odločnega videza. “Tujka# ju je prestrašila s svojim prihodom m Hoodovi hčerki sta ji napovedali vojno, ki jo je mačeha o ločno sprejela. Stari Theodor, ki se je znašel med dvema ognjema, fe želel le eno; mir. Slednjič ga je res našel, ko je umrl v visoki starosti tn zapustil trem vdovam upravo posestva. Nekega večera, kmalu po smrti, je služabnik povabil debelušno Penelopo in vitko Let/ro, naj prideta v sprejemnico, kjer ju je pričakoval gospod Strike, odvetnik družine Hood. Tudi najobičajnejše besede iz ust gospoda Strika so zvenele °t sodna odločba: toda ta večer, ko je dejal uGospe, izvolite sesti, prosimJ» je njegov glas izdajal nekaj zlohotnega. Gospe sta se spogledali in zavrnili ponudbo, da bi sedli. Malce kasneje so zaškripala vrata in v sobo je vstopila Sarah ond, ki se je opirala na doktorja Benedicta. družinskega zdravnika. Oospa Hood je premerila pastorki s prezirljivim glasom in zatem rekla; «Dr. Benedict in g. Strike vama bosta nekaj sporoči’a, kasneje Pom pristavila še svoje « “Minuli teden,« je pričel dr Benedict, «je vaša mačeha prišla v mojo ordinacijo na običajni polletni pregled. Ugotovil sem, po 0 ‘rajnem skrbnem pregledu, da je navzlic visoki starosti imenit-zdravja. Toda naslednjega dne me je vnovič obiskala — bolna, okrat res prvič bolna v zadnjih osmih letih. Menil sem, da gre za udo motnjo v prebavilih, toda gospa Hoodova je bila drugačnega mnenja, ki se mi je zdelo nemogoče Vendar sem opravil potrebne Preiskave in ugotovil, da ima prav Bila je zastrupljena!« Rdeča Penelopina lica so zardela, bleda Legra pa je pobledela b°lj kot običajno. •Upam, da bosta razumeli.« je nadaljeval doktor, «če vaju opo-zorim, da bom od danes dalje vsak dan nadzoroval zdravstveno stanje vajine mačehe « «G. Strike!« je rekla stara gospa z nasmeškom na ustih. “Po oporoki vajinega očeta,« je osorno izjavil g. Strike, «bo vsaka °d vaju dveh prejemala redno manjšo vsoto na osnovi prejemkov p Posestva. Vse drugo pa do konca življenja pripada vajini mačehi. o smrti gospe Hoodove bo celotno posestvo v vrednosti približno CVeh milijonov vajino. Z drugimi besedami, po smrti vajine mačehe °sta imeli obedre lepo korist. Če se, torej, ponovi zahrbtni poskus “mora. bom preostanek zivlienja posvetil želji, da bi krivca doletela zaslužena kazen. In pravzaprav sem že zdaj predložil, naj bi takoj obvestili policijo.« «Takoj pokličite policijo.« je vzkliknila Penelopa. Legra je molčala. •Lahko bi takoj poklicala policijo.« je rekla gospa Hoodova in se ves ras smehljala, imendar sta obe premeteni in tako ne bi ničesar dosegi i. Najbolje bi se zavarovala, če bi vaju pognala zdoma. Toda, zal, tega ne morem storiti spričo poslednje želje vajinega očeta Oh. razumem kako nepotrpežljivo čakate, da bi se me znebili, Obe bi se boleli znova poročili m s podedovanim denariem kupiti snprogp. endar nikar ne upajta. Mora mati je umrla v devetindevetdesetem ‘‘tu starosti, oče pa je živel sto tri leta. Dr Benedict pravi, da bom živela še trideset let. Storila bom vse. da bi to tudi dosegla.« Natanko teden rini zatem je Ellerg Queen sedel v sobi gospe Hoodove. Dr. Benedict m g Strike sta aa zaskrbljeno opazovala, opet je bila zastrupljena. Na srečo je dr. Benedict pravočasno interveniral. “Vaši varnostni ukrepi, gospa Hoodova ...» je spregovoril Ellerg «Pravim vam,« je šepetala, «da sploh ni bilo mogoče.« «Pa vendar je nekdo to storil. Poglejmo torej. Na okenskih odprtinah so rešetke. Ključavnico so zamenjali in edini ključ imate jz vi. nenehno ga nosite pri sebi. Sami kupujete hrano, sami si kuhate v svoji sobi in sami jeste. Tako strup ni mogel v brano pred uhanjem, med njim ali po njem. Pravite tudi. da ste kupili nouo Posodo, ki je nihče ne odnaša iz te sobe. Tako, torej, posoda ali Jedilni pribor nista mogla Viti zastrupljena! 'Kako torej so vam Postavili strup?« “To je uganka,« je zamrmral g. Strike, «ki jo, tako menim, pa tudi dr. Benedict misli povsem enako kot jaz, lahko vi razvozlate, bolje kot policija.« “Gospa Hood.« je rekel Ellerg, «če zdravnik dovoli, bi t’am želel zastaviti še nekaj vprašanj.« Dr. Benedict. je otipal žilo stare gospe in prikimal. Ellerg jb ie Pričel spraševati. Odgovarjala je Šepetaje. vendar odločno. Da, ku-Pila sj je novo zobno ščetko in zobno kremo, vendar je imela oboje v sobi. Zobne proteze ni imela. Zdravila so se ji gnusila in ni Jemala nobenih tablet niti uspavalnih sredstev. Pila je le vodo. Sladkarij ni jedla, ni kadila, jemala ni žvečilnega gumija uiti ni upo-rabljala kozmetičnih sredstev . . Vprašanja so se vrstila. Ellerg je vprašal vse. česar se je spomnil. Slednjič se je zahvalil gospe Hoodovi, ji dal roko in odšel v spremstvu dr. Benedicta in g Strika. “Vaša diagnoza, g. Queen?« je vprašal zdravnik. “Vaša sodba?« je nestrpno vprašal g Strike. “Gospodje,* je odgovoril Queen, studi zadnjo možnost sem iztočil, ko smo ugotovili, da se ni nihče vrtel okrog vodnjaka, kjer črpa Pitno vodo!« •pa vendar je zaužila strup oralnol« je odločno trdil zdravnik. • Potem obstala le še ena možnost,« je rekel Queen. “In ta je ...?« ® > da se gospa Hood sama zastruplja. Na vašem mestu bi po- klicnl psihiatra. Na svidenje!« Pese t dni zatem je Ellerg spet vstopil v sobo Sarah Hood. Stara Oospa ^ bila mrtva. Umrla je za tretjo zastrupitvijo. Ko so mu to sporočili, je Ellerg svojemu očetu, inšpektorju Vueenu, dejal eno samo besedo: »Samomor!« Pa vendar ni bil samomor. Najskrbnejša preiskava izvedencev Je bila zaman. Nikjer niso našli sledov strupa ali posodico, kjer bi bd strup. Ellerg je odšel na posestvo in ugotovil, da tedanje trditve •tare gospe in preiskave izvedencev povsem ustrezajo resnici. Zaslišal je tud? slufabništvo Zaslišal ie skrbno objokano Penelopo in t-ej/ro, ki ga je nahrulila. Potem je odšel. Ellerg ni imel miru. Nerešeno vprašanje ga je prevzelo. Po 4fi urah popolnega posta in brez spanca je še vedno nemirno stopal Po s Doji so bi. V sedeminšlirideseti uri ga je inšpektor Queen na silo spravil >z postelje, Nenadoma le planil pokonci, zatulil kakor blaznež in pograbil telefonsko slušalko; “G, Strike; Tukaj Ellerg Queeni Pridite takoj v Hoodovo hišo! Da, obvestite tudi dr. Benedicta. Da, Vem. kako je bila zastrupljena 0°spa Hoodova!« Ho so se vsi zbrali v sprejemnici, je Ellerg nagovoril debelušno Penelopo in vitko Legro; •Katera izmed vaju se je nameravala poročiti z dr. Bmedictom?« In potem 3» dejal,- “Da, le to je mogoče. Samo Penelopa in Legra 'Plata korist spričo mačehine smrti, toda umoril jo je lahko le .. . dr. Benedict. Sprašujete kako. doktor?« je ljubeznivo rekel Ellerg. ~~ “Tako pni, hudo preprosto. Gospa Hood je bila zastrupljena Pr”i( dan po običajnem polletnem, pregledu. ki »te ga opraviti »»i, doktor, /n potem ste izjdvili, da boste vsak dan nadzorovali zdravstveno stanje gosp, Hoodove. Vsak zdravniški pregled se pričenja S klasičnim uvodom. Trdim, doktor Benedict,« je rekel Ellerg. uda ste strup spravili v telo gospe Hoodove s toplomerom, s katerim ste ji merili temperaturo!« ELLER! QUEEN — Kej rečeš, koga čemo pej danes kej hvalet? — Koga druzga ku vlado! Hvalet kašne druge ledi nima nobenega pomena, zatu ke nimaš neč od tega. — Ma pej če be govorili kej od Nemeov? — Ja, ma ne za jeh hvalt! — Ne, ne! Od tisteh procesov, ke jeh jemajo zde j gor in ke pridejo ven prou lepe reči. — Ja, jest ti rečem, de če sm jest Neme, be gledau, de se pogreznem u zemlo. Jn če be že jemu muzo roto za živet naprej, be se nikdar nikoli ne kazau po sveti; narmejn pej,tam, kamer so spoznali nemško okupacjo, *— Ma kej se vse ne sliše! De so mečali žive otroke u uagen; de za, dezenfetirat ano barako, so narprej pomorili vseh sedemstu žensk, ke je blo. nutre; de če je bi u aden bolan, so ga večko vrgli u peč; de so se dohtarji devertirali, knku be menjali farho od oči ses kašnemi injeejoni; de so delali na ujetnikeh vse sorte šperimence, ke so pole ujetniki zmiri umrli u velikem trplenji. Ma kej so tu ledje? — Ma ana priča, ana dohtarca je pričala, de za delat tisto evtanazio, tisto za pobit vse ledi, ke so kei dišpošenti, de za tu so bli dekordo vsi nemški dohtarji. Jn tudi je povedala, de Hitler je tou dištrigirat s tega sveta ne samo vse Jude, ma tudi vse Poljake. — Sej be jeh tudi bli, samo če be bli revali. Sej uani so proklamirali. totalno vojsko, zatu ke so rekli; al uničemo mi vse ta druge al pej uani nas. — Ma za ke je bla totalna vojska, uani, ke so tu totalno vojsko zgebili, kej še delajo tle? Za ke so zgebili vojsko, kei ne be blo biilše, de be bli an lep kos nemške zemle dali Judam, nej si uani nardijo državo, namesto je; dražet Arabce dol u Palestino? — Jen tista dohtarca je tu di rekla, de tolko gorja ne be mogli naredet, če ne be zra ven pomagalo na taužente jn tauiente Nemcou, altroke! — Ma znaš, de so tu forte grdi diškorši. Jest rečem, de pestmo stat, ke je prfina mene sram, de je človek tašna beštja. — Prou res,. Še nas je lahko sram, de spadamo u glih tisto sorto žvali ku bitlerjanske zverine. Dejmo govort rajše kej bol veselga. Si vidu ti tisto fotografijo od tistga zamurca, ke jema stu-dvajsti let jn ke je jemu dvajsti žen? — Sm vidu, jal.Ma znaš, de se me čudno zdi, d" ie učakau tolko let, ke je jemu tolko žen. Pr nas je še ana žena dostikrat preveč, ne pej dvajsti! — Vidi, Jakec, tu je treba zastopet. Mi pr nas ne učakamo več ku šestdeset ali narveč sedemdeset let glih zatu, ke jemamo samo ano ženo. Zatu ke pmiram ano, zmiram ano, te pride počasi pruti jn pole Človek postane počasi štuf jn zgebi interes za živet. Magari tega nanka ne zna. ma u njegovi podzavesti, njegove celice jemajo občutek, de se ne splača živet jn taku počasi crganizeri zgebi. odpornost jn pole umre. Če iemc pej dvaisti žen, jema človek dosti spremembe jn vide cen njegov organizem, de je luštno na sveti jn alora tašen organizem je bol odporen jn taku več cajta dera. Ja, ma tisti bolgarski pastirji, ke tudi živijo več ku stu let? Uani nimajo dvajsti žen? Uani nimajo nobene, zatu ke živilo samo po h ribah med ovcami. Zatu jest rečem, kar se tiče žensk, de je harbulše al nobeno al pej dvajsti. — A taku je ta reč! minillllllHIlllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllUlinilllIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIII Sestanek voditeljev potrošnih zadrug V gostinski šoli ENALC v Piano d’Arta so se 3. t. m. sestali predstavniki treh največjih potrošnih zadrug v deželi, da bi proučili razna pereča vprašanja. V imenu Delavskih zadrug iz Trsta se je sestanka udeležil podpredsednik Stopper, v imenu Karnijske po-trošne zadruge predsednik Cedo-lini in v imenu Furlanske potroš-ne zadruge njen predsednik Drius-si. Na sestanku so sklenili, da bodo ustanovili urad za skupne naj kupe v Vidmu ter sodelovali tudi v drugih zadevah. Sklenili so tudi, da bodo skušali čimprei ustanoviti deželni konzorcij, kar bo v prid tudi manjšim zadrugam, ki delujejo v treh pokrajinah in v korist potrošnikom. Zborovanje voditeljev Združenja potrošnikov Pretekli teden je bilo v Rimu zborovanje voditeljev Vsedržavnega združenja potrošnikov in sorodnih organizacij, na katerem so razpravljali o vprašanjih potrošnje v sedanjem gospodarskem položaju. Zborovanja se je v imenu vlade udeležil tudi podtajnik za trgovino in industrijo Malfatti. Predsednik združenja Fantini pa je v svojem uvodnem poročilu poudaril, da se je združenje obvezalo, da bo nudilo svoj prispevek, da pride do sestanka med potroš-................................iimiinnmmiiimiimi USPEŠEN POTEK BORBE PROTI POLIOMIEUTISU Do včeraj v občini cepljenih1080otrok Samo včeraj so jih cepili s Sabinovim cepivom 331 Velik odziv v občinskih ambulantah v Križu in na Proseku PO 40 LETIH NEPRETRGANEGA USPEŠNEGA DELOVANJA Mali gostje klinike za dojenčke od včeraj v «Burlo Garofolo» Skupno so jih preselili 43 z avtobusi, dva pa z ambulanto RK kar v inkubatorjih Po 40 letih nepretrganega uspešnega delovanja je klinika za dojenčke včeraj zapustila svoje stare prostore v Ulici Manzoni in se preselila v prostore otroške bolnišnice «Burlo Garofolo« v Istrski ulici. Preselitev bolnišnice ni vsakdanja stvar, zlasti ne, ko je treba preseliti novorojenčke. Okrog 9. ure zjutraj sta prišla v Ulico Manzoni pred dosedanji sedež klinike, en velik in en mali avtobus skupno z večjo skupino sester iz bolnišnice «Burlo Garo-folo». Vsaka sestra je vzela v naročje po enega dojenčka in z njim vstopila v avtobus. Malčke so dobro zavili v tople odeje, da se ne bi prehladili. Ko sta bila avtobusa polna, je 43 otročičkov skupno s svojimi spremljevalkami odpotovalo v nove prostore klinike, kjer so jih prav tako skrbno sprejeli in jih namestili v bolj sodobne sobe. Dva dčjehtka, pa, ki sta še vedno v inkubatorju, sta odpotovala z rešilnim avtom Rdečega križa, v katerega so ju položili skupno z inkubacijsko napravo. Včerajšnja preselitev klinike za dojenčke v bolnišnico «Burlo Ga-rofolos je prvi korak k spojitvi obeh zdravstvenih ustanov. Pravilnik o razpustitvi «Društva prijateljev otrok«, ki je upravljalo kliniko za dojenčke, in družbe ki upravlja bolnišnico «Burlo Garofolo)) ter o ustanovitvi nove enotne ustanove mora še odobriti notranje ministrstvo, nakar bo predsednik republike izdal dekret o ustanovitvi nove družbe, ki bo u-pravljala bolnišnico «Burlo Garofolo«, v kateri bodo zdravili tudi dojenčke. Primarij klinike dr. Tecilazich je včeraj izjavil, da dosedanji prostori klinike ne bodo več uporabljeni v zdravstvene namene. Za kaj jih bodo uporabljali v bodočnosti še ni znano, sicer pa bi bili ti prostori, seveda ustrezno preurejeni, primerni za kako vzgojno in razvedrilno otroško ustanovo ali kai podobnega, saj v središču mesta primanjkuje takih ustanov. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Cepljenje otrok proti poliomie-litisu s Sabinovim cepivom, ki se je začelo v ponedeljek, se uspešno nadaljuje. Do včeraj je bilo v tržaški občini cepljenih 1080 o-trok, in sicer 749 v prejšnjih dneh in 331 včeraj. V ambulanti zdravstvenega in higienskega oddelka v Ulici Duca d’Aosta so včeraj cepili 183 otrok, v občinski ambulanti na Opčinah 59 otrok, v občinskih ambulantah na Proseku in Križu pa 89 otrok. Iz teh številk je razvidno, na kar so nas izrecno opozorili tudi na občinskem zdravstvenem in higienskem oddelku, da so starši zlasti na Proseku-Kontovelu in v Križu včeraj pripeljali cepit sorazmerno veliko število svojih otrok. Sicer pa imajo prav v teh dveh ambulantah težave, ker imata obe ambulanti ne razpolaga en sem hladilnik na Proseku. Zato je zdravnik primoran, da nosi cepivo s Proseka v Križ v posebnih hladilnih vrčih vsak dan sproti. Zdravstvena oblast ponovno obvešča javnost, da imajo vse ambulante v pokrajini dovolj cepiva na razpolago, saj so nedavno pripeljali v Trst 15.000 doz. V primeru pa, da bi cepivo zmanjkalo, bodo zdravstvene oblasti poskrbele, da ga takoj kupijo, da ne bo otroka na našem področju, ki ne bn cepljen proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. Hkrati pa zdravstvene oblast* pozivajo starše naj čimprej prepeljejo cepit vse svoje otroke, najprej pa najmlajše, od 4. meseca do 6. leta starosti. Poleg tega pa opozarjamo prebivalstvo, kar so nam sinoči potrdili na občinskem zdravstvenem in higienskem oddelku, da starši lahko pripeljejo cepit tudi otroke, ki imajo več kot 6 let in ki niso presegli 20. leta starosti. Kot smo že omenili, imajo v primeru gneče prednost otroci od 4. meseca do 6. leta starosti. Oblasti pa ponovno opozarjajo starše, naj cepijo tudi tiste otroke, ki so bili že cepljeni s Salkovim cepivom. Naprava za izkrcavanje banan v Trstu V tržaškem pristanišču bodo v kratkem namestili popolno napravo za izkrcavanje banan. Naprava, ki bo prva te vrste v Italiji, naj bi omogočila pospešen dovoz banan v tržaško pristanišče. Skladiščenje banan se bo vršilo brez kakršnihkoli poškodb na sadežih Dva električna konverjerja bosta omogočala prenos banan neposredno z ladje v 1.200 kv. m. obsežno skladišče. Po vsej verjetnosti bodo napravo namestili nekje v starem pristanišču. Po menju izvedencev naj bi stekla še letos. Sinoči je miljski občinski svet sprejel z večino glasov občinski proračun za letošnje leto. Za proračun kot ga je predlagal občinski odbor, so glasovali komunisti, proti pa demokristjani in neodvisni Italo Vascotto. Glasovanja se je vzdržal socialdemokrat Canziani. Enako razmerje med glasovi raznih političnih skupin se je ponovilo tudi pri glasovanju glede proračuna mestnega prevozniškega podjetja ACNA. Miljski občinski proračun, ki je bil včeraj odobren, predvideva 145.337.697 lir rednih dohodkov in 226,975.567 lir rednih izdatkov. Ekonomski deficit znaša 81.637.870 lir, ki ga bodo krili (vsaj tako bodo zahtevali) z državnim prispevkom v višini 68.073.925 lir. Z druge strani pa proračun predvideva izredne izdatke v višini 110.324.603 lir, ki jih bodo krili s posojilom, z izrednimi dohodki, s prodajo vrednostnih papirjev ter z dopolnilnim državnim prispevkov v višini 30.424.603 lir. Spričo tega znaša potrebni državni pri- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||llllllll|||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||l||||||,„imi||,||||m|||m||||||m|||||||||||m|a SMRTNA NCSRCČA NA DCLU V INDUSTRIJSKIM PRISTANIŠČU Tok z napetostjo 27.500 voltov ubil komaj 27-letnega električarja Mladenič je nameščal varovalko med dvema izolatorjema v kabini, ko se je nenadoma sprostil tok in zadel delavca v glavo, čeprav se ni dotaknil nobene naprave Bolniške sestre z dojenčki v naročjih med prevozom z avtobusom v bolnišnico «Burlo Garofolo« S SINOČNJE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Izglasovana proračuna občine in prevozniškega podjetja ACNA Nad 145 milijonov rednih dohodkov ter skoraj 227 milijonov lir rednih in nad 110 milijonov izrednih izdatkov Mlad, komaj 27-letni ; električar Luigi Fra-giacomo iz Ul. Soncini 31, se je včeraj okrog 9. ure smrtno po-H1 nesrečil na delu v Industrijskem '"u v Ko je dokončal svoje || delo v električni kabini pri bivši tovarni olja Gasilni, ga je zadel v glavo 27.500 - voltni električni tok, Luigi Fragiacomo ki se je nenadoma sprostil med dvema izolatorjema. Včeraj zjutraj je h kabini Tržaške plinske industrije, ki stoji pri Tovarni Gaslini ob velikem ovinku na levi strani ceste proti Miljam, prišlo pet delavcev, med katerimi je bil tudi Luigi Fragiacomo, uslužbenec Enela, prejšnjega Selvega. Skupini je načeloval delovodja Bruno Rutter iz Ul. Giulia 21 in delavcem razporedil delo. Fragiacomo je moral namestiti neko varovalko za izolacijo celice, v kateri naj bi potem opravili še druga dela. Fragiacomo je bil priden delavec in je svoje nevarno delo opravil vestno in hitro. Za to se je povzpel na neko železno ploščad, ki je nameščena v notranjosti kabine in je tam čepel, dokler ni okrog 9. ure dokončal namestitev varovalke. Tedaj je vstal in ne, da bi se česa dotaknil, je hotel stopiti s ploščadi, toda prav v tistem trenutku se je nad njegovo glavo sprostil močan 27.500-voltni tok, ki ga je zadel v teme. Velika modra iskra se je sprožila med dvema izolatorjema, in usodno zadela Fragiacoma, ki se je brez krika zgrudil s ploščadi v jarek pod izolatorji. Delovni tovariši so nesrečniku takoj priskočili na pomoč, ga s hrbtom položili na tla ter ga skušali z umetnim dihanjem oživeti. Medtem je eden od njih poklical rešilni avto RK, toda bilo je vse zaman. Kljub umetnemu dihanju in injekcijam za poživitev srca, je nekaj minut potem nastopila krvavitev iz ušes in nesrečni Fragiacomo je izdihnil ne da bi sploh prišel k zavesti. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti letečega oddelka policije in agenti znanstvenega oddelka, sodni zdravnik dr. Nicolini pa je pregledal truplo in potem, ko je obvestil sodnika dr. Corsija, izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. V Industrijsko pristanišče so prihiteli tudi inž. Perco, ravnatelj Enela za tržaško okolico, inž. Fa-lomo, ravnatelj tehničnega urada in drugi, ki so skupaj s policijo uvedli strogo preiskavo, da bi u-gotovili vzroke tragične nesreče.' Delovni tovariši nesrečnega Fragiacoma so v znak žalovanja prekinili1 z delom, medtem so preiskovalni organi o tragični nesreči mladega Fragiacoma obvestili družino. Obvestilo za prijave dohodkov «Vanoni» Finančna intendanca sporoča, da morajo letos izpolniti davčne prijave vse csebe, ki imajo več kot 720.000 lir dohodka, ker velja minimalna obdavčljiva vsota 960.000 lir od 1. januarja 1964 dalje in se zato še ne tiče dohodkov iz leta 1963, ki se morajo prijaviti. Za letošnjo prijavo velja, torej najnižja obdavčljiva vsota 720.000 lir in davčnemu uradu bo služila da ugotovi, ali mora davčni obveza-nec še plačevati davek ali ne. Za naslednja leta bodo oproščeni prijave vsi tisti, ki ne bodo imeli več kot 960.000 lir čistega dohodka. Kot čisti dohodek se smatra tisti, od katerega so se odbili davki, pasivne obresti itd. Finančno ministrstvo sporoča, da državni, občinski in pokrajinski uslužbenci v glavnih mestih pokrajin lahko prijavijo svoje dohodke načelnikom svojih uradov. Ti načelniki morajo nato s pečatom naznačiti datum na prijave ter jih poslati najkasneje do 10. aprila davčnemu uradu skupno s seznamom prijaviteljev v dveh izvodih. Sestanek načelnikov skupin obč. svetovalcev Ob 19. uri se je sestala na tržaškem županstvu komisija načelnikov skupin občinskih svetovalcev. Predsedoval Ji je župan dr. Franzih Med drugim je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje pravilnika o zasedanju občinskega sveta. Gradnja hotela ENALC napreduje Na morski obali pod Nabrežino so začeli graditi nov hotel, ki ga bo upravljal Državni zavod za usposabljanje delavcev, zaposlenih na trgovinskem področju ENALC. Z glavne obalne ceste, ki pelje iz Trsta v Benetke, so speljali 300 metrov dolgo cesto do gradbišča. Dela so stala 70 milijonov lir. V novem hotelu, ki bo na razpolago občinstvu, bo ENALC vzgajala kadre za gostinstvo. Tu se bo šolalo do 100 gostinskih delavcev hkrati. Načrt gradnje predvideva dokončno izročitev hotela v letu 1966. S tem se bo lahko občutno razširilo delovanje zavoda ENALC, ki je doslej organiziralo na območju dežele Furlanija - Julijska krajina 181 raznih kvalifikacijskih tečajev, ki jih je obiskalo skupno 4780 ljudi. lilllilllllllllllllmillllllllllllllliiiiiiiiniiiiiin,...iiniimiiiHluIlliiliinimmiiimi IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V soboto začetek tridnevne stavke gradbenih delavcev in pleskarjev I udi včeraj je stavka uslužbencev avtobusnih podjetij popolnoma uspela . Šest odpustov v podjetju Machnc spevek skupno 98.498.528 lir. V debato o proračunu so posegli samo opozicijski svetovalci, ki so zastavili županu Paccu in občinskim odbornikom vrsto vprašanj v zvezi z raznimi postavkami proračuna. Naj omenimo tu posebno vprašanja demokristjana Visintina, ki je zahteval pojasnila glede povečanja izdatkov za občinske uslužbence ter glede družinskega davka. Župan je pojasnil, da je občinska uprava znižala izdatke na najnižjo raven, kljub temu pa je skušala zagotoviti občanom vsaj najosnovnejše službe. Na vsak način pa se ni hotela zadolžiti zato, da bi krila proračunski primanjkljaj. Zupan je še poudaril, da ni v krizi samo miljska občina. V istem položaju je večina občin v italijanski republiki. Glede očitka, da v miljski občini samo polovica družinskih enot plačuje družinski davek, je Pacco poudaril, da gre za občino, kjer delavci predstavljajo večino prebivalstva. Soglašal pa je z Visin-tinom glede potrebe, da se skrbno ugotovi vse morebitne občane, ki so prikrili svoje stvarne dohodke ter se tako izognili plačevanju družinskega davka. Druga vprašanja, o katerih so svetovalci živahno razpravljali, zadevajo vprašanje športnega igrišča (v tem primeru se je pozneje prijavil k diskusiji tudi komunist Donadel), spojitve mestnega prevozniškega podjetja ki vodovoda, izboljšanja mestnih prevozov itd. Na kraju sta odbornika Ferluga in Braini prečitala sklepa o proračunu občine in podjetja ACNA. Sledile so izjave odbornikov in nato glasovanje. Na začetku seje je občinski svet sprejel soglasno dve resoluciji. Prva zadeva vprašanje skupine vojnih invalidov, a druga vprašanje prisilnih razlastitev v industrijskem pristanišču. V zvezi s to zadnjo resolucijo, ki so jo podpisali predstavniki vseh političnih skupin, je treba omeniti, da se v njej zahteva, naj se zemljišča odplačujejo po stvarnih cenah, sorazmerno s škodo, ki jo trpi ostala zemljiška lastnina. Pred diskusijo o proračunu je spregovorila tudi komunistična svetovalka De Nicoloi o pomenu bližnjega mednarodnega praznika žena. Včeraj je bil tretji dan stavke uslužbencev avtobusnih podjetij. Udeležba v stavki je bila kot prejšnje dni stoodstotna, tako da ni vozil noben avtobus zasebnih podjetij niti na mestnih niti na medkrajevnih progah. Pač pa so prišli na avtobusno postajo, ki je bila sicer zelo mrtva, jugoslovanski avtobusi. Zaradi stavke so prizadeti zlasti • okoličani, ki delajo v mestu ali pa prihajajo vanj po poslih. Stavka se nadaljuje š» danes. Podjetje Machine je napovedalo 4est odpustov, češ da ima premalo dela. Sindikati so izrekli proti odpustom svoj ugovor in sedaj bo sledil sestanek na Zvezi indu-strijcev. V soboto se prične nova, 72-ur-na stavka delavcev gradbenih podjetij in pleskarjev, ki se tiče pri nas okrog 8000 delavcev. Zadnja stavka je bila v ponedeljek in se je je udeležila velika večina gradbincev. V ponedeljek oh 10, uri bo n& sedežu Nove delavske zbornice v Ul, Pondares št. 8 enotna skupščina stavkajočih delavcev, na kateri bosta tajnika obeh sindikatov poročala, kako se razvija spor z delodajalci in kakšne so perspektive. Vsekakor so delavci odločeni vztrajati v stavki, dokler jim delodajalci ne ugodijo. Ta stavka je odgovor na izzivalno stališče delodajalcev, ki sploh nočejo priznati upravičenih delavskih zahtev, ki slone na vsedržavni delovni pogodbi, katera predvideva pokrajinska dopolnil.' na pogajanja za ureditev raznih vprašanj. Dopolnilne delovne pogodbe so že sklenili v 30 pokrajinah, med katerimi je tudi mnogo južnih, kjer gospodarski položaj gotovo ni rožnat. Med drugim so delodajalci ponudili delavcem le 2 odstotka proizvodne na-grade, medtem ko predvideva vsedržavna pogodba do 9 odstotkov. Ce primerjamo ponudbe tržaških gradbenikov s tem, kar so dosegli delavci v drugih pokraji. nah, potem še bolj jasno vidimo upravičenost nove stavke. V Turinu, Genovi, Bergamu, Brescii, Comu in Vareseju so priznali de-lavcem 9 odstotkov proizvodne nagrade, v Sondriu 8 odstotkov, v Tridetvtu 7.5 odstotka, v Bellu, nu Ravenni, Veroni 7 odstotkov, v Vicenzi in bližnjem Vidmu 6.5 odstotka in celo v Neaplju in v Cosenzi v Kalabriji 6 odstotkov. V Trstu pa ponujajo trikrat manj kot v tej revni in zakotni kala-breški pokrajini. Poleg stavke, ki bo v soboto, pa se delavci že od torka vzdržu. jejo nadurnega dela, kar tudi močno prizadene delodajalce, tako da je upati, da se bodo končno le spametovali. Povprečne cene mlečnih Izdelkov in mesnih konserv so v januarju nekoliko narastle. Cene masti pa je nasprotno nazadovala. Povprečna cena jajc je znatno popustila. Boljše vrste vina so ohranile čvrste ko-tacije, medtem ko so navadna vina v prodaji na veliko nekoliko popustila v ceni. Poper je ohranil prejšnje cene, ostale začimbe pa so pokazale tendenco k postopnemu naraščanju Na trgu s kavo se je močno občutil sklep Mednarodnega sveta za kavo, ki je za tekoče leto določil enake izvozne kontingente kakor za lansko leto. Trgovci so pričakovali, da bodo letošnji izvozni kontingenti višji od lanskih, ker je medtem potrošnja kave povsod močno napredovala. Omejitev izvoznih kontinegntov bo tako po vsej verjetnosti potisnila v prihodnjih tednih ceno kavi tudi v Trstu za nekaj točk navzgor. Potrošnja tobaka med prebivalstvom se je v primerjavi s preteklim decembrom skrčila za 5.4 odst., in sicer na 39.405 kg. Prodaja soli je v januarju dosegla 1975 stotov, potrošnja mesa 10.013 stotov, potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev 1541 stotov, krompirja in povrtnine 23.631 stotov, potrošnja sadja pa 21.191 stotov. Ribolov je bil v preteklem januarju precej živahen. Nalovili so precej rib, ki so obogatile običajno hrano zlasti z velikimi količinami plošč (passere). V januarju so zašle v stečaj štiri tržaške tvrdike (v lanskem januarju ravno tako štiri). Število protestiranih menic je doseglo 3636 za skupno vrednost okoli 103 milijone lir. Položaj se je v primerjavi z lanskim januarjem znatno poslabšal saj so takrat protestirali le 2943 menic v skupni vrednosti 87 milijonov lir. Tudi število neakceptiranih trat je letos naraslo, in sicer od 2190 v skupni vrednosti 124 milijonov na 2311 za skupnih 132 milijonov lir. Sindikalno gibanje je v januarju povzročilo zgubo 17.030 delovnih ur. Raznih stavk se je udeležilo okoli 3000 delavcev. Po statističnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je število zaposlenih na Tržaškem doseglo konec januarja 97.721 oseb, kar predstavlja nazadovanje za 45 oseb v primerjavi s položajem konec decembra 1963. V primerjavi z januarjem 1963. leta pa je število zaposlenih napredovalo za 3 5 odstotka. Konec januarja letos je hiilo na Tržaškem 8C64 ljudi brez posla. V primerjavi s položajem konec lanskega januarja . se je število brezposelnih ljudi zmanjšalo za 1598 oseb, to je za 16.5 odstotka. Razna obvestila OBVESTILO BIVŠIM DEPORTIRANCEM V NACISTIČNIH TABORIŠČIH Bivši deportiranci v nacističnih taboriščih so vabljeni na sestanek, ki ga sklicuje Združenje bivših deportirancev v nacističnih tabori-čih, in ki bo v četrtek, 5. marca t.I. ob 19.30 uri v BOLJUNCU — v novi hiši — za deportirance iz vseh vasi občine Dolina. Na programu bo razprava o izplačilu odškodnine bivšim deportirancem ter druga važna vprašanja. Na sestanek so vabljeni tudi bivši partizani, katerim bo razloženo vprašanje glede novega zakona o iz. plačilu pokojnine in odškodnine. Odbor * * * Potrebno društvo v Rojanu vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 8. marca t.I. ob 9. uri v prostorih gostilne Skerlavaj, v Ul. Moreri 34. — Odbor. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. marca 1964 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 21 oseb. UMRLI SO: 68-letna Rosa Maco-vaz por. Mlllo, 89-letna Anna Garet-ta vd. Spadaro, 51-letna Maria Bergles por. Dobrina, 89-letna Luigia Fer-letic vd Malusa, 87-letna Daria Hru-zlc vd. Sencioh, 88-letna Vittoria Za-nutitl vd. Levi Minzi, 77-letni Carlo Sancin, 82-letna Maria Trampuš vd. Crevatin, 49-letni Mario Gianni, 66-lebna Olga Cirmau, 71-letna Antonia Radevich vd. Beranek, 83-lelni Gio-vannl Turini, 75-letnl Antonio Anto-ninl, 87-letna Giovanna Bonivento por. Bastia, 75-letna Teresa Santoli vd. Be vi tori, 85-letna Caterlna Ca-sarsa vd. CancianJ, 74-letnl Roberto Duchini, 63-letni Glovannl De Nico-16, 78-letni Pietro Gorlato, 61-letna Giullarva Komjanc, 69-letna Concetta Brunaocinl vd. Pagano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2. — *.) Alila Salute, Ul. Giulia 1; BenussI, Ut. Cavana n; picciola, Ul. Orlanl 2; Vernarl. Trg Valmaura 10; D'Am-brosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg nočna služba lekarn D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Llberti 6, Test* d’oro, Ul. Mazzini 43. V prostorih prosvetnega društva «SLAVKO ŠKAMPERLE* bo danes 5. marca ob 20.30 predaval prof. FRANCE HABE o temi «0D TRIGLAVA DO DURMITORJA» Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 8. marca ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirki) v Križu ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever. TEATRO NUOVO Danes ob 21. url v Avditoriju 21. predstava «Sofoklejeve Antigone« v Brechtovi predelavi. Režiser Fulvio Toliusso. Scene Mascherini. Cen*: parter A 12CO lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazionale 15.00 «11 cardinale« Tech-nicolor. Tom Tryon, Romy Schnei-der Arcobaleno 15.30 «Vita coniugale« — Maria Jose Nat. Prepovedano mladini . Excelsior 15.30 «Letti separatni Me-trocolor. James Garner, Lee Re-mick. Fenice 16.00 «Le ninfette«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00' «Un buon prezzo per morire« Technicolor. Lavrence Harvey, Lee Remick. Supercinema 16.15 «La bionda graf-fia» Megali Noel. Alabarda 16.00 «La dea del peceato« Technicolor. Šarita Montiel. Filodrammatico 16.00 «11 principe dei Vikinghi« Technicolor Antonio Vilar. Aurora 16.30 «L’ido!o di Acapulco«. Cristallo 16.30 «Alta infedelta« Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Mondo di notte No. 3» Technicolor. Prepovedano mladini- Garibaldi 16.30 «11 circo degli orro-ri» Technicolor. Erika Remberg. — Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Sherlok Holmes« " Christopher Lee. Imper0 16.30 «La ncia» Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Una fidanzata Per papa« Technicolor. Glenm Ford, Shirley Jones. Astoria 16.30 «Alle frontiere del west» Astra 16.30 «11 promontorio della pau-ra» Prepovedano mladini. Vittorlo Veneto 15.45 «Spiarada» Ga-ry Grant. Technicolor. Abbazia 16.CO «Uomlni violenti« — Technicolor. Gienn Ford, Barbara Steele. Ideale 16.00 »Liana ia figMa della f°-resta« Tecbnikolor. Prepovedano mladini Marconi 16.00 «Ii diavolo uccide co-s)» Elke Sommer. Prepovedano mladini Darovi in prispevki Ob 10. obletnici smrti očeta Ivana Križmančiča in ob obletnici sestre Amalije Bernetič darujeta Ivanka in Srečko 1000 lir za Dijaško Matico. Slovenski klub v Trstu priredi 2-dnevni majniški Izlet v Hrvaško Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevi-co Crikvemco in Senj v soboto 16. h* v nedeljo 17. maja 1964. Cena izleta za vožnjo, prehrano (kosilo * Crikventcl, večerja in kosilo v Senju, pokušnja vina v Šilu na otoku Krku) m prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju je 5.500 lir za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave Prl turističnem uradu AURORA, Ull«* Cicerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9. Planinsko-smučarskl izlet SPDT. ** Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPDT planinski izlet na Krvavec za smučarje in nesmučarje. Pot tja ln nazaj skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulici Geppa 9-11. v dnevnih urah. Potovalni urad «AUR0RA> PRIREDI ZA VELIKO NOC DNE 29. IN 30. MARCA izlet na Mali Lošinj Prijave pri potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 j Mali oglasi POKRIVANJE PODOV In podi U P stike, guma, llnoleum od 450 Mr ‘ IJe kv. meter. Preproge ln plastič preproge za hodnike vseh vrst zelo ugodnih cenah. Zagotovljena ' mestitev Izkušenih delavcev A.B 1TALPLAST. Trst. Trg Ospedale telefon 95-919. HIŠA in VRT je naprodaj v Bana Informacije dobite na upravi lista Ulioi sv. Frančiška 20. ITALIJANSKA BIENALA ORODNIH STROJEV Milansko velesejemsko razstavišče 4. • 11. oktobra 1964 Te specializirane razstave se bodo udeležili tovarnarji, agenti, zastopniki In trgovci orodnih strojev ter Izdelkov podobnih mehaničnih strok. Vljudno so vabljeni tudi tuji obiskovalci, ki bodo imeli prost vstop proti predložitvi potnega lista. Obrnite se na UCIMU Corso Matteottl II, Milano Telef. 700 167 — 700-353 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pred zasledovanjem financarjev se je hotel skriti v tuje stanovanje Prizivni sodniki so mu delno znižali prvostopno kazen - Delno omiljena odgovornost za prometno nesrečo - Zasliševanje prič-delavcev v Združenih bolnišnicah Pred prizivnim sodiščem (predsednik Gen. tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi) se je ponovno zagovarjal 35- letni Osvaldo Martini iz Ul. Scussa 8, ki je bil obtožen, da je tihotapil s cigare- mladeničem sta se peljala tudi 17-letni Luciano . Velcich iz . Tasta, Ul. Concordia 29, in 22-letni Franco Pisano tudi iz Trsta, Ul. Ne-grelli 24. Baje je Campisi opazil prepozno avtomobila, ki sta bila tami, da ni plačal davka IGE ter i na cesti. Ker pa se je peljal s j- - —-----'-j- ................... hitrostjo okoli 100 km na uro, se mu ni posrečilo zavreti vozila ter se je z vso silo zaletel v Fiat 1400. Ta je treščil potem ponovno v dauphine ter ga še huje poškodoval. Fiat 1400 ie potem zletel s ceste ter se prevrnil. K Sreči se niti karabinjer in r.iti Mirabelli nista poškodovala, ker sta pravočasno odskočila s ceste. Hudo pa so se poškodovali potniki »giuliette sprint*. Velcich je umrl med prevozom v bolnišnico, medtem ko sta se morala Csmpisi in Pisano zdraviti več dni. Videmsko kazensko sodišče je obsodilo Campisija pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora ter mu je odvzelo vozniško . dovoljenje za eno leta. Poleg tega je ukazalo tudi, da mora obsojenec plačati 800.000 lir predujma pokojnikovim svojcem. Prizivni sodniki so znižali zaporno kazen na 4 mesece, toda v. ostalem so potrdili prvotno razsodbo. sit * Pred drugo sekcijo kazenskega sodišča se je nadaljevala včeraj obravnava proti dr. Stenu, inž. Cisilinu, izvedencu Cergoliju in ostalim obtožencem procesa zaradi škandala v združenih bolnišnicah. Včeraj so sodniki končali zasliševanje delavca Luigija Cescona, ki je med drugim izjavil, da ni podjetje Caputo nikoli zahtevalo od njega, da bi opravljal dela, ki so spadala v pristojnost podjetja samega. Naslednja priča, Arcadio Cornae-chin, je izjavil, da je pleskal okna v kuhinji splošne bolnišnice, toda le tista, katerih podbojev niso zamenjali s kovinskimi. Kot smo že poročali, trdi obtožnica, da so uporabili pri vzidavanju kovinskih podbojev delovno silo splošnih bolnišnic. Priča Giuseppe Udovisi pa je povedal, da je Cornacchin opravil, nekatera dela na račun podjetja Vivan, toda izven normalnega delovnega urnika ter da ga je za to delo plačalo podjetje. Sponza je še trdil, da so vodje tehničnega oddelka vedeli za to okoliščino. Delavec Giuseppe Querin je povedal, da so delavci podjetja Vivan sodelovali pri postavljanju nekih cevi. Inž. Cisilin je tedaj pojasnil. da so imele združene bolnišnice določeno korist, če so nekatera dela opravljali v svoji režiji. Finančna sredstva so bila namreč omejena ter je bilo bolj pametno, da se dela opravi na katerikoli način, čeprav brez vednosti pokrajinskega tehničnega urada, kateremu je bilo treba predložiti prošnje za povišanje finansiranja. „ , . < ; da je prekršil predpise glede uvoza prepovedanega blaga. O tihotapskem podvigu, ki je lani pripeljal Martinija pred kazenske sodnike, smo že obširno pisali ob procesu, ki je bil konec oktobra lani v našem mestu. Tedaj so sodniki spoznali Martinija za krivega ter so ga obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 3.787.000 lir globe. Proti tej razsodbi se je pritožil Martini, ki je menil, da je bila kazen krivična vsaj glede obtožbe, ki je zadevala uvoz prepovedanega blaga. Obtoženec je vložil priziv na prizivno sodišče trdeč, da bi ga sploh ne mogli obsoditi zaradi tega prekrška, ker iz vsega kazenskega postopka ni razviden en sam dokaz, ki bi neizpodbitno dokazoval, da je prav on vtihotapil cigarete v državo. Ce ga sodišča lahko obsodijo zaradi -tihotapstva, že prav, saj so finančni organi našli pri .njem večjo količino cigaret, ne morejo pa ga obsoditi za neko dejanje, katerega mu niso mogli dokazati. Prizivni sodniki so sprejeli to tezo, na kar jih je pravzaprav napotil že sam pomočnik generalnega prokuratorja Marši, ki je zahteval, naj obtoženca oprostijo o-menjene obtožbe, ker prekrška n: zagrešil. O dogodku samem, ki je Martinija pripeljal pred sodnike smo poročali po razsodbi pred kazenskim sodiščem. Bilo je okoli 5. ure zjutraj 19. oktobra lani, ko so financarji zasledovali neko «giu-lietto». Šofer (šlo je prav za Martinija) je opazil ,da so mu zasledovalci za petami ter je zato v Drevoredu D’Annunzio nenadoma zavrl avto, skočil iz njega ter se zatekel v poslopje št. 42. Baje je hotel vstopiti v neko zasebno stanovanje, kjer mu je vrata odprla neka ženska. Prosil 1®, če bi srnel telefonirati, ker mu je baje počila zračnica na kolesu. Zenskin mož pa ga je spodil v vežo, kjer so ga zasačili finan-carji. Pred preiskovalnim sodnikom je Martini trdil, da sploh ne ve ničesar o kakem tovoru cigaret. De-J3l je, da je prišel v Drevored D’Annunzio z nekim dekletom. Ta ?nu je rekla, naj jo počaka, ker je baje morala pogledati, če je v stanovanju njenih gospodarjev vse v redu. Ker pa dekleta le ni hotelo biti od nikoder, je sam vstopil v hišo, toda po nesreči je potrkal na vrata nekega drugega stanovanja. Na obravnavi je Martini na vsak način priznal, da je avto «giulietta» v katerem je bilo 8 zavojev cigaret, vozil on sam. PaJe_ mu je neki neznani trgovec izročil tovor nekaj dni prej ter biu naročil, naj ga pripelje tiste-ga jutra v Drevored D’Annunzio. • • • Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 20-letni Šergio Campisi iz Ul. Trento 12. ki ie v decembru 1962 povzročil hudo cestno nesrečo pri vasi S. Giovan-ni al Natisone. Bilo je nekaj pred polnočjo 3. decembra, ko se je po cesti iz Gorice proti Vidmu peljal s svo-Jim avtom Dauphine karabinjer Giuseppe Bene. Nenadoma je a-gent ustavil svoje vozilo, ker se le hotel vrniti v Gorico. Pri tem Pa je bil tako nepreviden, da je Postavil svoj avto nekoliko pošev-no, čeprav je sprednji del vozila jcgal na cesto le za morda en meter in pol. V tistem trenutku se le za njim pripeljal videmski trgovec Rodolfo Marabelli, ki je u-Pravljal avto Fiat 1400, ki je imel Prižgane zasenčene luči. V določenem trenutku se je karabinjerju zdelo, da se bo prihajajoče vozilo zaletelo vanj ter je zato odplaknil svoj avto proti sredini ce-fte. Ta manever je zbegal Mma-belliia na tak način, da se je zares zaletel v dauphine, čeprav te z zmerno hitrostjo. Potem so se začeli odvijati dogodki, ki so privedli do katastru-'e. Agent in Marabelli sta začela razpravljati sredi ceste o tem, kdo le kriv za blago nezgodo. Fretek-lo je morda nekai minut (neka Priča je trdila, da je preteklo Piorda tudi 10 minut), ko se je X isti smeri pripeljal avto *giu-hetta sprint«, katerega je uprav-Hal omenjeni Campisi. Skupaj z Najdeni predmeti V sobi št. 128 ekonomata tržaškega županstva, so na razpolago na- slednji predmeti, ki so jih našli v ulicah in na trgih in po katere lahko pridejo lastniki ob delavnikih vsak dan od 9. do 12. ure: denarnice, rokavice, plinska peč, kolo Skuterja, kolesa, aktovka, ure, aktovka z orodjem tapetnika, televizijski stabilizator, srebrn prstan, kukalo, molek, denar, zapestnice, žepna svetilka, elektrotester, svetinjica in krzno. Tatovi odpeljali eternitne plošče V noči med 29. februarjem in 1. 'marcem je iz skladišča na odprtem za tovarno v gradnji «Meccanica Triestina« v Industrijskem pristanišču, last gradbenega podjetja «Delta» iz Ul. Coroneo 16 izginilo 80 valovitih eternitnih plošč. Zelo verjetno so neznani tatovi prišli v skladišče s tovornikom ter plošče odpeljali. Tatvine se je zavedel 31-letni delovodja Carlo Veli-cogna iz Scala Sante 4, ki se je zglasil na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je povedal, da so bil« plošče vredne 80.000 lir. SKLEP OBČINSKIH ODBORNIKOV V GORICI Nadallevall bodo pogovore s predstavniki Nove Gorice Občinska seja bo v ponedeljek ob 18. uri • Danes na županstvu tristranski sestanek o gospodarskem razvoju naših krajev - Nakup 2.600 doz Sabino vega cepiva za osnovnošolske otroke Sejo občinskega sveta v Gorici, | ki bi morala biti drevi, so prelo- daljevanje pogovorov z nekateri- Odborniki so se odločili za na- lavci termične in hidrocer.trale žili na ponedeljek 9. marca ob 18. uri. Tako je sklenil občinski odbor, ki se je sestal v torek zvečer pod predsedstvom župana dr. Gal-larottija. V začetku seje je župan poročal o stikih s pokrajinsko upravo in trgovinsko zbornico, da bi z or-ganičnim sodelovanjem skušali rešiti osnovna vprašanja, ki bi omogočila gospodarski in civilni napredek Gorice in celotnega pokrajinskega področja. Ko je prešel na obveščanje odbornikov s specifičnimi vprašanji, ki so bila predmet tristranskih pogovorov, je navedel vojaške služnosti in konzorcij za goriško industrijsko cono. Predstavniki vseh treh ustanov se bodo znova sestali danes na županstvu. imilliiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii,iii„ni,|„„llllllll,tllinfllllllflllllllM|lllm|t||||||t||||t|||m||||||||M|"|'"" OSTRA KRITIKA OPOZICIJE V POKRAJINSKEM SVETU Novo povišanje oskrbovalnin v pokrajinskih bolnišnicah Zaradi teh poviškov se bodo znatno povišali tudi izdatki pokrajine za socialno-podporne dajatve Podražitev živil in raznih služ-osti povzroča hkrati tudi' podra-itev vzdrževalnin v bolnišnicah. Iraginja se je v zadnjem letu tako zaostrila da je pokrajinska u-Urava sklenila ponovno povišati dnevno oskrbovalnino v svojih zdravstvenih zavodih. Lansko povišanje oskrbovalnin v bolnišnicah je dalo pokrajinski upravi okrog 143 milijonov lir več dohodka. Cene oskrbovalnin v umobolnici so se s 1. januarjem letos v navadnem oddelku povišale od 2.200 n* 2.500 lir; v boljšem oddelku od 4.(00 na 4.700 lir; v boljšem od-, dalku z ločeno sobo od 4.500 na 5.350 lir; v navadnem oddelku nevrološkega sanatorija od 4.000 na 4.750 lir; v boljšem oddelku nevrološkega sanatorija od 5.000 na 5.800 lir; v navadnem oddelku za kronične bolezni od 1.750 na 2.200 lir; v boljšem oddelku za krcjnične oolezni na 3.800 lir v posameznih sobah za kronične bolnike pa na 4.200 lir. Sorazmerno s temi povišanji so se povišale tudi cene oskrbovalnine v zavodu aSergi Laghi* in v pokrajinskem zavodu za pomoč materam in otroko‘m‘. Tem cenam je treba še dodati 100 lir dnevno kot povračilo za izdatke, ki jih ,je imela' pokrajinska uprava za ob-obnovitev paviljonov, za kar je iniiitiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiumniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittmiiitiiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiuu VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Začeli so preurejevati Titov trg v Kopru Sedaj rušijo eno izmed obrobnih hiš, ki ni zgodovinsko zaščitena, nato pa bodo na novo tlakovali trg V Kopru so začeli preurejati Titov trg, ki sodi s svojimi palačami iz dobe gotike in renesanse med najpomembnejše kulturno zgodovinske spomenike in turistične znamenitosti koprske obale. Prve zamisli o preureditvi Titovega trga, tako da ne bi trpele zgodovinske karakteristike, je dal ž» pokojni arhitekt Plečnik, razširili in konkretizirali pa so jih' drugi arhitekti iz šole prof. Mi. hevca. V prvo fazp preureditve sodi rušenje ene izmed obrobnih hiš, ki seveda niso zgodovinsko zaščitene. Na tem mestu bodo zgradili dvonadstropno poslopje v višini pretorske palače. Stavba se bo podredila arhitektonskemu videzu trga, saj jo bodo podredili klasič. nemu modelu in obložili s kamni. V njej bodo poslovni prostori in samopostrežna trgovina. MIMO «1K18» PROSEK predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 uri film: TOGNAZZI £ LA NUN0RENNE (Tognazzi in mladoletnica) Veliko smeha ln avantur Igrata UGO TOGNAZZI in RAIMONDO VIANELLO Tttnc na predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri Dear Technico-lor in Panavision film: «0MBRE SUL PALC0SCENIC0» (Sence na odru) Igrajo: JUDY GARLAND, DIRK BOGARDE in JACK KLUGMAN Naslednja faza preurejevanja tr. ga bo tlakovanje z naravnim kamenjem ter preureditev pretorske palače in poslopja, v katerem je zdaj občina, v hotel. Seveda bodo tudi v tem primeru ohranili vse zgodovinske karakteristike stavb. Razen tega bodo očistili in izvedli manjše rekonstrukcije tudi na vseh drugih stavbah Titovega trga. Tako preurejen trg bo še v večji meri kot doslej služil kot naravni avditorij za številne prireditve med glavno turistično sezono, ki zmeraj bolj vlečejo tako tuje kot domače turiste. V banki okraden Neznani tatovi šo si izmislili nov način kako priti do denarja, brez večjega tveganja. Zadnje čase hodijo v banke, tam je denarja vedno dosti, ter s hitro kretnjo »razbremenijo« kakega klienta. Tako se je zgodilo predvčerajšnjim o-krog 11. ure, ko je v UTade glavnega sedeža Tržaške hranilnice prišel 50-letni Roberto Maggini iz Ul. S. Spiridione 10 ter se postavil v vrsto pred blagajno. Maggini se je v uradih banke počutil kot doma ter je v levi žep plašča spravil ovojček devetih bankovcev po 10.000 lir, ki ji)i je nameraval vložiti. Veliko je bilo Magginijevo presenečenje, ko je prišel pred blagajnika ter se je zavedel, da nima več denarja v žepu. Nekdo mu ga je nalahno vzel iz žepa in potem izginil. Ukradencu ni preostajalo drugega, kot da se je zglasil na kvesturi, kjer je agentom letečega oddelka prijavil tatvino. Po enem letu v bolnišnico Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli s pridržano prognozo 10-letnega Gianfranca Cermela iz Ul. Torre-bianca 37 zaradi glavobola in izgube zavesti. Fanta je spremljala v bolnišnico njegova mati, ki je povedala, da je Gianfranco že marca meseca lani padel in se pobil po glavi. Od tedaj se ni več opomogel, vedno je trpel zaradi pogostih glavobolov ter je stalno izgubljal zavest. Pred domom je padel Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zvečer sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih 68-let-nega upokojenca Anastasia Toffoli-na iz Ul, Cologna 68 zaradi zloma leve stegnenice. V bolnišnico so Tof-folina prepeljali z avtom RK. Povedal Je, da se je malo prej po Ul. Cologna vračal proti domu in ko Je že bil pred vežo stavbe v kateri stanuje, je nerodno padel, ker je že dalj časa netrden na nogah. najela 140 milijonov lir posojila. Sklep o povišanju cen v pokrajinskih bolnišnicah in raznih zdravstvenih zavodih je naletel v pokrajinskem svetu na precejšnje kritike opozicije, ki je pripomnila, da je povišanje cen sicer najbolj enostaven način za kritje izdatkov največjih pokrajinskih so-cialno-zdravstvenih ustanov, da pa ni v skladu z njihovo socialno vlogo. Pristojni odbornik in predsednik sta pojasnila, da se pokrajinska uprava ne more izogniti tem povišanjem zlasti zaradi velikega povišanja cen živil in goriva v preteklem letu. Glede socialne vloge teh ustanov, pa se tudi z višjimi cenami ni ničesar spremenilo. Oskrbovalnine revežev in vseh oseb. ki jo ne morejo plačati, in katero ni mogoče izterjati od svojcev, plačata pokrajinska odnosno občinska uprava. S tem povišanjem cen se bodo seveda tudi znatno povišali izdatki pokrajine za socialno-podporne dajatve. Toda ti izdatki so upravičeni in nujni, zato prejema pokrajinska uprava posebno državno nakazilo za njihove kritje V tem primeru se bo letos tudi to nakazilo moralo nujno povišat;, pokrajinske zdravstvene ustanove, ki imajo avtonomno upravo, pa bodo lahko nemoteno delovale, ne da bi morale izkazovati velike pri. manjkljaje, ki jih pokrajinska u-prava r.e oi mogla opravičiti pred nadzornimi oblastmi. Motorist v avto: 40 dni bolnišnice V Ul. Udine, pri stavbi štev. 81, se je sinoči dogodila huda prometna nesreča. Približno ob 18.30 se Je na svojem motorju TS 20604 vozil proti Greti 37-letni delavec Egone Happacher iz Ul. Bonomea 121. Ko je privozil do prej omenjene stavbe, je z motorjem dregnil v levi prednji blatnik volkswagna TS 53496, ki ga je v tistem trenutku iz parkirnega prostora na desni privozil 36-letni Roberto Franza iz Ul Udine 81. Zaradi sunka se je Happacher prevrnil z motorja ter st pri tem zlomil levo ramo, ranil nad levim očesom po rokah in nogah. Ponesrečencu Je priskočil na pomoč sam Franza ter mu pomagal v svoj avto, s katerim ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so Hap-pacherja nujno sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. mi predstavniki jugoslovanske u-prave Nove Gorice, da bi obravnavali vprašanja vzajemnih koristi. Dr, Scarano ie poročal o sestanku trgovcev v Milanu, kateremu sta prisostvovala predsednik kategorije Casaltoli in minister Medici. Oba sta seznanjena z našimi vprašanji in sta obljubila, da bo vlada posvetila večjo pozornost razmeram v Gorici. Odborniki so sprejeli resolucijo, s katero podpiralo zahtevo tržaškega vseučilišča, da se zaradi potreb odpre fakulteta za rudarstvo. Med navadnimi upravnimi zadevami so odobrili kolavdatorje a-sfaltnih del na cestah, ki jih je poškodoval mraz, imenovanje komisije, ki bo skrbela za mestno zelenje, ter namestitev ogrevalnih naprav v osnovnih šolah v Podgo-ri, Pevmi in v Sentmavru. Potrošili so 1.248.000 lir za nakup Sabinovega cepiva, s katerim bo občinski zdravstveni urad cepil 2600 otrok osnovnih šol. Končno so sklenili vključiti v seznam razstav in sejmov tudi Andrejev sejem za leto 1964, ki bo pokrajinskega značaja. Sindikalne vesti Zveza industrijcev v Gorici je sklenila, da bo sestanek med sindikalisti in ravnateljstvom podgorske tekstilne tovarne danes ob 10.30 na Zvezi industrijcev. Pogovorili se bodo o zahtevi sindikalnih organizacij, da ravnateljstvo izplača delavkam del proizvodne nagrade ža leto 1964 že pred velikonočnimi prazniki. Prav tako danes, vendar ob 9.30, se bodo sestali sindikalisti s predstavniki gradbenih delavcev, da sklenejo podpis dopolnilnega pokrajinskega sporazuma za delavce gradbenih podjetij. Pogodba predvideva med drugim izplačilo proizvodne nagrade pokrajinskega značaja za leto 1964, ki naj bi znašala 6 odstotkov mezde, ki jo predvideva razpredelnica. V četrtek 12. marca bodo na Zvezi industrijcev pogajanja o izplačilu proizvodne nagrade me-talmehanikom goriške pokrajine z« tekoče leto. Sestanek so zahtevale sindikalne organizacije. Na pokrajinskem uradu za delo so se včeraj sestali zastopniki sindikalnih organizacij delavcev stroke FIDAE-CGIL in UIL. da bi 6e- prejemalj mezdo samostojnih proizvajalcev. Po daljši diskusiji je ravnateljstvo obljubilo, da bo pismeno odgovorilo v najkrajšem času. 6. in 7. marca se bodo obnovila pogajanja za določitev kvalifikacij in dokončno izdelavo besedila delovne pogodbe za delavce v vinskih kleteh in žganjarnah. PREDAVANJE 0 BORBI ZA JULIJSKO KRAJINO Predavatelj Maserati je prikazal položaj po drugi svetovni vojni Jugoslovanska armada se je vedla korektno - Tolpe X-Mas so povzročale grozodejstva in teror med prebivalstvom Obnova trgovskih obrtnic Na goriškem županstvu so ugotovili, da nekateri trgovci še niso predložili na protokolnem uradu svoje obrtnice za običajno vsakoletno vidiranje. Zato pozivajo prizadete naj to store najkasneje do 15. t. m. V Goriškem krožku za svobodo kulture v Ul. Dante 12 je v torek zvečer predaval prof. Ennio Maserati iz Trsta o »Jugoslovanski zasedbi Jul. krajine leta 1945». Snov je bila zanimiva in je privabila v krožek precej poslušalcev, ki so napolnili dvoranico Med njimi bi bil glavno pristanišče za vso državo in širše zaledje ter bi imel tudi širok trg za svojo industrijo. Predstavniki industrij« so bili povabljeni na sodelovanj« ter so šli tudi na razgovore v Ljubljano. Italijanska propaganda pa je s svoje strani zastraševala PRISPEVAJTE za OIJASKO MATICU I NA ZDRAVSTVENEM URADU V UL MAZZINI V GORICI Danes prva cepljenja proti otroški paralizi V tem tednu bodo cepili 150 dojenčkov - Prihodnji teden se bo število zvišalo na 300, proti koncu pa na 500 otrok dnevno Danes ob 9. uri bo občinski zdravnik dr. Gregorig v Gorici pričel cepiti prve otroke s Sabi-novim cepivom proti poliomieliti-su. Začel bo z naimlaišimi, ki i-majo komaj šest mesecev. Prve dni tega tedna bodo cepili samo 150 otrok, se pravi po 50 na dan. Naslednji teden bodo prišli na vrsto starejši otroci, in ker z njimi ne bodo imeli tolikšnih težav, saj bo šlo brez joka, jih bodo odpravili po 300 dnevno. V tretji fazi bodo cepili po 500 o-trok dnevno. Občinski zdravstveni urad je razposlal staršem vabila za cepljenje po starosti o-trok. Kakor smo v našem listu poročali, se cepivo zaužije s kocko sladkorja. Cepljenje je brezplačno in obvezno za vse otroke. Za vpis v otroški vrtec in osnovno šolo bo na podlagi zakona potrebno predložiti potrdilo o cepljenju. Goriška občina, ki je včeraj izdala razglas na starše, naj se odzovejo vabilu, poudarja, da niiiiiHiiittiMMiiiiimMiMiiiiiiiiiimiiiMiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiimii DANES SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Razgovori za ustanovitev industrijske cone v Krminu Zunanji minister Saragat zagotavlja, da bodo dokončno uredili državno mejo Nezgoda v baru Včeraj popoldne so v bolnišnici, kamor je prišla sama, nudili prvo pomoč 56-letni delavki Augustl Pao-letich por. Dotto lz Ul. Toti 3 zaradi rane na desnem sencu. Paole-ticheva, ki bo okrevala v 8 dneh, Je povedala, da je malo prej bila naslonjena na rob točilne mize v baru «Millo» v Ul. Balamonti 83, ko jo je naenkrat zadela v glavo ročica stroja za ekspres kavo, ki se je razletel zaradi previsokega pritiska. Hud padec financarja po stopnicah v vojašnici Žrtev nerodnega padca po stopnicah je postal včeraj 24-letni finančni stražnik Andrea Marlnelll v službi v vojašnici na bloku pri Škofijah. Ko je MartlnelU stopal navzdol po stopnicah v notranjosti vojašnice, se je spodrsnil ln nerodno padel. Pri padcu si Je zlomil levo podlakt ter se ranil po desni ličnici ln desni rami. Z zasebnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo O-krevanja v 50 dneh. V umobolnici si je zlomil nogo Včeraj dopoldne okrog 10. ure je neki tovariš v pokrajinski umobolnici tako nesrečno porinil 56-let-nega Francesca Soldatija, ki »e zdravi v tem zavodu, da je padel in si pri tem verjetno zlomil levo nogo v stegnu. Takoj so poskrbeli za njegov prevoz v civilno bolnišnico preko ceste, kjer so ga pridržali za 60 dni ha zdravljenju. Danes zvečer z začetkom ob 20.30 bo ponovna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali v soboto začeto diskusijo o moralnem poročilu k pokrajinskemu proračunu za leto 1964. Prijavilo se je še 5 govornikov, katerim pa se bodo verjetno pridružili še drugi. Ce bo dopuščal čas, bodo pregledali tudi posamezne postavke tega proračuna. V torek zvečer pa se je sestal pokrajinski odbor n« običajno tedensko sejo, na kateri je predsednik dr. Chientarolli poročal pokrajinskemu odboru o razgovorih s trgovinsko zbornico in goriško občino v zvezi z ustanovitvijo posebnega konzorcija za industrijsko cono v Gorici. Odbornik Vezil pa je poročal o nameravanh ustanovitvi konzorcija za industrijsko cono v Krminu. Glede te pobude se bodo pogovorili predstavniki prizadetih ustanov na sestanku, ki ga bodo imeli jutri, v petek, na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. Predsednik je poročal o akciji pokrajinskih upraviteljev pri rimski vladi, za dokončno razmejitev na italijansko-jugoslovanski državni meji zlasti na tistih odsekih, kjer je bila meja že določena od razmejitvene komisije. Prečital je tudi pismo, ki ga je v odgovor poslal minister za zunanje zadeve Saragat in v katerem ta zagotavlja, da je to vprašanje predmet stalne pažnje zunanjega ministrstva in zagotavlja, da bodo storili vse potrebno, da bi to zadevo čimprej dokončno uredili. Predsednik dr. Chientarolli je nadalje sporočil, da je v teku pobuda pri krogih okrog tržaške uni. verze za ustanovitev posebnega oddelka za rudarstvo pri tamkajšnji inženirski fakulteti. To je potrebno v zvezi z možnostjo razvoja rudarskega sektorja v okviru dežele in ker je v njej že uveljavljena geološko-rudniška tradicija, zlasti na severno-vzhodnem področju države. Pokrajinski odbor je soglasno sklenil, da bo priporočal takojšnjo izvedbo tega predloga. .......................................................T--ir-miiiiriniinmniii«nmi.m.m NEKAJ O TURIZMU NA SOSEDNJEM PODROČJU Do maja bodo pripravili načrte za izgradnjo žičnice na Kanin Proti koncu meseca bo slekla žičnica na Vogel v Bohinju opazil, tudi ver gor.ških Slo- s komunizmom. O jugoslovanski vencev I vt»skl Je dejal, da m delala naši- lja ter da je takoj poskusila nave-Predavatelja je predstavila prof. ; Zati stike s krajevnimi predstav-Pellegrini m mu podala besedo lki oblasti Ta cblast se je opi. Prof. Maserati je govoril o polo- raja ne samo na slovenski ele-žaju v Jul. krajini med vojno in mentt ampak tudi na italijanske-ob padcu fašizma, omenil je go- j ga> predvsem na delavstvo, ki je spodarske prednosti, ki jih je no- j videlo v Jugoslovanih rešitelje iz-va Jugoslavija ponudila Trstu, ai p0(j nacifašizma. Govornik je navedel tudi stališče KPI in PSI v tistih letih, ki aa ni bilo vedno povsem jasno ,n opredeljeno. Kar se tiče zaveznikov je omenil predvsem stike in razgovore, ki jih je imel general Aleksander s Titom. Ta general je hotel zasesti vso Julijsko krajino, ker da je bil tak dogovor med zavezniki. Ni pa dobil pravočasno primernih navodil od anglo-ameriških državnikov ter so zato jugoslovanske čete in garibaldinci prej zasedli Trst in, Istro. Pozneje so določili Morganovo črto, ki jo je v začetku Jugoslavija odklonila, pozneje pa na pritisk SZ pristala nanjo. Takrat so tudi umaknili jugoslovanske čete iz Trsta. Po predavanju, v katerem je govornik skušal biti čim bolj objektiven, se je razvila živahna debata, ki je trajala nad eno uro in pri kateri so med drugimi sodelovali tudi prof Mulitsch iz Go. rice, Galiano Fogar iz Trsta in inž. Fornasir iz Gorice, Inž. Fornasir je dejal, da je bilo predavanje površno in pristransko, ker bi moral predavatelj govoriti o tisočih deportirancev, o raznarodovalnem namenu jugoslovanske okupacije, o KPI„ ki da je delala proti Italiji in pravtako naj bi delala tudi PSI, ker da so oboji delovali v SIAU itd. Odgovoril mu je prof. Mulitsch, ki je povedal, da je KPI sodelovala v italijanskem osvobodilnem odboru CLN, v katerem je bil tudi on sam na Goriškem zastopnik komunistov. Pač pa da so bili v zadregi, koga naj postavijo za PLI, ker ni bilo niti enega pripadnika te stranke, ki se ne bi kompromitiral zaradi sodelovanja s fašisti in jih je zato moral za-stopati republikanec Pietro Vlila. Glede SIAU pa je povedal, da takrat sploh ni obstajala in da so jo ustanovili šele pozneje. Se obširnejši je bil Galiano Fo-gar, ki je pokazal, da je dobro podkovan v domači zgodovini iz tega obdobja Poudaril je, da je treba gledati na dogodke bot zgodovino, torej ne osebno in da ne smemo pozabiti, da je bila Italija v vojni poražena ter da so bili Anglo-amerikanci in Jugoslovani zmagoviti zavezniki, kar se je pokazalo tudi 3. maja, ko so prišle zavezniške čete v Trst in takoj sodelovale z jugoslovanskimi Pojasnil je tudi vlogo PSI v Trstu, ki je bila aktivna tudi v CLN skupaj s »Partito d’azione» ter omenil, kako je bil CLN uničen od nacifašistov. Omenil je tudi delovanje X-Mas, ki je povzročila v naših krajih taka grozodejstva in teror, da so jih sami Nemci pregnali in so morali v 48 urah oditi v Thiene. Ožigosal je tudi šovinistično propagando z žrtvami prve in druge svetovne vojne, ki pretirava s številkami in žali spo-štovanje do teh žrtev zaradi svojih političnih špekulacij. Kratke iz bolnišnice Včeraj popoldne ob 15.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 41-letnega Giuseppa Brondona iz Gorice, Ul. Colombo 6, ki se je pri delu v podjetju Siles ranil na desni roki ko je upravljal žago cirkularko. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Ob 17. uri so pripeljali v bolnišnico 15 letnega Luigia Bolzana iz Romansa, ki je padel s kolesa ter si pri tem zlomil desno roko v laktu. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Ko je šla po stopnicah palače Esso na Travniku, je včeraj popoldne okrog 17. ure spodrsnilo 50 letni Olgi Plesničar iz Gorice, Ul. Caprin 13, da je padla in si pri tem verjetno zlomila desno nogo v stegnu. Tudi njo so pridržali za 30 dni na zdravljenju. }e lansko leto obolelo v Italiji za to hudo boleznijo 3000 oseh, kar je več kot znaša število obo-lelih oseb v vseh državah Evrope Ženska organizacija UDI je sklenila s pokrajinskim zdravnikom dr. Montagno sporazum, da bodo na vseh proslavah mednarodnega ženskega praznika 8. marca govorili o potrebi aktivne borbe proti otroški paralizi. Na številnih proslavah bodo govorili tudi občinski zdravniki. V nedeljo v prosvetni dvorani Proslava 8. marca V nedeljo bodo priredile slovenske žene in organizacija Unione donne italiane proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca v prosvetni dvorani v. Gorici, Verdijev korzo št. 13. Proslava se bo pričela ob 16. uri. Na sporedu sta govora v slovenščini in v italijanščini. Govornici bosta poudarili borbo žena za družbeni napredek in še posebno za tak no politiko v naši deželi, ki bo prinesla vsestranske koristi njenemu prebivalstvu, slovenski manjšini pa priznanje njenih vsaj najosnovnejših narodnih pravic. Pozvali bosta matere, naj dajo svoje otroke cepiti s cepivom »Sabin« proti otroški paralizi. Kanalizacija v Pevmi O cestni kanalizaciji v Pevmi sc je že mnogo govorilo in pisalo, zlasti o tistem delu odkritega kanala blizu poštnega urada, ki predstavlja v večernih urah še posebno nevarnost za pešce in ne samo zanje. Spodnji del kanalizacije ob cesti so še nekako uredili in sicer približno do Boškinovih. Prav bi bilo, če bi položili primerne cevi še na zgornjem delu, tja do prvega ovinka, saj gre le za razdaljo 100 ali 200 metrov in bi strošek ne bil posebno velik. Poleg tega pa bi morali poskrbeti na zgornjem koncu takega kanala za primeren zbiralnik in morda tudi mrežo, ki bi preprečila, da bi razni odpadki in blato ne šli v cevi in jih zamašili. Včeraj okrog 17.30 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Vittorio Veneto 19; kjer se je ponesrečila 4-letna Maria De Samo, Pri igri na domu je namreč padi«, ter si pri tem ranila nad desnim očesom. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v nekaj dneh. Večkrat smo že piaali o turizmu, zlasti zimskem, v zgornji Soški dolini in v Bohinjskem kotu, pa se znova povračamo k njemu, ker smo kot sosedje od nekdaj obiskovali te kraje. Povračamo se k razvoju turizma v teh krajih zaradi cele vrste novosti, ki jih hočemo posredovati našim čitateljem, da bi bili kar najbolj obveščeni, kaj vse imajo turistični delavci teh krajev v načrtih in kakšni so stvarni dosežki na področju. Najprej naj omenimo, da Je odbor za 'turistično izgradnjo gornjega Posočja pri občinski skupščini v Tolminu obravnaval te cini program izgradnje žičnic na Kaninsko pogorje. Sklenil je, da do polovice maja izdela idejne i.n investicijske načrte za izgradnjo žičnice na Kanin. Spodnja postaja naj bi bila v neposredni bližini Bovca, v eni uri pa bi na vrh prepeljala 200 oseb. V tej zvezi se odbor ogreva za nakup 20 vleč. nic za različna smučišča severne Primorske. Druga prav tako razveseljiva novica tako za zimski kakor tu. di za letni turizem pa je skorajšnja izgradnja nihalne žičnice na Vogel pri Bohinjskem jezeru. Stekla bo v drugi polovici marca Žičnica je dolga 1680 metrov, ka-bina za 20 oseb pa bo premagala višinsko razliko 962 metrov. Zmogljivost žičnice je 192 oseb na uro. Z zgornje postaje bodo na Orlove glave in na Križ zgradili 700 metrov dolgo vlečnico, v načrtu pa je izgradnja sedežnice. S temi objekti se bo zimska se-zona v Bohinjskem kotu podalj- šala na 6 mesecev, zadobila pa bo tudi bolj množično obeležje. Prevoz z nihajočo sedežnico bo veljal v obe smeri 600 dinarjev. V tem kraju bodo že prihodnjo zimo stekle nove daljše in krajše vlečnice, ki bodo odprle novo poglavje v bohinjskem turizmu. Jeklene vrvi bodo nekoliko spremenile- deviško naravo, zato pa bo za njene lepote zvedelo toliko več ljudi, ki si bodo tod pozimi in poleti iskali raz. vedrilo in počitek. Z načrtovanimi rekonstrukcija, mi cest kakor tudi z možnostjo odprtja predora za avtomobilski promet se bo razdalja med Trstom, Gorico in Vidmom za toliko skrajšala, da bodo postali ti kraji zanimivi tudi za nedeljske izletnike. VERDI. 17.30: «A 007 — Dalla Rus-sia con amore«, S. Connery In D. Bianchi. Angleški film v barvah. CORSO. 17.00: «Una pallottola nella schiena«, J. Vivyan, B. Gordon ln Liza Lu. Angleški čmobeli film. VITTORIA. 17.15: «L’uomo che sa-peva troppo«, J. Stewart ln Doris Day Ameriški film v barvah. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «L’ultimo sole«, Nora in nemima leta naše dobo. Cmobeli dokumentarni italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESSANI, Ul Carducci St. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 12,6 stopinj Celzija nad ničlo ob 14.IS ln najnižjo 1,6 stopinje pod ničlo ob 6.30. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 60 odstotkov. PO DRUGI ZMAGI NAD PARTIZANOM INTER V POLFINALU ZA POKAL PRVAKOV Milančani dvakrat uspešni v prvem, Reograjčani pa enkrat v drugem polčasu STRELCI: v 25’ p. p. Corso, v 42’ Jair; v 24’ d. p. Bajič. INTER: Sarti, Burgnich, Facchetti; Tagnin, Guarneri, Picchi; Jair, Szymanjak, Mazzola, Suarez, Corso. PARTIZAN: Soškič, Mihajlovič, Sombolac; Radovič, Jovanovič, Miladinovič; Bajič, Kovačevič, Milutinovič III, Galič, Cebinac. SODNIK: Tchenscher (Nemčija). GLEDALCI: 40.000. KOTJE: 4:1 za Partizana. MILAN, 4. — Interju je danes uspelo uvrstiti se v polfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. V povratni tekmi četrtfinala z beograjskim Partizanom so Milančani zmagali z 2:1 (2:0). Po prvem polčasu je že kazalo, da bo Inter z lahkoto prebredel zadnjo četrtfinalno oviro in da bo beograjskim gostom zadal še hujši poraz kot v prvi tekmi. Gostje so sicer nevarno začeli in bi lahko prišli do gola, če ne bi Galič preveč okleval. Domačini pa so takoj odgovorili in Soškič je imel polne roke dela. Naj omenimo, da je vodstvo Interja izročilo šoškiču ob njegovi današnji 300. tekmi spominsko darilo. V 25’ so domačini prišli v vodstvo. Jair je hitro prodrl do kazenskega prostora in preigral več igralcev. Tudi Soškiča je prevaril, a ker se je znašel v neugodnem položaju, je žogo predložil Corsu, ki jo je brez premišljevanja porinil do mreže. Deset minut kasneje so Jugoslovani izvedli napad, katerega Galič ni mogel zaključiti zaradi prisebnega nastopa Sartija, ki se mu je vrgel pod noge. V 42’ pa je moral Soškič drugič kloniti. Mazzola je odvzel žogo Jovanoviču in se je pognal proti vratom. Soškič mu je pritekel nasproti, a tedaj je Mazzola prepustil žogo Jairju, ki jo je poslal v prazna vrata. V drugem polčasu pa so gostje prešli v napad. Domačini so se zaprli v obrambo še posebno, ker je moral Facchetti zaradi pretega mišice na krilo. Zato se je Jair u-maknil v bekovsko vrsto. Partizan je izrazil številčno premoč in je začel silovito obstreljevati Sartijevo svetišče. Žal beograjski napadalci niso imeli sreče in so samo v 24’ zmanjšali z Bajičem rezultat. Poskusov, da bi izenačili je bilo še dosti, vendar vse zaman. Še posebno po poškodbi Jovanoviča, ki je moral na krilo, kjer nikakor ni mogel pomagati tovarišem v njihovi borbi za čast. V 40’ je imel Galič še zadnjo priložnost, toda tokrat je ......................iiii:;::il:iiiiiiiinmuini ZAOSTALA TEKMA B LIGE Padova 2 Napoli 1 PADOVA, 4. — Danes so odigrali zaostalo tekmo B lige med domačo Padovo in Napolijem. Zmagali so domačini z 2:1, medtem ko se je prvi polčas zaključil neodločeno z enim golom na vsaki strani. Prvi so prišli v vodstvo domačini v 25’, ko je Koelbl z močnim strelom iz daljave presenetil Pon-tela. Eno minuto pred zaključkom pa so Napolitanci, ki so besno odgovorili domačinom, izenačili z Bol-zonijem, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. V drugem delu igre se nobenemu moštvu ni posrečilo prevariti nasprotnega vratarja vse do 41’, ko je Cavicchia dosegel zmagoviti gol za barve padovske enajstorice. * * * * MILAN, 4. — Trener Milana Car-niglia je danes podal ostavko. Njegovo mesto bo prevzel Viani, s katerim Carniglia ni hotel deliti odgovornosti za pripravo moštva. * * • MILAN, 4. — Disciplinski sodnik nogometne lige je danes izrekel več kazni. Med drugim je z enodnevno prepovedjo igranja kaznoval igralca Trlestine Vitalija, Novellija pa z 8.000 lirami globe. Sarti v plovnem skoku odbil nevarno žogo. • * * PRAGA, 4. — V prvi tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov je vzhodnonemška Borussia premagala praško Duklo 4:0 (1:0). * * * EINDHOVEN, 4. — V prvi tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov je domača enajstorica pre- magala švicarski Zuerich 1:0 (0:0). * * * BRATISLAVA, 4. — Celtic Glas-gow je v povratni tekmi četrtfinala za pokal pokalnih prvakov premagal Slovan z 1:0 (0:0) in se uvrstil v polfinale. • * * HAMBURG, 4. — Prva tekma četrtfinala za pokal pokalnih prvakov med domačo enajstorico in jonskim 01ympicom se je končala 1:1 (1:1). * * * DUNAJ, 4. — Standard (Liege) je danes premagal v četrtfinalu za pokal Rappan domači Rapid 1:0 (0:0) in se tako uvrstil v polfinale. iiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiii 4. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO SARDINIJI V Olbiji prvi uspeh Van Looya ★ Adorni ohranil vodstvo v lestvici OLBIA, 4. — Današnjo 4. etapo kolesarske dirke po Sardiniji na 133 km dolgi progi od Nuora do Olbie je zmagal Van Looy, ki je bil v strnjeni skupini naihitrejši na cilju. Belgijec je tako prišel do svojega prvega uspeha v tej prvi sezonski mednarodni etapni kolesarski manifestaciji. Današnja etapa ni pokazala nič novega, zaradi česar je Adorni lahko brez težav nadzoroval potek etape in je ta- ZARADI OBTOŽBE UŽIVANJA «BODRILNIH SREDSTEV. Pet igralcev Bologne pod strogo preiskavo MILAN, 4. — FIGC e obvestila nacionalno nogometno ligo, da so med zdravniškim pregledom igralcev Bologne po tekmi s Torinom 2. februarja letos ugotovili petim igralcem sledove uporabe «bodrilnih sredstev*. Ker je to po športnih zakonih kaznivo, so uvedli proti obtoženim igralcem preiskavo. Pod ------ preiskavo so Fogli, Pascutti, Pavi- nato, Perani in Tumburus. V krogih nogometnega kluba Bologne je vest zaprepastila vse in vsi se izgovarjajo, da kaj takega ni mogoče. Vodstvo bolonjskega kluba je izdalo poročilo, v katerem zanika krivdo in zahteva temeljito preiskavo. Vodstvo Bologne je celo zahtevalo od pristojnih organov, da pregledajo vsako nedeljo igralce klubov, ki se borijo za naslov. Trener dr. Bernardini pa je novinarjem izjavil, da se igralci med tednom poslužujejo samo dovoljenih bodrilnih sredstev, med katerimi je n. pr. Micoren, ki olajšuje dihanje in krepi srce, ki je vedno pod pritiskom. Bernardini je igralcem pod grožnjo globe prepovedal govoriti. Izvedelo pa se je, da so vsi, od maserja pa do igralcev, zavrnili vsakršno krivdo. Disciplinski odbor bo verjetno izrekel razsodbo v četrtek, 12. t. m. Nad 5000 pešcev in 500 motoriziranih oseb je do pozne ure v povorki protestiralo v Bologni proti »krivičnim obtožbam*. BOKS MILAN, 4. — Bivši svetovni prvak Duilio Loi je zaprosil italijansko boksarsko zvezo naj mu izda izkaznico športnega prokuratorja. SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK V soboto bo trening v namiznem tenisu za vse igralce v dvorani na stadionu «Prvi maj*. Vabimo vse, da se treninga gotovo udeleže. V SMUKU Pia Riva nova italijanska prvakinja ABETONE, 4. — Pia Riva je nova italijanska prvakinja v smuku. Riva je danes zmagala pred Giusti-no Demetz in Carlotto Solerio. V kategoriji juniork pa je zmaga pripadla Gloriani Cipolla. Izidi današnjega tekmovanja v smuku za italijansko prvenstvo so naslednji: 1. PIA RIVA (SC Pirovano) 1’47’’88 2. Demetz Giustina (Pirovano) 3. Solerio Carlotta (Pirovano) NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V PULJU V ostri konkurenci šestorka Bora druga Zmaga zagrebške Lokomotive, tretje pa Porečanke V nedeljo je bil v Pulju ženski odbojkarski turnir, katerega se je udeležilo 7 moštev: veljal je za prehodni istrski pokal, katerega je branila šestorka Lokomotive iz Zagreba, la sodi med najmočnejše jugoslovanske klube in ie zasedla na lanskem državnem prvenstvu I. lige sedmo mesto. Nastopili so še Poreč (prvak Hrvatske), Mladost iz Pulja, Pazin, Kvarner in Jadroagent z Reke ter kot gost športno združenje Bor iz Trsta. Že seznam nastopajočih kaže, da je bila kakovost prireditve višini. Zanimanje gledalcev, na katerih je bilo več sto, je bilo namenjeno predvsem trem moštvom: Lokomotivi, Poreču in Boru. Te tri ekipe so si res razdelile na koncu prva tri mesta, tako da do večjih presenečenj ni prišlo. Turnir ie bil razdeljen na dve izločilni skupini. Bor se je v svoji srečal najprej z domačinkami iz Pulja in jih je v nezanimivi tekmi premočno premagal z rezultatom, ki sam pove vse: 2:0 (15:1, 15:4). Drugo izločilno srečanje te ko tudi danes ohranil naslov lea-derja v splošni lestvici. Začetek dirke je bil nezanimiv, ker so se vsi kolesarji držali skupaj in vozili s turističnim tempom. Kasneje se je hitrost povečala, a vseeno se ni nobenemu posrečilo, da bi sprožil ofenzivo, ker so klubski tovariši Adornija nadzorovali najresnejše tekmece. Enzo Moser je hotel izvesti napad, toda Taccone mu ni dovolil in ga prisilil, da se je odpovedal načrtom. Šele kakih 30 km pred ciljem so se začeli nervozni poskusi pobegov, kar je spravilo A-dornija v neugoden položaj. Toda leader je bil stalno na preži in je znal vedno pravočasno in prisebno odbiti vse njemu naperjene napade. To zmedeno stanje je trajalo vse do 15 km od Olbie, ko je Durante začel silovit napad, ki pa ni imel posledic, ker ga je Taccone takoj prisilil k pameti. Devet kilometrov pred Olbio se je Grassi pognal v beg, toda tudi tokrat se je moral odpovedati poskusu, zaradi česar je bilo jasno, da bo do odločitve prišlo šele na cilju. Pred ciljem so morali kolesarji prevoziti dva ovinka na S. ki sta bila za nekatere usodna. Prišlo je namreč do skupnega padca in številni kolesarji so se morali odpovedati zaključnemu sprintu. 500 m pred ciljem je Van I,ooy sprožil napad, medtem ko je Adorni s silovitim sprintom osvojil 3. mesto in z njim tudi 10 sekund odbitka. Vsi ostali kolesarji so privozili do cilja s časom zmagovalca, zamudo pa so zabeležili samo tisti, ki so bili žrtve padca. Vrstni red na cilju je bil naslednji; 1. VAN LOOY (Belgija), ki je prevozil 133 km v 3.34’50”, s povprečno hitrostjo 37,144 km (odbitek 30”), 2. Bruni (odbitek 20”), 3. Adorni (odbitek 10”), 4. Marcoli, 5. Daglia, 6. Poggiali, 7. Bailetti, 8. Brugnai, 9. Moser Enzo, 10. Sorgeloos (Belgija), ,11. Vicentini, 12. Taccone, Mazzacu-rati, Minieri, Cribiori, Carlesi, Ri-messi, Vigna, Ronchini, Zoffel (Švica), Schroeders (Belgija), Ferrari, Soler (Španija), Suarez (Španija), Durante, Chiappano. ........ Svetovne lestvice Ring Magazina Cassius Clay boKsar meseca llliiiliiiiimiiiiiiiiiiiimuiiillHHiiilliiiiiiiinillltillliiiMiiumnilllllllllillliiilililliiilllllllllililliiilllliliiillll POKRAJINSKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Nepričakovano: Ragusin najboljši Košuta šele na tretjem mestu V nedeljo se je na stadionu »Prvi maj* zaključilo moško pokrajinsko prvenstvo tretje kategorije. Glavni favorit za končno zmago je bil borovec Košuta, ki pa je zgrešil cilj, v kolikor je v polfinalu klonil igralcu UNI Ragusinu. To je pravzaprav največje presenečenje tega tekmovanja, ki je bilo zelo bogato s podobnimi nepričakovanimi izidi. Že v prvem kolu so se nekateri nosilci skupin ie Sonny Liston izzivac številka ena NEW YORK, 4. — V svetovnih boksarskih lestvicah za februar, ki jih je objavila ameriška revija «Ring Magazine« je bilo nekaj novosti le v težki in srednjetežki kategoriji Glavna novost pa je, da so Zora Folley, Eddie Machen, Henry Cooper in Harold Johnson prišli na boljša mesta. Cassiusa Claya je revija izbrala za boksarja meseca In to zaradi zmage nad Sonnyjem Listonom, ki mu je pripomogla, da si je osvojil tudi svetovno krono težke kategorije. Liston je sedaj izzivač številka ena, Folley je prišel na 4. mesto, Machen na 5., Anglež Henry Cooper, ki je tudi novi evropski prvak, pa je na 10. mestu zamenjal rojaka Briana Londona. Lestvice so na- slednje: TEŽKA — prvak: Cassius Clay. 1. Sonny Liston, 2. Doug Jones, 3. Ernest Terrell, 4. Zora Folley, 5. Eddie Machen, 6. Cleveland Wil- liams, 7. Floyd Patterson, 8. Mil- denberger (Nem.), 9. George Chu-valo (Kan.), 10. Henry Cooper (VB). SREDNJETEŽKA — prvak: Wil-lie Pastrano. 1. Harold Johnson, 2. Gregorio Peralta (Arg.), 3. Eddie Cotton, 4. Mauro Mina (Peru), 5. Giulio Ri-naldi (It.), 6. Bobo Olson, 7. Way-ne Thornton, 8. Henry Hank, 9. Johnny Persol, 10. Allen Thomas. SREDNJA — prvak: Joey Giar- dello. 1. Dick Tiger, 2. Joey Archer, 3. Rubin Carter, 4. Laszlo Papp (Madž.), 5. Sandro Mazzinghi (It.), 6. Nino Benvenuti (It.), 7. Luis Fol-ledo (Šp.), 8. Gene Fullmer, 9. Jose Torres (Portoriko), 10. Joe Gon- SREDNJELAHKA — prvak: Emile Griffith 1. Luis Rodriguez, 2. Joe Stable, 3. Brian Curvis (VB), 4. Rip Ran-dall, 5. Ralph Dupoas, 6. Federico Thompson (Arg.), 7. Curtis Cokes, 8. Gaspar Ortega (Meh.), 9. Dick Turner, 10. Francois Pavilla (Fr.). WELTER JUNIOR — prvak: Ed-die Perkins. 1. Angel Garcia (Fr.), 2. Jose Na-poles (Meh.), 3. Louis Molina, 4. Roberto Cruz (Fil.), 5. Aissa Ha-shas (Fr.), 6. Battling Torres (Meh.), 7. Rodolfo (Tito) Marshall (Pan.), 8. Sandro Lopopolo (It.), 9. Bobby Scanlon, 10. Mario Rositto (Kol.). LAHKA — prvak: Carlos Ortiz. 1. Kenny Lane, 2. Carlos Heman-dez (Ven.), 3. Alfredo Urbina (Meh.), 4. Bunny Grant (Jam.), 5. Dave Chameley (VB), 6. Paul Arm-stead, 7. Temo Košaka (Jap.), 8. Nicolino Loche (Arg.), 9. Doug Vail-lant (Kuba), 10. Frankie Narvaez. LAHKA JUNIOR — prvak: Ga- briel (Flash) Elorde (Fil.). 1. Johnny Bizzarro, 2. Love Allo-tey (Gana), 3. Vicente Derado (Arg.), 4. Jose Luis Cruz (Meh.), 5. Aubum Copeland, 6. Kazuo Takaya-ma (Jap.), 7. Young Terror (Fil.), 8. Yukio Katsumato (Jap.), 9. Ray Adigun (Nig.), 10. Kang Suh Ii (Koreja). PERESNA — prvak: Sugar Ra- mos (Meh.). 1. Ismael Laguna (Pan.), 2. Don Johnson, 3. Mitsunari Seki (Jap.), 4. Howard Winstone (VB), 5. Rafiu King (Nig.), 6. Danny Valdez, 7. Floyd Robertson (Gana), 8. Willi Ouatour (Nem.), 9. Antonio Herre-ra (Kol.), 10. Billy Calvert (VB). BANTAM — prvak: Eder Jofre (Braz.). 1. Joe Medel (Meh.), 2. Fighting Harada (Jap.), 3. Alphonse Halimi (Fr.), 4. Ronnie Jones, 5. Jesus Pi-mentel, 6. Piero Rollo (It.), 7. Man-ny Barrios (Meh.), 8. Mimun Ben Ali (Sp.), 9. Risto Luukkonen (Fin.), 10. Ray Asis. MUŠJA — prvak: Pone Kingpetch (Taji.). 1. Hiroyuki Ebihara (Jap.), 2. Sal-vatore Burruni (It.), 3. Bernardo Carballo (Kol.), 4. Horacio Accaval-lo (Arg.), 5. Efren Torres (Meh.), 6. Walter McGowan (VB), 7. Take-shi Nakamura (Jap.), 8. Leo Zulue-ta (Fil.), 9. Pascual Perez (Arg.), 10. Raton Mojica (Nikaragua). mukoma otresli napadov outsider-jev in tako je Matjaž Bidovec le za las zgrešil uvrstitev, čeprav se je moral pomeriti z zelo močnim Pacchielatom. Dalje smo bili priča odločnemu odporu mladega Varnerina, ki ie celo iztrgal Pečarju set in hvalevrednemu nastopu Russa z Birso. V osminah finala so postale tekme bolj izenačene. Tu se je začela tudi Dambrosijeva pozitivna serija. Ta igralec je proti vsakemu pričakovanju dospel do samega finalnega srečanja s tem, da je po vrsti premagal najprej Schiozzi-ja, Pečarja in Runca. V zadnjem dnevu tekmovanja borovca Tomšič in Košuta nista bila preveč razpoložena. Tomšič je začel odlično m gladko odpravil Piebergerja, nato pa ravno tako pozitivno zaigral prvi niz z Ragusinom. Tedaj pa je popustil in je postal razmeroma lahek plen nasprotnika. Ragusin se je v tej tekmi razigral in je bil tako dobro pripravljen za naslednjo srečanje s Košuto. Borovec se nikakor ni mogel vigrati in je prepustil nasprotniku prva dva seta. Le v tretjem nizu je zaigral kot po navadi in ga s lahkoto osvojil. V naslednjem pa je zgrešil nekaj servisov ter tako prepustil tekmecu set in tekmo. V finalnem srečanju je Ragusin zlahka osvojil zaporedoma tri sete in tako postal novi pokrajinski prvak Izidi: Fabjan (DOM) — Gemiti (Soffit-ta) 3:0 (21:13, 21:15, 21:16). Tomšič (Bor) — Pieberger (Uni) 3:0 (21:10, 21:14, 21:13). Runco (Uni) — Fabjan (DOM) 3:0 (21:12, 21:11, 21:12). Pečar (Soffitta) — Kuret (DOM) 3:1 (21:10, 22:20, 14:21, 21:15). Ragusin (Uni) — Tomšič 3:1 (16,21, 21:16, 21:16, T 10). Ragusin — Košuta :1 (21:17, 21:18, 16:21, 21:18). Finale: Ragusin (Uni) — Damš;- >5i (Uni) 3:0 (22:20, 21:14, 21:12). LESTVICA 1. Ragusin 2. Dambrosi 3. in 4. Košuta in Runco. I .P. skupine, ki so ga odigrale borov-ke je bilo verjetno najlepše v prvem delu turnirja: Tržačanke so se spoprijele z nasprotnicami iz Poreča, ki se zamejskim dekletom niso mogle uspešno upirati. Bor je preskočil to zapreko z 2:1 (15:3, 8:15 in 15:6). Istranke so zaigrale zelo dobro, toda Tržačanke so igrale kot dobro ugret stroj, ki si jo v drugem setu dovolil nekoliko oddiha in je nato zopet začel mleti nasprotno ekipo po mili volji. S tema dvema zmagama si je Bor že zagotovil vstop v finale, kjer se je moral pomeriti s finalistom druge skupine Lokomotivo v borbi za prvo mesto. Lokomotiva je v tej skupini odpravila vse nasprotnice z 2:0 in ni nobenemu moštvu prepustilo več kot 8 točk, z izjemo Jadroagenta, ki si jih je v zadnjem setu nabral 11. Finalna tekma se je začela z veliko živčnostjo na obeh straneh. Moštvi sta 6-krat menjali servis preden je padla prva točka. Tudi v nadaljevanju je bila igra precej zadržana in točki na eni je sledila tudi točka na drugi strani. Končno so se Zagrebčanke prve odločile za ofenzivo in so zmagale s 15:10. V drugem setu sta obe ekipi pokazali boljšo igro zlasti pa Jugoslovanke, ki so bile v obrambi skoraj nepremagljive. Tržačanke so tolkle iz vseh svojih topov, toda Lokomotiva je zanesljivo dvigala vse žoge ter jih podajala svo- jim odličnim tolkačicam, ki so jih spreminjale v točke. Tako se je tudi drugi set končal z enakim izidom kot prvi. V tretjem delu igre pa so se borovke razigrale. S silovitimi servisi in serijskim tolčenjem na mreži so povsem zmedle nasprotnice in preden so se te uredile, je bila njihova usoda s 15:5 že zapečatena. Zadnji set je nudil povsem obratno sliko. Ekipa Bora je sicer zaigrala pogumno, toda Zagrebčanke so uredile svoje vrste in pokazale ves svoj bogati spored sodobne odbojke. Tolkle so neubranljivo in Tržačanke so bile proti taki igri brez moči. Lahko bi sicer dale od sebe nekaj več, morda zbrale še dve ali točke, a rezultata bistveno ne bi. spremenile. Zadnji set se je končal pri 15:6. Na splošno lahko rečemo, da so igralke Bora pokazale zelo dobro in ekonomično igro z zrelo diagonalo, učinkovitimi servisi in tudi tolčenjem na mreži. Po drugi strani pa so pokazale nekoliko pomanjkljive podaje, zaradi česar napad ni vselej dobil najboljših žog. Vsekakor pa je moštvo p