Ur«dnifitvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
ca dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravnifttvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro -ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 56.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 10. marca 1909.
Čekovni raöun 48.817.
Leto I.
Uredništvo in učiteljstvo *)
(Piše davčni kontrolor R. Vi vod.)
Gospodu učitelju A. P. je dal članek g. dr. K. T. v št. 104 „Slovenskega Naroda" pod nadpisom „Odpad učiteljstva'' povod, da je v „Narodnem Dnevniku" v seriji člankov „XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo", si privoščil oni del državnega nradništva, ki se ne more ponašati z akademiško izobrazbo. Dasi-ravno g. dr. K. T. v „Slov. Narodu" izrecno naglaša, da bi zahteva učiteljstva po enakih plačah z državnimi uradniki morala izzvati stanove z vse-učiliško izobrazbo, ker morajo ti delj in napornejše študirati, se gospod učitelj A. P. v svojih izvajanjih vendar ni držal tega besedila, ampak kratko-malo udaril po uradnikih brez visokošolske izobrazbe.
Predno preidem v podrobnejšo polemiko, naj se mi dovoli opazka, da bi učiteljstvo, ako se mu da vseučiliška izobrazba, pač svoje zahteve glede plač mnogo više taksiralo in se gotovo ne bi zadovoljilo s plačami državnih uradnikov nižjih štirih razredov, ker so tudi srednješolski profesorji, akoravno uvrščeni v činovne razrede državnih uradnikov, v resnici mnogo boljše plačani, kakor pa uradniki v istih razredih ter profesorji svoje karijere tudi ne zaključijo z VIII. plač. razredom.
Te vrstice niso pisane z namenom, da bi uradniki ugovarjali zahtevi učiteljstva po zboljšanju gmotnega položaja, ampak le v obrambo uradniškega stanu, ker je ta stan — kakor bom v prihodnjih odstavkih dokazal — v mnogoterih in tudi v gmotnih ozirih celo na slabšem kakor pa učiteljski
*) Priobčujemo ta članek od uglednega slov, uradnika. Pripominjamo, da v tej polemiki, ki so jo povzročile nekatere morda res nekoliko nepremišljene besede pisatelja gosp. A. P., priobčimo le Se zaključno besedo gosp. A. P. S tem je pa za nas kot časnik polemika končana. Prepričani smo namreč, da ni ne na eni se na drugi strani nikakih hudobnih namenov in misli.	Op. nredn.
stan. Logična posledica te trditve je, naj se učiteljstvo ne peha za činovnimi razredi državnih uradnikov, ampak svoje zahteve v modernejši obliki precizira; v mislih imam — časovno napredovanje. Ni je večje nesreče za uradništvo kakor njega uvrstitev v činovne razrede, kajti s tem podeljuje država uradnikom pač nek zunanji blesk, notranjost tega sijaja je pa beda in proletarstvo. V časovnem napredovanju izgine zunanji nakit — ostane pa dobra vsebina. Mi uradniki se naravnost čudimo, da je učiteljstvo glede svojih zahtev zaostalo za duhom časa in si hoče danes nekaj priboriti, kar uradniki že desetletja pobijajo in kar so n. pr. državni sluge pred nedavnim časom v prah štrli — namreč plačilne razrede. Bistvo časovnega napredovanja na tem mestu tolmačiti, se mi ne zdi potrebno.
V obrambo certifikatistov govoril je v št. 50 „Narodnega Dnevnika" že gospod poštni oficijal Josip Kosi. Dopolniti pa moram njegovo obrambo še s sledečim:
Primer g. A. P. o onih dveh prijateljih v 2. letniku učiteljišča je v resnici samo fabula; lahko je res, da sta bila dva taka prijatelja na učiteljišču, ni pa res, da je poznejši certi-fikatist šel s polno penzijo 8. činovnega razreda v znesku 4966 K v pokoj, ker dotični davčni nadkontrolor (menda g. Reisp v Ptuju — Naraplje so namreč blizu Ptuja) še sploh ni v 8., ampak v 9. plačilnem razredu in osmega tudi najbrž dosegel ne bo, ker je danes že 60 let star in ima nad 39 siužbenih let za seboj. Penzija 8. plačilnega razreda pa ne znaša v prvih petih letih 4966 K, ampak le 4080 K. — Certifikatistov prijatelj in poznejši učitelj pa bi si bil lahko pomagal še v boljši meri, če bi bil hotel. Vstopil naj bi bil po dovršenem 2. letniku učiteljišča (v prejšnjih časih je to šlo) k davkariji in lahko bi bil takrat, ko se je prijatelj vrnil po končanih 14. vojaških letih v civilni stan, že kontrolor, dočim
se je certifikatist šele moral bojevati za asistentovsko mesto. Tega pa ta „nadarjen in priden" dijak iz dveh razlogov ni storil. Prvič je tri do štiriletna brezplačna praksa pri državnih uradih dražja kakor najvišje šole; dru-i gič pa je učiteljski stan s svojimi počitnicami in idejalnim delovanjem med nedolžno mladino ter s svojo politično svobodo vse kaj drugega, kakor pa suhoparni, dolgočasni, z delom preobloženi in brezpočitniški uradniški stan. Ta dva razloga sta pa sploh merodajna za vse učiteljske abiturijente, da se ne marajo posvetiti uradniškemu stanu, čeravno jim je v ravno isti meri odprt, kakor gimnazijskim abiturijentom.
O certifikatistih sploh pa naj sodi le dotičnik, ki je sam kedaj nosil vojaško suknjo, kajti, da je ta težka, silno težka, o tem prizadeti najraje molčijo, ker bi sicer dostikrat morali svojo možatost zatajiti. V novejšem času pa certifikatisti brez nižjih razredov srednjih šol že skoraj ne pridejo v poštev pri zasedanju uradniških mest, ker je med certifikatisti že cela vrsta kandidatov s prej navedeno šolsko izobrazbo. Pa tudi dalje služeči podčastniki, ki so v mladih letih samo ljudsko šolo obiskovali, imajo pri vojakih toliko prilike za pridobitev potrebne izobrazbe, da se po dovršeni vojaški službi prav lahko postavijo na stran inteligentov; saj so n. pr. v Celju imeli podčastniki stenografični kurz na celjski gimnaziji.
Z napadom na „certifikatiste" je gospod učitelj A. P. težnjam učiteljskega stanu vse drugo nego koristil.
Pa tudi splošno kritiko gospoda učitelja A. P. o uradniškem stanu in njega delovanju moramo odločno zavrniti. Omenja sicer satirično, da je učiteljsko delo najmanj toliko vredno, kakor uradniško, vendar v isti sapi popravlja, da zahteva poučevanje neprimerno večjo napornost kot mehanično delo v uradu. Nadalje filozofira, da če sedi uradnik v svojtm uradu res po 1—2 uri dalj na dan kot pa poučuje učitelj v šoli, je uradnik izven
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 32
ÖeSki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
IV.
Skoro štiriurni spanec je čudovito osvežil gospoda Broučka.
Hitro je skočil iz postelje in je pogledal naokoli; namrgodil se je sicer, ko je videl namesto prijaznih sten svoje spalnice s slikami „odalisk" in „neapoljskega zaliva", temno zidovje srednjeveške čumnate, toda za nekaj časa se je ndal v svojo usodo z bolj možatimi mislimi kot pred spanjem.
„Iz meseca sem prišel nazaj", je končal vrsto premišljanj, s katerimi si je prizadeval, da bi se umiril, „in tndi odtod pridem. Na kak nač n jo že pre-tolčem skozi ta hnsitski hram. Kaj se
mi more konečno zgoditi ? Saj vendar vem, da sem živel za nekoliko stoletij — ne, da bom za nekoliko stoletij — ali pravzaprav, da . .. E, ne bom si s tem belil glave!"
V tem mu je obvisel pogled na kupu oblačil, ležečih na škrinji.
„Aha, tukaj imamo to maškaro", se je pošalil potrpežljivo. „Ampak nobene pomoči ni — moram v to. Janko je imel prav. Plašč se mora po vetru obračati! Poerlejmo to darilo!"
Pograbil je pisano šaro in je izvlekel iz nje hlače.
„In pri moji veri!" je zaklical s kislim smehom. „V resnici — ena je rdeča kakor kri in druga zelena kakor zimzelen. O jej! To je krasota, da bi človek kar skočil iz kože! Pa pravijo, da so bili stari Čehi modri in pametni. Tu poglejte to modrost ia poštenost! Polovico zelenega, polovico rdečega. In to mora obleči razumen človek in praški meščan. O da bi to —"
Treščil je hlače jezno na tla.
Potem je izvlekel iz šare na škrinji rumen suknjič in pa nekaj velikega, vijoličastega, s katerim ni vedel ne kaj ne kako. Obrnivši to nekolikokrat brez uspeha na vse strani, je vrgel zagonetno oblačilo zlovoljno nazaj na škrinjo in se je zopet lotil nlač.
Z obupnim trudom si jih je začel natikati. Šlo je precej težko in večkrat je preklel njih nepraktični kroj, kajti zožile so se doli v prave piščalke. Slednjič jih je veudar zvlekel nase. Prijele so je seveda telesa tako tesno kakor triko, da se je pri vsakem gib-ljaju bal, da bi mu ne počile. Toda bile so gotovo iz prav solidnega blaga in vkljub svoji častitljivi starosti še dobro ohranjene. Po končanem trudu si je ogledal svoje rdeče-zelene hlačnice s krčevitim nasmehom in je pljunil na tla.
Dalje prih.
svojih uradnih ur prost, med tem ko je mora učitelj dan na dan pripravljati na pouk, popravljati cele kupe zvezkov ter pisati razna poročila i. t. d. Gospod A. P.! Molčati ne morem o tem, da Vi naše „sedenje" tako krajšate. Zelo hvaležni bi Vam bili, če nam priborite za naše „sedenje" samo 5—6 ur na dan, ali kaj ko je teorija vsa drugačna kakor pa praksa.
Mnogokateri uradnik bi bil zadovoljen , če bi svoje „mehanično sedenje" opravil v osmih urah na dan, mora pa dostikrat prav pošteno nategniti, ker so uradne ure le za stranke, ne pa za uradnike, kajti nimamo še službene pragmatike. Nimamo pa tndi prostih četrtkov, ne prostih praznikov in veliko milost smo pred par leti dosegli, ko so nam višje oblasti priznale, da je tudi za nižje uradnike dobro par tednov v letu počitnic, ako to uradne razmere dopuščajo. Če odračunimo proste nedelje in tistih par tednov dopusta, veste-li, gosp. A. P.t koliko ur „mehaničnega sedenja" spravimo na leto skupaj? Nič manj kakor 2312 ur. In koliko ur v letu pa poučuje učiteljstvo?
Zdaj pa še poglejmo v družabno in družinsko življenje nradništva in učiteljstva. Uradne dolžnosti pogoltnejo uradniku toliko ur na dan, da osobito oženjenim sploh ne preostaja časa za kakšno delovanje v družabni prid, ne preostaja jim pa od mesečne plače tudi potrebnega cvenka, da bi družbo sploh mogli posečati. Zato pa životari — bodisi "v mesta ali na deželi — oženjeni nižji uradnik tako duševno življenje, da ga pes ne bi povohal; tak uradnik se prelevi sčasom v topega, zakrknjenega, nepristopnega filistra, ki je veseli družbi kvečjemu v napotje, dočim zavzema dandanes učiteljstvo v družbah in društvih vodilno vlogo in daje sploh pravec v javnosti in politiki. Kako je to mogoče, se bo marsikdo vprašal, saj so vendar uradniške plače mnogo višje nego učiteljske? Plače so res višje, ne pa — dohodki. Seveda ni to splošno, marveč bolj individuelno, tndi velja to v večji meri glede ože-njenih. Uradnik ima svojo plačo in nič druzega; postranskih slnžb ne sme in ne more imeti, ker mu to branijo službeni predpisi, še bolj pa nedostajanje prostega časa. Učitelju pa postranski zaslužki niso prepovedani; nekateri učitelj se bavi s privatnim poučevanjem, s. poučevanjem glasbe, s cerkvenim orglanjem, drngi zopet z občinskim tajništvom, s knjigovodstvom pri posojilnicah in drugih privatnih zavodih in s pisateljevanjem. Razven tega imajo nadučitelji prosta stanovanja, česar nižji uradnik v nobenem slučaju nima. O resničnosti teh izvajanj govori najglasneje davčni predpis osebne dohodnine, ki potisne marsikterega naduči-telja v II. razred občinskega volilnega imenika, dočim mora uradnik IX. plačilnega razreda (n. pr. davkar) v IH. razredu blesteti. Dobri postranski dohodki in razpolaganje s prostim časom, to sta oni dve dejstvi, ki omogočujeta
današnji zmagoviti nastop učiteljstva v javnosti. Največje važnosti za učiteljstvo pa je okolnost, da lahko učitelj poroči svojo stanovsko tovarišico, ki pa vzlic temu ostane kot učiteljica na svojem mestu. Če se pa dohodki dveh definitivnih uslužbencev združijo, tako pa tak srečen učitelj lahko čez rame gleda državnega uradnika v VIII. plačilnem razredu z zlatim ovratnikom. Zato ponavljam še enkrat, da je nesmisel, ako se učiteljstvo toliko peha za dosego zadnjih štirih činovnih razredov drž. uradništva, ker današnji dohodki posebno starejših nadučiteljev v nekte-rih slučajih celo presegajo plačo VIII. činovnega razreda in da je edino umestno, ako učiteljstvo nastopi z zahtevo po časovnem napredovanju, ker bi to ne bil samo gmotni, tem več tudi velik m'oralni uspeh.
Preosta j e mi samo še odgovor na razmotrivanja g. À. P. zaradi uradniških pokojnin. Naj se g. A. P. nikar ne skrbi, da bi morali znabiti davkoplačevalci kak vinar za naše penzije prispevati, dočim se o učiteljskih pokojninah to ne more trditi. Penzijo si plačamo uradniki sami in sicer tako, da ima država pri našem pokojninskem skladn celo dobiček. Znašajo pa tudi naši prispevki k pok. skladu cele 4'3°/o od plače in akt. doklade, učiteljstvo pa plačuje na Štajerskem 3% in na Kranjskem samo 2%. Da je tako visok prispevek hudo breme za nižjega uradnika, izračuna si lahko vsak sam, a za to ceno pa smo ravno dobili 35 letno službovanje, med tem ko je poprej pok. prispevek znašal tudi samo 3%, a službena doba je bila 40 let, kakor pri učiteljstva.
Naj prinese ta polemika nekoliko luči v slovensko javnost!
Politična Mka.
v Pred otvoritvijo parlamenta. Včerajšnje seje klnbovih predsednikov sta se udeležila ministerski predsednik bar. Bienerth in trg. minister Weisskirchner. Baron Bienerth je izjavil, da bo v današnji seji podal kratko programatično izjavo vlade. Sklenjeno je bilo, da bodo v današnji seji izvoljeni predsednik in podpredsedniki ter zapisnikarji in reditelji. Starostni predsednik posi. Funke bo stavil predlog, naj se v prejšnjem zasedanju izvoljeni odseki zopet potrde le jubilejski odsek naj se izvoli v prihodnji seji. Posi, princ Liechtenstein predlaga naj se pomnoži število podpredsednikov od pet na sedem, da dobe tudi Rusini in Romani svojega zastopnika v predsedništvu. Posi. Wasilko zahteva, naj se ta pomnožitev podpredsednikov izvede že do Velike noči. Posi. Šusteršič daje na znanje, da |Jugoslo-vani kandidirajo posi. dr. Laginjo na podpredsedniško mesto. Posi. Adler se pritožuje, da se soc. dem. stranka pri volitvi predsednikov za razne odseke zapostavlja ter zahteva, naj se v bodoče v tem obziru z njimi lojalno postopa. Zahteva nadalje naj bi se one predloge, ki so bili že v prejšnjem zasedanju odkazani odsekom brez prvega čitanja zopet odsekom odstopilo. P03I. .Kramaf pravi, da ne mara v tem ob-siru dati v imenu svojega kluba obvezne izjave.
Posi. Gesmann prijavlja v imenu kršč. socijalne stranke kandidaturo posi. Pattaia za predsedništvo zbornice. Posi. Kramaf in Hruban pravita, da se o tem vprašanju še ne moreta izjaviti. Dr. Adler prijavlja v imenu soc. dem. stranke kandidaturo Pernerstorferja na jedno podpredsedniško mesto, kar se tiče volitve predsednika, ki je političnega značaja, bode stranka glasovala po svoji razsodnosti. V imenu poljskega kluba je izjavil posi. Glombinjski, da
bode njegov klnb bržkone že danes sklenil glasovati za Pattaia.
v Slovanska jednota je sklenila postaviti za kandidata na predsedništvo posi. Pacäka. Sklenjeno je bilo tudi, da se ne stavi predlog na otvoritev debate o izjavi miništr. predsednika, ako bi pa bil tak predlog stavljen z druge strani, bodo posi. Slov. jednote glasovali proti. Stavila bode štiri nujne predloge in sicer: Šusteršič o ustanovitvi agrarne banke za Bosno, Klofač zaradi preganjanja radikalcev na Češkem. O aferi svetnika dež. nadsodišča Flescha bodo interpelirali tudi soc. demokratje ter zahtevali, naj ministerski predsednik poda poročilo o vsej stvari in naj pove, kaj kani ukreniti, da zavaruje sodnikom popolno neodvisnost.
v Poveljnik 15. voja Winzor je bil od svojega mesta odzvan, ker ne zna dovolj hrvatski, da bi lahko v polni meri izvrašval svoje uradne dolžnosti.
v Avstro-srbski spor. Kakor N. Fr. Pr. poroča, izjavlja srbska nota, da Srbija poverja obrambo svojih interesov Rusiji in velesilam, da ne zahteva od od A. O. ničesar, da pa tudi ne resignira na zahteve, izražene v znanem sklepu skupščine. Srbska vlada upa, da kljub tej stilizaciji svoje note ni nevarnosti, da bi mogla nastati vojska. To izjavo si v poučenih krogih tolmačijo tako, da hoče srbska vlada pridobiti le nekoliko časa, da si stvar dobro premisli, kaj bode zahtevala, kako svoje zahteve formulirala in kako je pred skupščino zagovarjala, ter v narodu vzbudila pomirljivo razpoloženje, Tudi srbska vlada vidi v koraku a.-o. poslanika Forgacha nekako bližanje, ki je vse-kako potrebno, ako se hočejo doseči neposredna pogajanja med Belgradom in Dunajem. Nada, da se spor reši mirnim potom, je splošna. Minister Izvolj-ski je izjavil, da ne bode dovolil, da bi prišlo do vojske. Prijatelji Srbije Rusija, Anglija in Francija delajo na to, naj se avstro-srbski spor predloži evropski konferenci. Nemčija in Avstrija sta proti temu in zahtevata, naj se vsa ta vprašanja rešijo direktno med Avstro-Pgrsko in Srbijo. O tem se bodo pogajanja pač še nekaj časa vlekla, predno se pride do končnega sporaznmljenja.
v Turčija. Parlamentarna komisija je začela razpravljati o protokolu o av-stro-turškem sporazumljenju. Veliki vezir je izjavil, da sta se turška in ruska vlada o bolgarski odškodnini popolnoma sporazumeli.
Dopisi.
d Občinske volitve za trg Konjice so se vršile dne 8. in 9. sušca t. 1. Slovenci smo se vdeležili le v 3.- razredu, in smo propadli z 32 glasovi proti 152. Da so bile velike nepostavnosti na strani Nemcev, vidi vsakdo, ako pogleda nasprotni.si številki; kajti slovenskih glasov smo izmed 260 našteli blizu 100. Seveda so bili med temi 260 vpisani volilci, Nemci kakor Slovenci, ki že dolgo več niso v Konjicah. Nemci so imeli tri stranke, uradniško, potem stranko večjih obrtnikov in trgovcev ter ono malih obrtnikov, za kmeta se pač nikdo ni zmenil, čeprav so jim kmečki glasovi bili dobri. Vse te tri stranke pa so se na predvečer volitev združile, da bi bile dovolj močne proti nam. Slovenci nismo priredili nobenega zborovanja, medtem ko so Nemci imeli že pred štirnajstimi dnevi po štiri zborovanja naenkrat. Slovenci smo agi tirali vse premalo za našo stvar; da smo slabo organizirani, to je že stara stvar in dokler v Konjicah ne bo zavel drug mlad, svež veter, capljali bodemo vedno in tavali okoli kakor zgubljene ovce. Človeka rabimo, ki bi vsako stvar vedel prijeti na pravem mestu in ne zgodile bi se nam krivice kakoršne so se to pot pri občinskih volitvah. Znano je slovenski javnosti, da delajo Nemci prav pri volitvah največje goljufije in
iste tuli pri občinskih volitvah za trg Konjice niso izostale.
Pred dobrim mesecem je dobil župan g. Kowatsch (rojen Slovenec, ki se je v tujini uvelevil iz Kovača v Kowatscha) novega tajnika Antonitscha iz Ptuja. (Isti je dobro znan zboroval-cem Ciril-Metodove družbe kot mestni policist z dne 13. septembra 1. 1.) Mož je hotel biti rafiniran po Ornigovem načinu, pa smo mu Slovenci zmešali štreno. Ker je volitev tajna, ne more nikdo vedeti, kdo je koga volil, a dični Antonitsch je na vsako glasovnico napisal volilčevo ime. Bodisi, da se je to zgodilo z vednostjo župana, bodisi na lastno pest Antonitschevo, tako postopanje ni na mestu in postavno ter smo se Slovenci vsled tega pritožili na glavarstvo. Isto je ukrenilo, da so se stare glasovnice pobrale in razdelile nove. Naravnost sramotno je za trško občino, da je pri razdelitvi rabila osebe, katere bi se že davno morale po odgonu spraviti iz Konjic.
Ko so se glasovnice in legitimacije delile med volilce, posluževal se je občinski sluga nepostavnosti, posebno pri ženskah. Dal je podpisati imenik, da je res izročil listine, zraven pa še mu je morala vsaka volilka podpisati pooblastilo, seveda ne vede, kaj je podpisala, in sluga je odšel, ne da bi kateri pustil glasovnico in legitimacijo; to se je zgodilo v več ko trideset slučajih. Vsi ti glasovi pripadajo Slovencem in smo tudi Slovenci dobili postavna pooblastila od navedenih vo-lilk, s pripombo: dobila nisem ničesar, samo podpisala sem, ker so g. Foder-mayer rekli, da so mi prišli naznanit, da se bo „purgermajster" volil, in naj jim podpišem, da so me obvestili. Omeniti je slučaj, ki se je dogodil pri volitvi:
Prišel je volilec Slovenec, kateremu je pred pričami neka volilka podpisala dan poprej pooblastilo, isti je zahteval glasovnico pri komisiji in navedel, da dotična oseba ni dobila ne legitimacije ne glasovnice; komisija pa ga je zavrnila in mu ni pustila voliti. V istem trenutku pa je že volil nek nasprotnik, ki je imel pooblastilo in legitimacijo dotične ženske. Slovenec ne bodi len, je šel k dotični osebi in vzel zopet pričo ter vprašal volilko, če je še komu drugemu podpisala pooblastilo, nakar je izpovedala, da samo njemu, drugemu nikomur, posebno pa na dan volitve ne. Slovenec je šel zopet na volišče in dal celo zadevo na zapisnik. Najlepše pa je bilo, da mu je eden član komisije rekel: Ona je že pri razdelitvi glasovnic in legitimacij podpisala pooblastilo za danes; torej pred tednom dni, slovenskemu pooblaščencu pa dan pred volitvijo. Obveljalo je za Nemce seveda starejše pooblastilo.
Vsakega kmeta, ki je prišel sam na volišče, so Nemci na hodnika pred voliščem prestrigli, ga peljali v stransko sobo, mu prebrali glasovnico in če je bila za Slovence, so jo strgali in mu napisali drugo, potem pa ga poslali v volilno sobo. Vrhutega pa so imeli agitatorjev po vseh koncih in krajih, kateri so lovili volilce in jim pisali glasovnice; še celo na konju so poslali agitirat znanega brezposelnega Skaleta. Naravnost nasilni so bili na dan volitve.
Seveda ne bodemo Slovenci rok križem držali, marveč bodemo vložili pritožbo s tako tehtnimi vzroki, vsled katerih mora biti volitev o vržen a.
o „Deseti brat" v Mariboru. Bliža se pomlad in s tem konec letošnje „sezone". Zato se mudi našim dičnim diletantom, da nam pri-rede še par veselih večerov. V nedeljo zvečer so nam uprizorili „Desetega brata". Da se intendanca ni ozirala na željo, izraženo v oceni „Rokovnjačev" glede psihološko poglobljenih iger, je pač umljivo. Za take igre je treba žal šele vzgojiti naše galerijsko občinstvo. Taki poskusi pa so vedno več ali manj riskirani in zato nehvaležni. Vendar bi se dalo tudi tukaj kaj doseči, ako bi se igralo pogosteje. Pri tem pa pomagajo lahko mnogo tudi ljubljanski igralci, ki so dosegli lani v tem oziru lepe uspehe. Pridejo pa naj na vsak način v prvi polovici meseca in ne sredi poletja.
Naši igralci so torej posegli po igri, ki nikoli ne odreče. Po rokovnja-čih, iblajtarjih in divjih lovcih, tiha s^eča dveh na tihem se ljubečih in čarcbna poezija, ki veje okoli nesreč-
nega desetega brata — tudi ta izpre-memba je vplivala prijetno. — In kaj naj porečemo o igralcih samih? Predvsem naše vrle diletantinje! Krivčevo Nežo (ga. Marin) pač pozna že vsak predobro kot izborno predstavljalko materinskih ulog. V ,.Divjem lovcu" je funkcijonirala kar v treh ulogah. kar omenjamo priznalno tukaj, ker je izostala obljubljena kritika. Srečno se je upeljala na naš oder Marica (gdična Majcen), ki je prevzela ulogo v zadnjem trenutku, vendar nastopala povsem sigurno. Njeno prednico (gdično Marin), ki je začela svojo kariero v „Divjem lovcu" kot Roza, je spravila bolezen ob zaslužene lavorike. S svojim glasom in samozavestnim nastopom nas je iznenadila Franica (gdična Pu-čelik), ki je „elektrizirala" že v ,.Ro-kovnjačih" in „Divjem lovcu". Enako pohvalo zasluži Marička (gdč. Peče), ki je imela sicer kratko ulogo, a je pokazala svoje zmožnosti že v dijaški igri. — Predaleč bi nas vodilo omenjati vsako moško ulogo imenoma. Saj so se potrudili vsi, da so podali najboljše, kar so premogli. Navesti hočemo le med izbomim najboljše, petò-rico: Dolef (g. Pernat), Marijan (gosp. Pučelik), Krivec (g. Ašič). Spak (g. Novak), Krjavelj (g. Medved). Krivec je žel viharen aplavz s svojim „nebeškim" tenorjem, Krjavelj pa je bil izviren v svoji mimiki in — obleki. — Sodeloval je tudi „Slovanski orkester". Pozabiti ne smemo tndi koze iz Mei j a, ki si je osvojila mahoma srca pri precejšnjem delu občinstva. Žal, da je izginila domu tako natihem, sicer bi jo doletela nemara zazlužena čast, kakor v Ljubljani Krpanovo Loco, da bi jo spremilo hvaležno občinstvo do doma.
Obisk je bil povoljen, s svojim priznanjem je bil, kakor ponavadi, zelo radodaren dijaški parter.
Štajerske novice.
d Globokonmne politike pri ,N. D.'
hoče glosirati „Straža". Pa ima smolo! Citat, katerega je priobčila „Str.", izvira iz članka češk. dnevnika „Časa", kakor so „globokoumni politiki" pri „N. D." uvodoma izrecno pripomnili. Sicer pa vemo, zakaj ta citat dr. Korošcu ni po volji! Dr. Korošec je j avno izrazil svoje simpatije za nemške krščanske socijalce, čijih nemška Agrizenost je splošno znana. Zato se nič ne čudimo, da se sedaj grize z ljudmi, ki bi radi dosegli slovanskega predsednika v zbornici! Dr. Korošec tako rad kaže na vsako malenkost na pristaših „Nar. str." — a sam pa v velikem prodaja naše narodne interese nemškim klerikalcem! Seveda, vrana vrani nikoli ne izkljuje oči. To si naj dobro zapomnijo vsi, ki pričakujejo od — dr. Korošca narodno politiko! Kar se pa tiče tistega „razumevanja" nemških kršč. socijalcev za jugoslovansko vprašanje — je to samo smešen izgovor. G. dr. Korošec se sicer rad zlaže (vide slučaj Slatina), a v interesu Rima in klerikalizma pa bi vendar lahko govoril resnico: ljubim nemške kršč. socijalce, ker so klerikalci — njihovo nemštvo mi je malo mar. Torej le na dan z besedo, trubadur!
d Malik v Ptuju. V soboto je imel Malik v Ptujn shod, na katerem je priporočal Ptujčanom, naj kandidirajo za deželni zbor peka Orniga. Linhart se je na shodu razburjal zaradi misjona pri minoritih, vikar Böhm se je pa zahvaljeval Maliku za njegov trnd za nemško šolo pri Sv. Lenarta. Zdi se nam, da so vsi uspehi Maliko-vega poslančevanja precej enaki uspeha za nemško šolo pri Sv. Lenartu . .
Iz Braslov«. „SI. G." št. 9. z dne 5. sušca t. I. se pritožuje, da je bil soci-jalni tečaj v Brežicah, mnogo preslabo obiskan. Kakor pravi, zaradi slabega gmotnega stanja kmetov. — V Bra-slovčah pa jo je pater Korošec bolje pogruntal; tam pa je bila jed in pijača zastonj. Zato so tako hiteli sknp sani
lačnpergerji. Saj je bilo najbrž na račun obmejnih Slovencev.
d Socijalni tečaj v Braslovčah
že rodi lepe sadove. Pretečeno kva-terno nedeljo so isti klerikalni fantiči, ki so dva dni poslušali hujskanje mariborskih gospodov, celi čas med pozno in popoldansko službo božjo popivali in razsajali v krčmi g. B. v Braslovčah. Ko so proti večeru šli domu, so na pota z noži napadli mimo njih mirno idočega mladeniča, ki ni njihovega mišljenja. Napadalci so doma v Pariž-ljah in Topovljah, njihovi očetje so kolovodje ondotnih klerikalcev. — Dr. Korošcu, ki bi rad upeljal šege dunajskih svojih nemških klerikalnih bratov tndi na Štajersko, naše iskrene ča-stitke na lepem uspehu „krščanskega izobraževanja", „Straža" pa naj napiše o -tem uvodni članek.
o Ciganska godba svira danes zvečer v hotelu ,pri belem volu'. Začetek ob 8. uri. Prijatelji domače zabave in dobre kapljice so prisrčno vabljeni.
d V Sovodui pri Celju delajo
vodovod v zvezi z mestnim. S tem se bo najboljše odpomoglo nevarnosti le-garja.
d Stavka v Skalah pri Velenju
je končana. Delavcem se je splošno zvišala slaba plača in sicer v akordu do 50 v, kovačem, kurjačem in tesarjem pa dnevno od 50—70 v.
d Umrl je v Ljubljani vpokojeni svetnik višj. dež. sodišča v Gradcu Lovrenc Ulcar, 73 let star. Služboval je nazadnje pri okrožnem sodišču v Celju.
d lz Maribora. S k i o p t i č n i večer s predavanjem. V petek, dne 12. t. na. ob 8. uri zvečer se priredi v mali dvorani Narodnega doma drugi skioptični večer. Na vrsti je kraljevsko mesto Praga v 100 krasnih slikah. Vstopnina 40 vinarjev, dijaki in delavci 20 v. Prosi se točnosti!
d Iz Maribora. Resnici na ljubo je treba konstatirati, da ni r»s, da bi g. dr. Vlad. Sernec na shodu Narodne stranke v Rušah dne 7. marca 1909 izjavil, da kompromisa za deželnozb. volitve ne bo in da bo Nar. stranka v vseh okrajih postavila svoje kandidate, temveč je res, da gosp. dr. Sernec o kompromisnih pogajanjih sploh ničesar omenil ni, dotaknil se je le mimogrede deželnozborskih volitev in omenil, da t>o treba volilcem v kratkem zopet stopiti na volišče. Tozadevno poročilo „Straže" je tedaj popolnoma neresnično.
d Drobne novice. V Gradcu so zaprli usnjarskega pomočnika Goloba iz Pišec pri Brežicah, katerega zasleduje mariborsko okrožno sodišče radi težke telesne pošaodbe. — V Rušah je nekdo ukradel dva prstana z brilanti v vrednosti 560 kron. — V Mariboru je padla 84 letna delavčeva žena Treza Jakobina v usnjarski ulici tako nesrečno, da si je nogo stria.
v Na shodu v Št Janžu pri Sp. Dravograda je v debato posegel tudi g. Ivan Verdnik, veleposestnik in župan v Otiškem vrhu. Dokazal je stvarno s kmetskega stališča, da je vladna podloga o soc. zavarovanju v tej obliki nesprejemljiva. Drastično in v živih barvah je nadalje slikal, kako se da 13.000 Slovencev v slovenjgraškem okraju od 1000 Nemcev sramotno ko-mandirati ter je v priprostih a navdušenih besedah pozival navzoče k naj-odločnejšemu boju za pravice slov. jezika. — V rezoluciji se je izreklo zaupanje poslancu g. Vinku Ježovniku, ter se je postavila odločna zahteva, naj se vrše volitve v dež. zbor mirno in sporazumno.
v Pletarsko šolo pri Sv. Barbari v Halozah je c. kr. ministerstvo za javna dela preosnovalo v „Državno učno delavnico za košarstvo".
To je važna pridobitev. Med tem, ko je imel prvi zavod začasen značaj, je državna učna delavnica nekaj stalnega. Prej je trebalo učenca učiti se 3 leta, sedaj pa bodeta zadostovali 2 leti. Učenci se še vedno sprejemajo, a le toliko časa, dokler ne bode zavod prenapolnjen. Hrana in stanovanje za iste se dobi po ceni v privatnih hišah. — Pred vsem še manjka najvažnejšega pletiv?» — vrbja. Kdor si želi napraviti vrbov nasad, ki se boljše obrestuje kakor vsaka druga kultura, dobi 1000 potikačev za 3 K. Potrebna navodila za sajenje daje vodja tuk. državne učne delavnice. — U preteklem letu je bilo 18.000 K prometa. Naročil pa dohaja toliko, da jih komaj zmagujemo.
Novice iz La&kega trga.
Takajšnji trgovci priredijo letos zopet za svoje vajence trgovski tečaj — popolnoma zasebno. Prejšnja leta ga je vodil nadučitelj slov. šole gospod Četina, ki že. nad 20 let v Laškem službuje in je v obče priljubljena oseba; tokrat pa so si izbrali toku časa primerno nadučitelja nemške šole .. Na-djamo se, da bodo slovenski trgovci izvajali iz tega p rime r ne posledice. — ! ' ■
Pivovarniški uradniki kakor tudi drugi uslužbenci zahajajo skoraj izključno v „nemške" gostilne, kjer se toči le tuje, nemško pivo. Bo treba malo metle.
G. Gabrič, po 1. sušcu 1.1. celjski za-lagatelj delniških pivovaren Žalec-La-ško, je imel dokler je bil še v Laškem, svojo hčerko v slovenski šoli, sedaj pa, odkar je v Celju, jo ima zopet v nemški šoli. Pač značilno!
Društvene življenje spi zopet spanje pravičnega: radovedni smo, kedaj pride k nam kralj Matjaž in zbudi pohlevno speče ovčke!
Kranjske novice.
b „Veleizdajalci" v Ljubljani I
„Slov. Narod" poroča, da je državno pravdništvo v Ljubljani uvedlo na ovadbo frajtarja pri domobrancih in soc. demokrata Hlebša kazensko preiskavo zoper dr. Ž., češ, da je klical na plesu N. D. O. „živela Srbija!" Torej tudi v Ljubljani bodemo kmalu imeli „veleizdajski proces"! Kako veselo je, biti avstrijski državljan!
b Kranjski dež. odbor je sklenil nagraditi prof. Poljanca „Mineralogijo".
b V deželno službo kot deželni mlekarski in živinorejski nadzornik za Kranjsko je sprejet g. Jak. Legvart. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo, da se plačuje od države.
Primorske novice.
o Pri volitvah v eenilno komisijo za osebni davek v Trstu so prodrli vsi slovenski kandidatje. Tokrat so volili predmestni okraji. Tudi v mestu samem se Slovenci 12. t. m. udeleže volitev.
o Otroka je pustila v sobi samega neka Mikaličeva v Trstu, ko je šla na trg. Otrok je našel vžigalice, zažgal nek papir, pri tem se mu je vnela obleka in otrok je zgorel.
Najnovejša brzojavna in
telefonija poročila.
—
Otvoritev 19. zasedanja državnega zbora.
o Dunaj, 10. marca. (Brz. N. Dn.) Zbornica in galerije so bile danes ob otvoritvi 19. zasedanja drž. zb. natlačeno polne. Bienerthovo ministerstvo so sprejeli češki radikalci s „pfuj" in „abcug" klici, dočim so poslanci na
levici in poljaki burno pozdravljali predpustno vlado. Med velikim truščem je otvoril Bienerth 19. zasedanje drž. zbora in prosil poslanca Funkeja, naj prevzame starostno predsedstvo. Pozdrav in nagovor Funkejev je bil v velikem hrupu le malo razumljiv. Izrazil je upanje, da bo zasedanje plo-donosno, da se bo vršilo mirno in trajno. Resne zahteve zunanjega in notranjega položaja države zahtevajo skupno delovanje in odločnost. Poslanci morajo izpolniti zahteve časa in bodo morali opravičiti nade, ki jih stavi na nje ljudstvo. Svoj govor je končal s 3kratnim slava-klicem na cesarja. (Pritrjevanje.) Ko so se končale formalnosti, se izvoli s poimenskim glasovanjem predsednik. Oddalo se je 440 glasov, od teh 98 praznih. Pattai je izvoljen z 237 glasovi. (Živahno pritrjevanje pri kršč. socijalcih.) Mladočeh Pacäk 103 glasove, Choc in Pernerstor-f e r po 1 glas. Govor Pattaiev so njegovi somišljeniki burno aklamirali.
Pattai se je zahvalil za izvolitev, obljubil nepristranost, povdarjal potrebo premene poslovnika in važnost sedanjega zasedanja. Za tem so se izvolili podpredsedniki. Izvoljeni so Starzynski (Poljak) s 308 glasovi, S te in wen-der (Nemec) s 311 glasovi, Zazvor-k a (češki agrarec) z 227 glasovi, Per-nerstorfer (socijalist) z 207 glasovi in dr. L a g i n j a (Hrvat) z 234 glasovi. Drugi glasovi so bili razcepljeni. Nato so se izvolili zapisnikarji in reditelji.
Minister Stoljipin. o Petrograd, 10. marca. (Brz. N. Dn.) Ko se je danes vračal minister Stoljipin od poročila v Carskojem sein, ga je popadla omedlevica. Zdravniki pravijo, da se gre za napad influence.
Napad na Starčevičance t Zagrebu, b Zagreb, 10. marca. (Brz. „N.D ") Nocoj po noči je prišlo nà Zrinjevcu do pretepa med Starčevičansko legijo in disidenti starčevičanske stranke. Zaradi današnjega strankinega zbora se je vršila včeraj predkonferenca in ko so udeležniki iste spremljali dr. Milana Starčeviča v njegovo stanovanje, so jih napadli starčevičanski iegijonaši. Streljalo se je z revolverji. Po nekem poročilu je padlo 30 strelov. Težko ranjena sta pravnik Colič in prejšnji poslanec Petričič. Tri osebe so zaprli. Na strele je prihitela policija; jeden policaj je ranjen. Vršila se bodo na-dalnja preiskovanja.
Avstro-srbski spor.
Belgrad, 10 marca. (Brz. „Nar. D.") Jeden pešpolk niške garnizije je dobil nalog, da odpotuje v Kuršumlje na sandžaški meji. Včeraj je odpotoval iz Niša. Spremljala ga je velika množica ljudi z navdušenimi ovacijami. — Ba-strinič, znani macedonski vstaški vodja, kateri je prišel iz Belgrada v Niš, je organiziral baje četo prostovoljcev, ki odide v kratkem na mejo. — Srbska vlada upa, da se bode Rusiji posrečilo pregovoriti Turčijo, da odstopi pas zemlje, ki bo vezal Srbijo s Črnogoro. Zaradi tega se nabirajo ob sandžaški
meji čete.	___
v.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Kaka svoboda vlada na Hrvatskem, je razvidno iz sledečega:
Dopisnika angleških listov „Times" in „Daily Telegraph" sta dala po včerajšnjem dnevu obravnave na pošto brzojavno poročilo. Na pošti so inhi-birali vse poročilo za „Times", iz onega za „Daily Telegraph" pa 370 besed.
V soboto so priredile redakcije „Pokreta", „Srbobrana" in „Obzora" na čast tujih éasnikarjey banket. Ude-
1 ležilo se ga je veliko število časni-
» -'i
karjev; zastopan je bil tudi „Narodni Dnevnik" po g. M. Plutu.
Razprava v pondeljeK: Nadaljuje se zaslišanje Ad. Pribičevič a. On dosledno ne odgovarja na nobena vprašanja, ki so v zvezi z Nastičevo izpo-vedbo; zahteva, da se ga konfrontira z Nastičem, šele takrat bo na ta vprašanja odgovarjal. Ker obtoženec noče odgovarjati, se prečita v zadevi njegovega spoznanja in občevanja z Nastičem njegova izpovedba pred preiskovalnim sodnikom.
Predsednik Tarabocchia hoče naravnost terorizirati obtoženca in zagovornike.
Kot dokaz zoper obtoženca navaja obtožnica tudi neko njegovo pism« na Nastida. Obtoženec pripominja, da bo baš to pismo zdrobilo v prah vse Na-stičeve trditve, zato zahteva, da se prečita original, ker sta v faksimilu izpuščeni 2 strani. Sodni dv»r zahtevo odkloni, češ da zato, ker obtoženec noče odgovarjati na vprašanja.
Tudi ko se zahteva od strani obtoženca in braniteljev, da se čita original „revolucionarnih štatntov", in ne faksimile, se to istotako odkloni.
Nato se prične izpraševanje o postanka organizacije srbskega naroda, koje smatra obtožnica za veleizdajsko.
Včeraj se je zaslišanje Pribičeviča nadaljevalo. Večina vprašanj je za proces brez pomena. Razvidno je iz vsega le, da obtožnica tudi v imenovanju „Srb" vidi veleizdajo. Tndi v tem, da Srbi imenujejo svojo cerkev „pravoslavno" in ne „grško-iztočno". Veleiz-dajstvo je po obtožnici tudi raba srbske zastave ter cirilice. Glede zastave pravi obtoženec, da je ona srbska narodna zastava in da se je celo bana Raucha pričakovalo v Slankamenu brez ugovora oblasti s srbsko zastavo. Cirilica pa je po zakonu dovoljena in znači le kulturnost srbskega naroda.
Na zahtevo drž. pravdnika se pre-čitajo tudi razni članki iz nekaterih srbskih listo^, kateri bi naj dokazali „veleizdajstvo" srbske s a m o s tla 1 n e stranke.
Ves proces se vodi tako, da ga graški „Tagblatt", ki Srbom in Slovanom gotovo ni prijazen, imenuje — „evropski škandal".
Vojska ali mir?
M: -
Vprašanje evropske konference t angleški poslanski zbornici.
o London, 9. marca. V poslanski zbornici je stavil irski poslanec Dilon na državnega tajnika Greya vprašanje, kaj vse se je že storilo, da se sestane evropska konferenca, katera se bo ba-vila s položajem, ki je nastal po pri-klopljenjn Bosne in Hercegovine in kedaj se bo že sestala. Državni tajnik Grey je odgovoril, da se velesile zmi-raj pogovarjajo, kako bi se dala zadeva splošno rešiti. Ker so druge države zelo interesirane, ne more v tem trenotku podati daljnih pojasnil. Tildi pogajanja še niso tako daleč, da bi se lahko gotovo reklo, kedaj se sestane konferenca.
Srbske vojne potrebščine.
o Carigrad, 9. marca. „Turquie" poroča, da je vojno ministerstvo zelo v skrbeh zaradi prevoza srbskih vojnih potrebščin in je na to opozorilo vlado, ki nikakor ne bo več prevoza dovoljevala, kakor je to storila Kiamilova vlada.
o Carigrad, 9. marca. Srbski poslanik Nenadovič je imel včeraj z velikim vezirjem pogovor. „Jeni Ga-zetta" in „Ikdam" poročata, da se bo današnji ministerski svet zopet bavil s tem vprašanjem.
Pomiloščenje srbskih vojaških beguncev.
o Belgrad, 9. marca. Uradni list je objavil kraljevi ukaz, s katerim so vsi vojaški begunci pomiloščeui.
Po svetu.
b Francoska zbornica je sprejela zakon o dohodninskem davka.
o Vstaši v Perziji se gibljejo vedno "bolj. Sedaj so na potu proti Teheranu Njihovi armadi poveljuje Rus Panov, ki je bil proglašen za predsednika per zijske Ijndovlade.
o Predsednik Taft je javil ropu blikanskemu komiteju, da bo še to leto predložil kongresu predlogo o postavi proti trustom in o ame-rikanski delavski postavi.
v Na dve leti trdnjavske ječe je obsojen stotnik pl. Örtzen v Frankfurtu, ker je pred kratkim v dvoboju ustrelil poročnika pl. Stuckart, ki mu je odpeljal ženo.
Društvene vesti.
o Dravinski učiteljski krožek slo-renjebistriškega učit. društva priredi vtetji roditeljski sestanek v Studenicah dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne.
o Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju ima v petek 12. t. m. ob pol 8. zvečer v lokalu pri Franku XVIII. Cottagegasse 1. svoj peti redni občni zbor z običajnim sporedom. Prijatelji društva dobrodošli!
Trini cine.
9. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34*25, za maj 34*25, za september 32'—, za december 31*50. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*35, za oktober — december K 22*15. Tendenca trdna. — Vreme lepo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K' 29% do 30V2, za v dobavi K 30— do 31— Tendenca stalna.
Budimpešta, 9.marca. Pšenica za april 13*73, pšenica za maj 13*55, pšenica za oktober K 11.41, rž za april K 10*57, rž za oktober K 9*60, oves za april K 8*86, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7*55. Promet 10.000 met. st.
Budimpešta, 8. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 145 vin, mlade, srednje 142 do 145 vin., mlade, lahke 142 do 145 vin.; zaloga 21.209 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 130'—.
Borza za kmetijske pridelke: Pšenica, rž in koruza se držale dobro, ječmen in oves slabo.
Poštne hran. račun St. 54.366, - Telefon št. 48. ——
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30*90, moka za prihodnji mesec 31*10, moka za maj — junij 31*45, moka za maj — avgust 31'60^»pšenica za tekoči mesec 24*10, pšenica za prihodnji mesec 24*20, pšenica za maj — junij 24*65, pšenica za maj — avgust 24 50, rž za tekoči mesec 16*65, rž za prihodnji mesec 16*75, rž za maj — junij 16*85, rž za maj — avgust 16*85.
Cena Jajc na dunajskem trgu
dne 9. marca. 1909. Jajca v zabojih à 29 k po K 2*
I-ma	jajca v sodčkih k 291/2
II-da	,, „ „ ' h 301/2 Niž. in gor.-avstrij. à 33 I-ma štajerska jajca à 29
2 —
à, 29 V2 à 29
à 29 V2 k 32 à 291/z à 29 V2
II- da „ ,. , I-ma moravska , IHa » « , Sleska jajca Hrvaška jajca Slovenska jajca
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-m banatska jajca Zgornjeogrska jajca I-ma sedmograška sortirana I-ma « nesortirana Bosanska jajca
I-ma	bolgarska jajca
II-da
Ima- srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana I-ma ruska ,, I-da „
I-ma srednja jajca I-ma mala „
Vreme: mrzlo. Tendenca: trdna.
11 11	« n	2 - 2*—
11	)»	2 —
11	rt	2 —
11	»	2'—
ti	»	2 —
11	»	2 —
11	»	2'—
11		2"—
k K		100
k	»	98
k	»	96
& k	>5	95
	H	—
k	»	—
k	M	—
k	»	—
k	»	—
k	M	90
à	« »	90
à	»	—
à	»	80
à	11	76
Iz sodne dvorane.
a Še celjske demonstracije pred sodnijo. Predvčeraj so se vršile pri-zivne obravnave proti nekaterim nemškim razgrajačem z dne 20. sept. 1. 1. Obsojeni so: Albin Bel lag iz Po-ljčan na 4 dni zapora, Gaischegg iz Celja (neka priča je rekla o njem, da izgleda ,.wie ein wildes Tier"), na 3 dni zapora, Rud. Jeuschenag (sama pristno-tevtonska imena), ki je pri krojaču Hočevarju razbil svetilko, na 24 nr zapora in vsi seveda tudi na povrnitev vseb stroškov.
Listnica uredništvu.
Šoštanj: Prisrčna hvala in pozdrave!
Odda se dobroidoča
z mešanim blagom in deželnimi pridelki v nekem kraju na Spodnjem Štajerskem, v kojem je velika lesna industrija, radi družbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Eksistenca je zagotovljena. Natančnejša poročila daje Alojzij Koser, trgovec v Mislinjah. 151 6-3
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
MtMMWMM
Proda se
hiša z gostilno, sadonosnik, travniki, njive, gozd, skupaj 30 oralov. Velika najemninska hiša s trgovino. Ovoje majhnih posestev ne daleč od Celja. — Naslov se izve pri upravništvu ,.Nar. Dnevnika".
147 3-2
Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Ford. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništva:
Guy de Maupassant: Novele
Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO ŠORLI. Dr. Ivo Sorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-5
SSSSS5SSSSSS25S
Lepo posestvo
v Dobrni, 10 minut od kopališča, v prahu prosti legi, zelo primerno za kakega penzijenista. obstoječe z gostilne, prodaje tobaka, žganjarije, fijakarije ter sploh pripravno za vsako obrt, s 30 orali dobre zemlje (20 oralov lepega gozda), z lepim sadovnjakom in vili podobno hišo (gostilno) se proda vsled rodbinskih razmer z ali brez gospodarskih potrebščin. — Vpraša se pri gosp. F» Marinschek, Celje. Glavni ir*
139 4-2
R. Bichl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-16
MMM
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmlleje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod I
„LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice St. 12
©©©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. ©©©
najboljša prilika »a sigurno sledenje je plodonosno nalagan e gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- npf Affi	/C®/ \
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	* Uli S lilf \9 /O f
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. - Rentm davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlakteliem tTkn ^ dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje protf ßVo obres^
zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremicnm na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©o©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma - polletnih obrokih. ©©©©©
Edino narodno Kamnosek podjetje V Celjn.
Prta jttžnostajcrsHa HantnosešHa
Stavbena in umetna kam» noseška obrt 3 strojnim :::	obratom.	i::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
industrij^ družba. Brzoiavi:'Kamn08eškai°-
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po razno-vrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
s::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim all ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ade-;:: lavanje napisov v iste.