Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 33 Din nedellska Izdala celole no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsfa mali oglasi po 1 30 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vIMne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem D naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku VrednlUvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 III Rokopisi se ne vrača/o, nefranlttrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva štev. 328 Somišljeniki! V soboto vsi na komers slovenskega katoliškega akade-mičnega dijaštva v veliko dvorano Uniona ob 8 zvečer! Zveza britanskih držav. Te dni je državna konferenca ministrskih predsednikov Anglije, Irske, Avstralije, Južne Afrike in Kanade kot sklep svojih posvetovanj sprejela poročilo, tičoče se odnosjv med Anglijo in njenimi doniinijoni na eni ter med domijoni samimi na drugi strani, ki po svoji načelni važnosti in praktičnih posledicah presega vse dosedanje tozadevne enuneiacije. Kljub temu pa treba zelo močno podčrtati dejstvo, da ta al"' ne predstavlja ničesar novega v razvoju britanskega imperija in da le točneje opredeljuje nekatere temeljno važne stvari, ki so naravna posledica vse dosedanje politike britanskih državnikov. V tem oziru je letošnja državna konferenca storila samo logičen zaključek iz resolucije državne konference lela 1923. Britanski dominijoni Avstralija, Južna Afrika in Kanada, da o Irski ne govorimo, se razvijajo čedalje bolj v neodvisne države, ki jih vežejo z materjo državo deloma ozki plemenski, jezikovni in kulturni, deloma pa i udi samo močni gmotni, v prvi vrsti trgovinski interesi in pa potreba medsebojne zaščite. Pa tudi tam, kjer se zdijo te vezi le rahle, obstoia. nek po zgodovinskem razvoju ustvarjen čut skupnosti, neki »common sense« vseh članom britske državne zajednice, ki je v resnici neizkorenljivo globok. Letošnja državna konferenca je le temu dala izraza, ne cla bi fiksirala teh odnosov po kaki nespremenljivi državnopravni ustavni obliki, puščajoč tudi za bodoče popolnoma svobodno pot naravnemu razvoju medsebojnim dogovorom in sporazumevanju od časa do časa, kakor pač nanese potreba. Središče enuncijacije državne konference je v ugotovitvi, da so >Velika Britanija in dominijoni neodvisne zajednice v okviru britske države, druga drugi popolnoma ena-?;opravne in nobena drugi v katerikoli točki svojih notranjih in zunanjih zadev podrejena, čeprav medseboj zvezane po dolžni pokorščini do krone in svobodni učlanjenosti v britsko državno skupnost.« To gre tako daleč, da sme vsak doininijon svobodno sklepati v imenu kralja pogodbe z vnanjimi državami, ne da bi se v to imela kaj vtikati londonska vlada, in da sme imeti tudi svoje posebno diplomatsko zastopstvo. (Faktično ga imata doslej samo Irska in Kanada, in to le v Washing-tonu.) Vendar pa se skupno zastopstvo ne izključuje kakor se tudi smatra za sairoposebi umevno, da ne more noben doininijon s kakšno vnanjo državo skleniti kake pogodbe, ki bi zadevala interese kakšnega drugega domini jona ali pa materne dežele, ne da bi se domenil s prizadeto stranko. Res je tudi, da dosedanji guvernerji angleškega kralja v posameznih dominijonih ne bodo več izvršilni organi londonske vlade, ampak zgolj le predstavniki kralja in da bodo dominijoni občevali odslej s kraljem direktno, ne da bi mogla londonska vlada odreči sankcije od domi-nijonskih vlad sklenjenim zakonom, vendar pa akt jako modro pravi, da je dano domini-jonom na svobodo, da-li in koliko hočejo omejiti pravice guvernerjev, in da se bodo morala pač vsa vprašanja, ki praktično slede iz neodvisnosti dominijonov na zakonodajnem polju, zopet le sporazumno rešiti; to velja seveda tudi za jako komplicirano vprašanje, kakšne posledice bi imelo, ako bi se kateri dominijon — do česar ima odslej brezdvomno pravico — branil pripoznati odloke najvišjega državnega sodišča (Privy Council) V zunanje-po-litičnem oziru pa se slejkoprej ne bo moglo nobeno skupno vprašanje rešiti drugače kakor po neprestanem medsebojnem stiku zastopnikov Anglije in dominijonov; ni pa izključeno, kakor tudi doslej ni bilo, da dominijoni po sili razmer ali molče priznajo, kar londonska vlada v skupnem interesu imperija sklene z vnanjimi državami Kakor vidimo, so sklepi državne konference zelo elastični, vsakemu položaju prilagodljivi in vse kaj drugega kakor kakšen ustavni oklep, pač pa nek »\vorking agree-nienU. kakor Draviio Angleži, to je: sredstvo. Uprava /e vKopllar/evI nI. it. ti -- Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lO.SSO In 10.34» xa Inserate, Sara/evošt. 756.1, Zagreb št. 39.011, Prana In liuna/ št. 21.797 Burna seja narodne skupščine. SAMOSTOJNI DEMOKRATI SO DANES ZA SVOBODO GOVORA IN ZBOROVANJ. -RADIKALI IN SAMOSTOJNI DEMOKRATI SE KREPKO ZMjERJAJO. - SAMOSTOJNI DEMOKRAT IZJAVI, DA JE BILO BOLJE POD MADŽARSKO, SRBIJANEC PA IZJAVI, DA JE BILO BOLJE POD AVSTRIJSKO OPUPACIJO. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila precej burna. Vojvodinski radikali in samostojni demokrati »o med seboj obračunavali in drug drugega obmetavali s takšnimi izrazi, ki nikakor niso na mestu, posebno ne takrat, kadar si jih mečeta v obraz dva bivša najiskrenejša prijatelja in zaveznika. Seja naredne skupščine se je pričela oh pol 11. Poslanec Zanič je utemeljeval svoj ,/redlog glede spremembe čl. 20. narodne skupščine, da smejo sejam fin;u; nega odbora pr sostvovati tudi časnikarski poročevalci. Večina je predlog odbila. Poslanec samostojno demokratske stranke dr. Dušan Boškovič je zagovarjal in utemeljeval svoj predlog glede varstva in zaščite shodov in javnih zborovanj. Povsod se svoboda zborovanj ščiti in v vseli prosvitljenih in pravnih državah jo vsi činilelji priznavajo. Pri nas pa se organizira razbijanje shodov. Navajal je vmešavanje državnega aparata ter. ; našteval posamezne slučaje, s katerimi je j'utemeljeval svoja izvajanja. Njemu je odgovar„al dr. Šuvakovič, ki je zelo ostro napadel Svetozarja Pribičeviča in njegove vojvodinske poslance. Očital jim je, da so separatisti, boljševiki in vse mogoče drugo. Zanimivo je, da je dr. Boškovič javno v skupščini i javil, da je bilo boljše pod Mad-j jarsko. Dušan Boškovič, največji pristaš ju-goslovanstva, je napravil slabo uslugo Sveto-zarjii Pribičeviču. Zanimiva je tudi izjava zemljoradnika Moskovljeviča, ki je dejal, da je bilo v Srbiji bolje celo pod avstrijsko okupacijo. T dve izjavi Srbiianca in prečana sta pačijo. Ti dve izjavi Srbijanca in prečana sta kot dokaz, kam so našo državo pritirali reži-m Pašic-Pribičevič, Radič-Uzunovič. Zadnji je govoril Svetozar Pribičevič o poslovniku. Nato se je seja zaključila. Prihodnja je jutri ob 10. Opozicija za zaščito svobode govora in zborovani. IIINAVŠČINA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV, ZAGOVORNIKOV ORJUNAŠKEGA TERORJA. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Kakor smo že. poročali, so voditelji opozicije izdali včeraj poseben poziv na predsednika vlade, v katerem' zahievajo spoštovanje svobode za vse politične shode in sestanke. To je prineipiel-no stališče, ki ga opozicija ne zastopa sailio od danes, marveč ga je vedno zastopala. Ob vsaki priliki je storila potrebne korake za zaščito javnih zborovanj in govorov. Takrat je glas opozicije večinoma ostal glas vpijočega v puščavi. Tem protestom se posebno samostojni demokrati niso odzvali, marveč so nasprotno, kadarkoli so imeli moč, bili najhujši nasprotniki svobode govora in so to dokazali ob priliki zadnjih volitev, ko so ravno njihovi pristaši bili borci proti opoziciji in so na vse načine napadali opozicionalne govornike in poskušali razbijati shode. Zato Jugoslovanski klub na današnji seji narodne skupščine, na kateri se je razpravljalo o predlogu samostoj- nih demokratov, ni hotel določiti svojih govornikov, da ne bi s tem podpircl te hinav-ščine, kajti govornik bi moral napadati samostojno demokratsko stranko. Samoslojito demokratska stranka ni nikdar, ves čas, kar je bila na vladi, niti s prstom ganila, da bi nastopila proti raznim od n:e ustanovljenim, plačanim in organiziranim terorističnim organizacijam, marveč jih je s svojo močjo vedno krila, krivci pa, ki so često s svojimi barbarskimi nastopi izzvali krvave dogodke, so ostali do danes nekaznovani. Če bi jih torej podpirali danes, ko se metode, ki so jih samostojni demokrati prinesli v naše javno življenje, maščujejo nad njimi samimi, bi s tem ovirali principielno in načelno borbo. Sicer pa je Jugosl. klub sklenil, da bo glasoval za nujnost in za vse predloge, ki streme za tem, da ee svoboda govorjenja iu zborovanj zaščiti in zasigura. Revolucija v Albaniji. Cetinje, 23. nov. (Izv.) Po vesteh, ki so dospele semkaj, je izbruhnila na albanski meji revolucija. V severni Albaniji je vodja upora don Loro Zaka, v Južni Albaniji pa Kruje. Zjutraj je prišla semkaj vest, da so vstaši zavzeli celo Valono. Revolucija je izbruhnila najprej v severni Albaniji v Ka-strati. Posebno v Skadru je prišlo do velikih spopadov med vstaši in vladnimi četami. Vlada je razdelila orožje med svoje pristaše. Za danes se je napovedoval napad vstašev na vladne čete. Vstaši imajo baje italijansko orožje. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Vaš dopisnik se je z ozirom na poslednje vesti, ki prihajajo iz Albanije o uporu severnih albanskih plemen proti sedanji vladi Ahmed-beg Zogu in po katerih se zdi, da postaja položaj za vlado nevaren, zvečer obrnil na naše zunanje ministrstvo in dobil naslednja poloficielna obvestila o dogodkih v Albaniji: >20. t. m. so nastali neredi med katoliškimi plemeni v severni Albaniji, to je v Galiji, Dukadžinu in drugod. Nerede sta vpri-zorila dva bivša častnika Fan Nolijeve vlade Nok de Železi in Vas Kiri ter katoliški duhovnik don Loro Zaka. Ti trije so bili vstaši v Mali Sorskih planinah. Pokret je bil čisto kako s čim manjšimi trenji priti počasi, pa sigurno naprej. Delo angleškega genija, kakršnega druge države in narodi niso vstanu. Načela pa, ki ta »agreement« prešinjajo in so ga rodila, so ogromne važnosti. Imamo pred seboj državno obliko, kateri drugod ni primere, delo največje svobode duha in praktičnega smisla, globokega zaupanja v državno skupnost, ne da bi se apeliralo na kakršnokoli vnanjo silo in obveznost. To je stvar, ki se je more ostali svet od državljanov največjega imperija na svetu učiti. Jc sijajna zmaga federativne ideje do njenih zadnjih Dosledic. katoliški in njegov cilj je bil obvladati severno Albanijo, ki je naseljena večinoma s katoliškim elementom. Prve dni so imeli vstaši precej uspeha napram slabim orožniškim oddelkom. Ko pa je pričel upor zavzemati večje meje, je vlada poslala proti upornikom močne oddelke redne vojske, ki so vstaše potisnili nazaj na planine Dukadžin. Kakor vse kaže, 1)0 vstaja v kratkem morala likvidirati. Razširjena jo namreč samo po enem delu severne Albanije. Po zamisli inspiratorjev te vstaje Mustafe Kroje in Hasana Prištine, ki sta s tujega ozemlja pripravljala vstajo, naj bi se pokretu pridružila pravoslavna in muslimanska plemena severne in južne Albanije, ki pa so ostala zvesta Ahmed-beg Zogu. V belgrajskih političnih krogih gledajo mirno na te dogodke v Albaniji v prepričanju, da ne bo resnejših posledic. Na podlagi prijateljskih zvez z Albanijo je dala vlada oblastem ob albanski meji nalogo, da strogo pazijo na vsa gibanja na meji in da v slučaju, da bi vstaši pobegnili na naše ozemlje, iste takoj razorožile in zaprle.« Ukaz o volitvah v oblastne zbore. Belgrad, 23. novembra (Izv.) V vladnih krogih se je danes zatrjevalo, da je kralj podpisal ukaz o razpisu volitev v oblastne zbore. Radikali bodo ukaz ob primernem času objavili. ZBOROVANJE HPS. Osijek, 23. novembra (zv.) V vasi Vinogradi (okraj Valkovo) se je vršilo zborovanje 11PS. Na zborovanju, ki je jako dobro uspelo, je govoril dr. Tiringer. PATER ABEL UMRL. Dunaj, 23. nov. (Izv.) Danes je umrl tukaj znani Dridicar u. Abel v 81. lclu starosti. Priprave za oblastne volitve. Subotica, 23. novembra (Izv.) Pripravo za oblastne volitve v Vojvodini so v polnem teku. Z današnjim d.nem se je pričela po vsej Vojvodini agitacija posameznih strank za oblastne volitve. Radikalna stranka ima v Vojvodini 34 poslancev. 24 poslancev izmed teh, ki se ne skladajo s politiko sedanje vlade, hočejo iti samostojno na volitve. Dobri poznavalci razmer pravijo, da bodo radikali veliko zgubili, če bi šlo teh 24 poslancev samostojno v volitve. V Subotici bo nastopila Bunjevačka ljudska stranka pri oblastnih volitvah samostojno in z dobrimi izgledi na uspeh. SPREMEMBA POSLOVNIKA. Belgrad, 23. novembra (Izv.) Danes je imel sejo odbor za spremembo poslovnika o predlogu radikalov in radičevcev, ki hočejo, da bi se zakonodajni in drugi stalni odbori volili vsako leto na novo. Opozocija je za stal. nost zakonodajnega odbora. V imenu Jugosl. kluba je posl. Franc Krem ž a r poudaril, da je zakonodajni odbor posebno zakonodajno telo, ki jnia določeno zakonodajno funkcijo, in mora zaraditega imeti zagotovljeno kontih nuiteto. Od demokratov je govoril za stalnost dr. Pečic. Pri glasovanju je dobila opozicija le štiri glasove, za vlado je glasovalo 9 poslancev, med njimi demokrat Milovič, kar je vzbudilo splošno pozornost. NIKIČEVCI DOLZE RADIČA KORUPCIJE. Belgrad, 23. novembra (Izv.) Dr. Nikičev klub pripravlja obložilno interpelacijo za anketni odbor proti bivšemu prosvetnemu ministru Stjepanu Radiju, katerega se obtožuje, da je kot minister denarno podpiral svoje knjigarniško podjetje v Zagrebu. Pogalan;a med Čehi in Slovaki prekinjena. Bratislava, 23. novembra. Cilasilo Hlin-kove ljudske stranke »Slovak« ugotavlja, da so se pogajanja za vstop v Švehlovo vlado razbila. V nekaterih čeških krogih da ne manjka dobre volje za pošten sporazum s Slovaki, toda velikočeški hujskači so na delu, da to preprečijo. Mesta ministra za Slovaško ne sme zasesti Slovak, češ da bi se s tem Slovaška klerikalizirala. Dela se celo na uki. njenje tega ministrstva. Slovaki se bodo le še tesnejše oklenili svoje ljudske stranke, ki ostaja zvesto na braniku slovaških zahtev. Nemec predseduje češkemu parlamentu. Praga, 23. novembra. (Izv.) Prvikrat sc je zgodilo danes v zgodovini češkega parlamenta, da je vodil sejo parlamenta Nemec Zirkut (nemška poljedelska stranka) kot njen podpredsednik. Do invidentov ob tej priliki ni prišlo. Aretacije v Romuniji. Bukarešta, 23. nov. (Izv.) Policija nadaljujo z aretacijami. Te aretacije so v zvezi z zaroto, ki je bila odkrita v soboto. Ker se ne dajejo glede aretacij romunski javnosti nikaka obvestila, se ne ve, kdo jc bil aretiran, Govori se, da jc aretiranih po vsej provinci in v mestu Bukarešti veliko število častnikov in uglednih meščanov. Zarotniki so hoteli prisiliti kralja Ferdinanda, da se šc pred prihodom kraljice Marije v Romunijo odpove prestolu. Zavladal pa bi naj nato prejšnji prestolonaslednik Kari. Izjemno stanje v Grčiji. London, 23. nov. (Izv.) Kakor poročajo iz Aten, jc grška vlada proglasila obsedno stanje za celo državo. Splošno je bilo opaziti v zadnjem času, da so monarhisti večkrat napadali policijo. Radi teh in drugih napadov od strani monarhistov, je zaplenila vlada vse monarhi-stične liste. Baje so sc našla tudi tajna skladišča orožja. FASISTl IN JUŽNOTIROLSKI NEMCI. Innsbruck, 22. nov. (Izv.) »Innsbrucker Nachrichten« poročajo, da je tridentska pre-fektura prepovedala uvoz sledečih avstrijskih časopisov: Neue Freie Presse, Reichspost, Innsbrucker Nachrichten in Tiroler Anzeiger. Vendar se časopisi iz Nemčije niso zabranili. Naročajte .Slovanca'1 Proslava 25 letnice 1K. Ai D. „Zarja". Letos je minulo 25 let, kar se je ustanovilo Jugoslov. kat. akad. društvo »Zarja« v sredi Sovini^tično-nacionalnega Gradca. Dne 27. in 28. t. m. obhaja svoj jubilej s sledečim sporedom: Sobota, 27. novembra 1926; a) ob 16 položitev venca na grob našega prerano umrlega člana dr. J. E. Kreka; b) ob 20 komerz v veliki dvorani hotela Union; c) proglasitev častnih članov. Sodelujejo akademski pevski zbor, akademski orkester in razni solisti. — Vstop prost. Nedelja, 28. novembra 1926: 1. Ob 7 zjutraj sveta maša pri oo. frančiškanih s skupnim sv. obhajilom. 2. Ob 9 v dvorani Akad. doma slavnostno zborovanje: a) »Zarja« na tujih tleh, referira prof. Evgen Jarc; b) orkestralna točka; c) »Zarja« v domovini, govori tovariš Fran Vatovec; č) orkestralna točkal d) slovesen sprejem novincem. 4. Po slavnostnem zborovanju skupno slikanje. 5. Ob 12 skupno kosilo v veliki dvorani hotela »Union«. 6. Po kosilu izlet v Škofjo Loko, kjer se priredi tudi koncert v korist tamošnjim poplavljencem. Vsi oni, ki se zanimajo za naša kat. akad. društva, iskreno vabljeni. Oni pa, ki ste kdaj sodelovali pri društvu samem — udeležite se proslave sigurno! Kdor slučajno ni dobil vabila, ga dobi lahko vsak dan od 3—5 pop. v starešinstvu, Akad. dom. Sioer so pa dobrodošli vsi prijatelji našega katoliškega akade-mičnega dijaštva! Spominjali se bomo pri tem našega obrambnega dela v Št. Ilju, Radgoni, Gradcu, Brucku, Leobnu, Donavvitzu in Juden-burgu. Obenem pa bomo obujali »Zarjansko« solidarnost in prijateljsko občevanje. Okrepiti moramo kolikor mogoče vezi med našim starešinstvom in med mladimi ter obenem stopiti v stik z vsemi sloji našega naroda. Predsednik. Mussolini vzdržuje svoje nasilne metode. Innsbruck, 23. nov. (Izv.) Po poročilu, ki ga prinašajo Innsbrucker Naclirichten, se je mudil pretekli teden bozenski škof Endrici v Rimu in je ob tej priliki obiskal tudi Mussolinija. Škof Endrici je opozoril Mussolinija na to, da metode, ki se uvajajo na južnem Tirolskem proti Nemcem, niso pravilne. Mussolini je škofu odgovoril: Izkazalo se je, da so te metode učinkovite in da so se tudi obnesle. Šele ko bodo te metode izgubile svojo učinkovitost, jih bomo zamenjali z drugimi. - Prva okrožna rudarska pogodba na Angleškem. London, 23. novembra. (Izv.) Rudarji v Nottighamshire so kot prvi sklenili z lastniki rudnikov novo okrožno delovno pogodbo. Pogodba uveljavlja za bodočih pet let vi se plačilni urad, v katerem bodo v ena-vi se plačilen urad, v katerem bodo v enakem številu zastopani delodajalci in delavci. Predsednik bo neodvisen. Plačilni urad bo od časa do časa na podlagi novih pogojev urejal plače; najnižja plača mora znašati 7 šilingov n'in 11 pence. Povodenj na Toskamkem Firenze, 22. novembra. Zadnje dni so dlv-|ali po Toskanskem veliki viharji in nalivi. Hudourniki so silovito narasli in poplavili velika ozemlja. Vsa polja cb Bisenciju so pod vodo. Ponekod stoji voda 3 m visoko. Ves promet je ustavljen. Firenze, 23. novembra. (Izv.) Radi deževnih nalivov je ustavljen promet na progi Pon-tafiebe-Borgo-St. Lorenzo. Sieva narašča. Pariz, 23. novembra. (Izv.) Ob kanalu in ob obali Atlantskega oceana divjajo še vedno močni viharji. Dva ribiča se pogrešata. — Tudi v Sredozemskem morju razsajajo viharji. Valovi so podrli morski svetilnik. Radiceva demagogija. Izjava dr. Korošca. Na neke trditve, ki jih je g. Stjepan Radii? na svojem mostarskem shodu izrekel o dr. Korošcu, objavlja belgrajska » Politika < sledečo izjavo dr. Korošca: Nikdar se nisem sporazumeval niti sporazumel s Pašičem in Pribičevičem, da se Hrvati obglavijo in izbrišejo, pa da se stvori ena oblast, ki bi bila do Reke slovenska in odtam dalje vse srbska, Hrvatska pa da bi bila v enem kotlu, v eni dolini v Zagorju, popolnoma odrezana od celega sveta. Ravno tako ni res, in o tem se more prepričati vsak, ki zna brati, da je vse to v ustavo sprejeto in da tam stoji napisano, kakor je g. Radič v Mostaru trdil. Niti vladna ustava, za katero jaz in moji slovenski in hrvatski prijatelji nismo glasovali, ne vsebuje take razdelitve države, še manj pa ustavni načrt, ki ga je predložil parlamentarni klub slovenske in hrvatske ljudske stranke. 7jQ davno se ne čud;mo več, če govori g. Radič pred hrvatskim narodom take in enake gorostasne neresnice, čudim pa se hrvatskemu narodu, da take neresnice od svojega političnega prvaka mirno posluša. Demokracija, ki se opira na tako neresnično ali na tako veliko nevednost širokih narodnih mas, ne more dobro učinkovati v državni politiki, — kar je po mojem prepričanju tudi en vzrok več, da ne moremo priti do konsolidacije naših notranjih razmer. Tudi v notranji politiki je potrebna etika, treba je moralnih načel, vsaj načela, da se Izšla je knjižica SVET! STANISLAV KOSTKA sploh nikdar ne govori neresnice, in da narod svojim prvakom ne dopusti nepoštenja v javnih govorih. Beležke A Iz strašne osamelosti, v kateri se nahaja od vseh strani zapuščena SDS, ji je na shodu na Viču dr. Pivko odpiral novo pot: zvezo z Davidovičem. In je dejal, da mora danes tudi g. Davidovič uvideti, da ni več mogoče biti v skupni fronti s Korošcem in Radičem. — Da je Davidovič v skupni fronti z Radičem, to novost nam je razodel šele g. Pivko. To je bilo javnosti doslej popolnoma neznano. Glej ga, glej čika Ljuba: v sKupni fronti je še vedno s Korošcem in Radičeml Z opozicijo in z vlado. Kdo bi si bil to mislil! — No, to je naposled postranska stvar. Glavno je, da bi SDS rada v skupno fronto z Davidovičem. Kar bi bilo za SDS momentano seveda zelo profitabilno, za Davidovičevo stranko pa katastrofalno. Čemu pa ima zahvaliti g. Davidovič največ svoje uspehe oziroma napredovanje svoje stranke? Vendar temu, da se je ločil od Pribičevičevccv. Ko | bi jih zdaj sprejel nazaj pod svoje okrilje, bi | ga začeli njegovi pristaši trumoma zapuščati, j Saj to je ravno vzrbk, zakaj se zveze e SDS i vsaka stranka tako brani. Zato ne verjame- | mo, da bt se Davidovičeva vrata našim SDS-arjem na njihovo šc tako pohlevno trkanje odprla. In ne bo preostalo SDS pač nič drugega, kot še nadalje krasno in sijajno zborovati, pri volitvah pa še bolj krasno in sijajno propasti. A Baza. V zadnjem času nastopa pri reševanju krize kot nekak posredovalec med strankami tudi g. Mita Dimitrijevič-Olivera, bivši radikalni poslanec, in je dal o dosedanjih svojih uspehih novinarjem izjave, v katerih je med drugim povedal, da je imel razgovore tudi že z dr. Korošcem in da je mogel ugotoviti, da g. Korošec smatra ne samo kot pravico, ampak tudi kot dolžnost, da gre v vlado, in da hoče svojo politično akcijo vsestransko izenačiti na bazi vidovdanske ustave. — Ne da bi hoteli g. Dimitrijeviča popravljati, ampak samo radi jasnosti moramo ugotoviti, da je vse to, kar je tu povedal, nekaj samoumevnega. Na bazi vidovdanske ustave kot državnega temeljnega zakona se razvija in odigrava danes vse naše • državno življenje: vlada, parlament, politika, volitve, zakonodaja, uprava — vse se vrši na tej bazi. Ko bi imeli drugačno ustavo, bi šlo pa na drugi bazi. Na bazi vidovdanske ustave se udejstvuje torej kakor vse politične stranke tudi SLS, ker bi se drugače sploh udejstvo-vati ne mogla, in je na tej bazi dr. Korošec vsestransko izenačil svojo politično akcijo že v momentu, čim je ta baza nastala. In nekdaj se je borila SLS za svoj avtonomistični slovenski program na bazi avstrijske ustave, zdaj se pa bori na bazi vidovdanske ustave. To je vsa razlika. Baza se je izpremenila, cilj pa je ostal. A Zakaj so Srbi in Hrvati v državi. To je g. Radič na mostarskem shodu svojim poslu-šavcem takole razložil: »Ko sem bil jaz na vladi, sem rekel g. Pašiču: Bedaki pravijo, da je škoda, da so v naši državi Srbi in Hrvati, — jaz pa mislim, da je to sreča, ker tako je mogoča kontrola enih nad drugimi.« Kontrola Srbov nad Hrvati in narobe! Lepo to bratstvo in medsebojno zaupanje, kakor si ga predstavlja g. Radič. Vsakemu svoje, to je treba narediti, potem pa ni treba nobene kontrole enega nad drugim. A Samozaničevanje klerikalcev. Ker piše belgrajski »Radikal« tu in tam simpatično o SLS in mi to beležimo, se mali Moric v »Jutru« (ki je radi gojenja »narodnega edinstva« ves srečen, kadar more kolportirati kako zabavljanje srbskega tiska na Slovence) nad tem škandalizira in piše: »Videti je, da so začeli klerikalci že sami sebe zaničevati. So na pravi poti.« — Če so klerikalci na pravi poti, tega ne vemo; da pa bi se morali zaničevati sami sebe v tistem momentu, ko bi jih »Jutro« več ne psovalo, to pa je čisto gotovo. Proslava 20 letnice Prosvetne zveze v Mariboru. Da damo obračun o delu en«ga leta in da postavimo načrt za prihodnje leto, obenem pa, da se ozremo nazaj na dobo 20 letnega prosvetnega dela, smo združili proslavo 20 letnice, kar' obstoja Prosvetna zveza v Mariboru, z rednim letnim občnim ' zborom. Spored je sledeči: SLAVNOSTNA AKADEMIJA. Nedelja, 28. novembra ob 8 popoldne slavnostna akademija v Narodnem gledišču: 1. Ouvertura; Velika slavnost (godba kat. omladine). 2. Aljaž: Kmetski hiši (pevsko društvo Maribor). 8 Brož: Na valovih Jadrana (tamburaški zbor kat. omladine). 4. Slavnostni govor (dr. Anton Korošee, Jastni predsednik Prosvetne zveze). 5. Flotov: Ouvertura k operi »Martha« (orkester Ljudskega odra). 6. E. Adamič: Večerna I. (pevsko društvo Maribor). 7. Adamič: Narodne pesmi (tamburaški zbor kat omladine). 8. R. Eilenberg: Le moulln de la foret noire, (orkester Ljudskega odra). 9. Prešern: Krst pri Savici (dramatično - deklamatorična uprizoritev, Ljudski oder v Mariboru). 10. Aljaž: Oj, z Rogom ti planinski svet (pevsko društvo Maribor). 11. Poslovilna pesem (godba kat. pniladine). Vstopnice se bodo dobile v predprodaji. OBČNI ZBOR. V pondeljek 29. novembra t. L bo ob desetih dopoldne občui zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova cesta štev. 6) s sporedom: a) ugotovitev sklepčnosti po 81. 18. zvezinih pravil; b) odobrenje zapisnika XV. občnega zbora; c) poročila odbornikov; 6) poročila zastopnikov avtonomnih zvezinih odsekov; d) poročilo preglednikov; e) volitve: predsednika, 8 odbornikrv, 3 preglednikov, 5 članov v razsodišče; f) sklepanje o predlogih odbornikov in včlanjenih društev; g) slučajnosti. Glede občnega zbora vsa društva prosimo, naj blagovolijo upoštevati čl. 16. društvenih pravil, ki zahteva, da vsako društvo vsaj enega odposlanca pošlje, ki pa naj ima pismeno p o o b la8't'ilo. Morebitne predloge pa naj društva dopošljejo vsaj osem dni preje Ptosvethi zvezi v Mariboru,''tla bo mogoče sklepati o njih na občnem zboru. TEČAJ. ; 1. P o n e d e 1 j e k p o po 1 d n e od 14 do 18 so predavanja o pravilnem poslovanju društvenih odbornikov, o knjižnici in o časopisih. Zvečer je režiserska vaja na odru. 2. T o r e k dopoldne od 7 (jo 10 predavanja za gledališke režiserje načelne in praktične vsebine: Nekaj o dramatiki sploh in kaj naj naši odri igrajo (dr. Sušnik). Priprave za ;igro v splošnem in posebej tehnično na odru, glede obleke, glede šminkanja itd. 8. T o r e k dopoldne od 10 do 13 pa je predavanje za društvene pevovodje in sicer: Osebnost društvenega pevovodje; tehnično praktična navodila za društvenega pevovodjo; ustanovitev Mariborskega pevskega okrožja; naštudiranje skupnih pesmi za koncert Mariborskega pevskega okrožja. Vsa predavanja se vrše v dvorani Zadružno-gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova c. 6. 4. Udeležbo, vseh tistih, ki bi želeli, da jim ml oskrbimo prenočišče, je potrebno vsaj 8 dni preje prijaviti. , , i B. Vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja od 27. novembra do 4. dpcembra t. 1. na vseh železnicah po Sloveniji. Na odhodnl postaji se da žigosati cela vozovnica z mokrim žigom, v Mariboru se voznvnica ne odda, pač pa se je mogoče z njo peljali brezplačno nazaj, treba je le še dobiti potrdilo Prosvetne zveze v Mariboru. Naši izseUenci v Kanadi. V časopisju so se širile vesti,-da so naši izseljenci v Kanadi izpostavljeni največji bedi. Z ozirom na to je izdal konzulat v Montrealu o položaju izseljencev v Kanadi ta-le pojasnila : Precej resnice je na tem, da v Kanadi, razen, na farmah, ni .dobiti dela. Potrgbno je, da so vsi doseljenci, ki pridejo v Kanado, poljedelci in da tudi ostanejo pri tem poslu. Res je, da niso ravno privlačne mezde na farmah in da se lahko v rudnikih zasluži več. Farmarji plačujejo svoje stalne delavce od 30 do 40 dolarjev mesečno (1500 do 2000 dinarjev) s hrano in stanovanjem. Za čas žetve zaslužijo poljedelski delavci tudi več. Kanadska industrija je še nerazvita. Velika razočaranja dožive oni naši doseljenci, ki zapuste farn^e v nadi, da dobe boljši zaslužek v tovarnah in rudnikih. Često ostajajo taki doseljenci tedrie in mesece brez posla in žive samo od podpor svojih tovarišev, ki delajo, ali pa od podpor prijateljev in sorodnikov v Zedinjenih državah. Veliko zla povzročijo našim izseljencem v Kanadi poizkusi, da prekoračijo mejo in se naselijo v Zedinjenih državah. V velikih t mestih Kanade obiskujejo doseljenci razno agente, ki prodajajo parobrodške karte tn iz. vršujejo tudi druge usluge doseljencem. Morala teh agentov ni vedno posebno visoka in pogosto vrše uUhotapljanja doseljencev v Zedinjene države. Naši ljudje plačajo velike vsote, da jih agenti na ta ali oni način spravijo preko meje. Ta podvzetja imajo včasih uspeh, zelo pogosto pa se končajo nesrečno za uboge doseljence. Amerikanske obmejne straže polove velik del takih doseljencev, jih zapro in izroče sodišču, kar konča z depor-tacijo. Trditev, da na tisoče naših državljanov leži po barakah v kanadskih mestih in da tam umirajo od gladu, ni resnična. V Montrealu je n. pr. komaj nekaj desetin naših ljudi. Vsi pa dobro vedo za konzulat in se tudi nanj obračajo pri vsaki priliki. Po zimi, ko ostanejo brez posla, se obračajo na konzulat s prošnjami, da jim preskrbi službo, če pa to ni takoj mogoče, da jim priskoči na pomoč s podporo za prehrano. Konzulat vedno ugodi prošnjam brezposelnih, kolikor mu je pač mogoče. V ostalih večjih krajih so razmere nekoliko drugačne, ker je večje število prosilcev. V nobenem kanadskem mestu pa ni več kot 500 naših ljudi in ne more biti govora o umiranju tisočev od gladu, ker v nobenem mestu teh tisočev ni. Veliko je slučajev, da ostanejo delavci brezposelni brez lastne krivde, ker jih odpuščajo farmarji, ko jih več ne potrebujejo. Ali večina brezposelnih lahko dobi zaposlitev pri drugih farmarjih. Kakor rečeno, pa naši doseljenci ne ostajajo radi na farmah in to povzroča največjo nevoljo. Nerazvita kanadska industrija ne more dati vsem posla, a v rudniških krajih je običajno mnogo onih, ki čakajo na delo. Najboljše sredstvo, da se zaščitijo naši doseljenci v Kanadi, je, da se vedno naglaša vsem našim ljudem, ki potujejo v Kanado, da svoj korak dobro premislijo in da pridejo v Kanado samo oni, ki resnično hočejo delati kot poljedelci in da potem nekega dne dobe lastno Dosestvo. Vsi oni, ki pa pridejo z namenom, da se vtihotapijo v Zedinjene države, ali oni, ki mislijo, da zaslužijo v delavnicah in tovarnah mezde, ki se plačajo v Zedinjenih državah, vsi ti izseljenci naj ne odpotujejo v Kanado. Kajti preje ali pozneje jih doleti v Kanadi razočaranje. Za zgradbo proge Polzela-Domžale. »Slovenec« z dne 13. t. m. je poročal v Elankn »Anketa o novih železnicah v Sloveniji«, da/je bila v odboru predlagana nova proga Rečica ob. Palci— Gornji grad—Kamnik; toda o progi folzela-*-Domžale, katera je bila že pred v<)jnlave so zagrabili valovi in jih ponovno vrgli na nasipino. Splavarji so začeli splave sedaj razdirati in reševati les, kolikor so pač mogli, s pomočjo dveh čolnov. V noči od pondeljka na torek je Drava popolnoma raznesla te štiri splave in odplavila tudi les, ki so ga bili splavarji oteli na čolnih. 24 spla-varjev si je rešilo komaj in komaj življenje. — Škoda je zelo velika, če pomislimo, da je šlo po Dravi s temi splavi blizu 20 vagonov lesa in kje so pa stroški za splavarje ter tolikanj naporno — a brezuspešno delo. Plaz v Laporju pri Poljčanah. V Laporju pri Poljčanah se je utrgal na več krajih plaz. Največji plaz je za pokopališčem. Ta plaz je napravil zelo veliko škodo •posestniku Gregorju Polancu, kateremu je odnesel ter uničil ves obširni sadonosnik. Tudi sosedna zemljišča so zelo prizadeta in med temi predvsem Župnijsko, na katero plaz počasi leze. Cesto po Laporski gori je morala občina zavarovati s piloti, da se ni že popeljala navzdol. Poravnate naročnino! Železniška nesreča na Praserskem. Dopoldanski osebni vlak Pragersko - Kotori-ba je včeraj vsled napačno postavljene kretnice zavozil na slepi tir ter je pri tem nekaj vozov skočilo s tira. Materijalna škoda ni velika, devet potnikov, med temi dva sprevodnika, je bilo lahko ranjenih. Promet ni bil oviran. Italijansko letalo v Ljubljani. Po Ljubljani se je včeraj dopoldne raznesla govorica, da je na letališču v Spodnji Šiški pristal radi defekta pri motorju neki italijanski aeroplan, prihajajoč baje iz smeri od Trsta. Dejansko je res že v ponedeljek okoli 13.45 pristal na letališču potniški aeroplan »Ibaus«, last družbe Trans-adriatica, ki vzdržuje zračni potniški promet med Benetkami in Dunajem. Letalo je tip Junker s tremi motorji. Kakor so že listi poročali, je letalo »Ibaus« 14. t. m. okoli 16 popoldne moralo pristati pri postaji Rosalnice v bližini Metlike, ker j se je polomil levi motor. V letalu so bili takrat 1 inženjer, 2 pilota in 3 potniki. Letalo je omenjenega dne opoldne zapustilo Dunaj ter okoli 14 priplulo v Celovec in od tam vzelo smer proti Trbižu. Radi silnega viharja in velike megle je letalo vzelo smer čez Triglav in skušalo pr^ko našega ozemlja dospeti na Reko. Pri Rosalnicah je odpovedal levi motor ter so morali pristati na tla. Iz Benetk so pozneje pripeljali in montirali nov motor. Včeraj se je letalo pri Rosalnicah dvignilo v zrak, toda silni vihar pa ga je zanesel proti Ljubljani. Ker je primanjkovalo bencina, se je letalo spustilo na letališče v Šiški. O tem je bila takoj obveščena vojaška oblast in tudi policija. Na mesto je odšla vojaška komisija, obstoječa iz enega majorja in kapetana. Policijski dežurni uradnik g. Kuhar jc bil ravnotako obveščen o incidentu. Letalo je imelo vse listine v redu. Komisija finančne kontrole odnosno carinske oblasti je včeraj dopoldne pregledala letalo glede blaga in drugih stvari. Danes dopoldne je kupilo letalo 400 litrov bencina v Ljubljani. Na krovu letala so bili italijanski pilot Rocco Pasquali, rodom iz Trsta, in dva mehanika Nemca, nastavljena pri družbi Junker. Letalo se je včeraj ob 11.15 dopoldne dvignilo v zrak ter čez Rožnik odplulo v smeri proti Benetkam. Drevo sa je ubilo. Pretekli ponedeljek je v gozdu pri Sv. Križu nad Mariborom podiral Ferdinand Mandl neki kostanj skupaj s svojim delavcem. Ko sta že vse pripravila za padec, je nastal strašen veter, ki je nagnil kostanj v nasprotno smer, kakor sta ga namerila. Vsled nevarnosti sta oba bežala proč, Mandlu pa je pri tem na mokrem listu spodrsnilo, da je zdrčal navzdol po strmem bregu in ravno pod drevo, ki ga je zadelo na glavo, da je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Rodbinska drama med Slovenci v Franciji. V Petite Roselte Moselle v Franciji se je dne 16. novembra t. 1. dogodila strašna rodbinska žaloigra. Kilibald Ternik je ustrelil ljubimca svoje žene Avgusta Pučnika. Pučnik je bil pri njih na hrani. Med njim in Ternikovo ženo se je razvilo ljubavno razmerje. Oba sta komaj čakala, da se odkrižata njenega moža. Ko je prišel Ternik ti-I stega dne domov, sta se s Pučnikom sporekla. J Ternik je potegnil pištolo in ga ustrelil. Drama je tem žalostnejša, ker imata Ternikova štiri nedo-rastle otroke. Gospodje v suknjah ali raglanih tvrdke DRAGO SCHWAB V Ljubljani dajo radi elegantnega kroja svojemu stasu še posebno fineso. Cene suknjam najnižjel Slovenci v Italiji PROPADANJE VERSKEGA ŽIVLJENJA V ISTRI. V Istri prepoveduje Kristusov nauk še okolt 40 hrvatskih in slovenskih duhovnikov. To je strašna resnica, ki gre dobremu katoličanu dc mozga; nad 150.000 hrvatskih duš in 40 slovanskih dušnih pastirjev. To jo posledica večnega preganjanja hrvatskega in slovenskega duhovni-štva v Istri. Ze pastirovanje v Istri samo na sebi je tako težavno in zahteva tolikega požrtvovanja, da morejo vzdržati v Istri le duhovniki, ki so krepkega zdravja in ki so se popolnoma odpovedali vsaki udobnosti, do katere ima pač pravico izobražen človek. Pa dodajte tem gospodarskim in kulturnim razmeram še nninganell Pomislite nadalje, kako velikemu številu duhovnikov ni bilo priznano italijansko državljanstvo, potem vam postane jasno, zakaj bo Istra v najkrajšem času popolnoma zgubila slovansko duhovništvo. In še na drugo žalostno dejstvo moramo opozoriti. Duhovniškega naraščaja nimamo v Istri več; lansko leto je pel novo mašo o. g. Kazimir Rovis. Od-kazano mu je bilo mesto v Kršanu. In kaj je dobil za plačilo po enem letu službovanja? Kakor znano, so ga fašisti ponoči zvabili na cesto in ga pretepli. Kdo naj se v takih razmerah posveti duhovniškemu poklicu? V deželo prihajajo italijanski duhovniki kar trumomn. Hrvatskega jezika seveda ne pozna nobeden. Verniki so ne rn°rejo spovedovati, pridig ne razumejo, v cerkev ne pohajajo več K škofom odhajajo deputacije, naj jim pošljejo hrvatske duhovnike ali pa vsaj take, ki bodo poznali hrvatski jezik.* Zalibog moramo ugotoviti, da te deputacije, ki imajo vendar najboljši namen, niso vedno tako sprejete kakor bi bilo želeti. Slučaj odposlanstva iz Baderne pri poreškem škofu Pederzolliju je naravnost porazen in gotovo ne bo pomagal k utrditvi katoliške misli v Istri. Preiti hočemo takoj k dejstvom. V Bademi je služboval nad 40 let pokojni Franc Goreč, ki je izdihnil svojo blago dušo leta 1923. Od tedaj župnija nima več slovanskega duhovnika. Župnijo je upravljal »excurrendo« župnik iz Zbandaja, ki je Italijan. Gosp. Bressan je pričel izganjati hrvatski jezik iz cerkve. Ljudstvo se je pričelo pritoževati; v katoliškem glasilu »Pučki Prijatelj« smo čitali veliko dopisov, polnih pritožb v tem oziru. Na željo kmetov sta se duhovnika iz bližnjih župnij sporazumela, da bosta maševala v Baderni vsak po eno nedeljo in tudi pridigovala v hrvatskem jeziku; eden izmed teh je bil sicer Italijan, pa je poznal hrvatski jezik. Župnik Bressan pa je klub temu dosegel pri poreškem škofu, da je poslal v Baderno italijanskega patra, ki ne zna niti besedice hrvaščine. Verniki so se pritožili pri škofu. Novi pater je škofu obljubil, da se bo v najkrajšem času naučil hrvaščine, enako obljubo je dal vernikom iz prižnice. Na drugi strani pa je nadaljeval s poučevanjem veronauka in pridigovanjem v italijanskem jeziku. Cerkev je vedno bolj prazna, pridig nihče ne razume; otroci se med veronaukom smejejo in obnašajo kakor bi bili v hlevu. Saj ne vedo niti, kaj je cerkev. Kdo pa naj jim to razloži? K škofu Pederzolliju je nedavno odšla deputacija in ga prosila, naj vendar pošlje duhovnika, ki zna hrvatski jezik. In škof ni morda odgovoril, da nima takih duhovnikov, ampak: Se boste že naučili italijanščine!« v Baderni je ljudstvo naravnost obupano. Ali ni tako postopanje ugodno za propagando za pristop k pravoslavju? Še žalostnejši dogodek se je pripetil v nedeljo dne 3. t. m na otoku Unije. Verniki so sa pritožili pri župniku g. Damianovichu, zakaj pri-diguje samo italijanski; ko so zbirali darila za novo cerkev, jm je bilo obljubljeno, da bo služba božja v novi cerkvi hrvatska. Na prošnjo jim je g. župnik odgovoril v cerkvi s prižnice: »Neka si Hrvati kupe špage, pa neka se obese!« Takih žalitev hrvatsko ljudstvo ne more prenesti; cerkev je od te nedelje prazna; gorje tistemu, ki bo dajal odgovor za to? Tudi z otoka Cresa prihajajo dan za dnem pritožbe, da se je izgnal hrvatski jezik iz cerkve. katerem se piše in govori vsepovsod in katero se vsepovsod brezpogojno hvali. Vprašanje, ali je to načelo pravilno" ali ne samo v sebi, po mojem mnenju sploh ni juridično vprašanje; zato ga seveda z juri-dičnimi argumenti tudi pobijati nisem mogel. Sicer pa juridična znanost v svojih zadnjih temeljih ni nikakor absolutno samostojna, ampak je v organski zvezi z drugimi znanostmi ter predpostavlja gotove stvari kot dokazane iz drugih ved, ker jih sama jurist i č n o sploh dokazati nc more. Koliko predpostavlja vendar pravna znanost iz logike, noetike, metafizikcl In cerkvenopravna znanost? Koliko stvari predpostavlja ona razen iz naštetih ved še iz bogoslovnih disciplin, osobito iz dogmatike, moralke, cerkvene zgodovinel Za učitelja cerkvenega prava, ki bi se ne oziral na moralko in osobito na dogmatiko ter cerkveno zgodovino, a tudi na druge bogoslovne vede, je taka metoda v vsem početku pogrešna, Priznavam, da so po mojih izvajanjih mogoči slučaji, ki zelo malo odgovarjajo katoliškemu stališču; toda pri tem je treba imeti pred očmi, da so taki slučaji možui radi države, ki hoče na vsak način varovati načelo svobode vesti. Drugič pa je pomniti, da se samostojno državno zakonsko pravo, kakor velja do sedaj n. pr. v Sloveniji, nc ujema s cerkvenim in se po vsej priliki tudi novo ne bo. Zato so se do sedaj in se bodo tudi poslej v slučaju samostojnega državnega zakonskega Drava kršili cerkveni zakoni; kakor so se do sedaj, se bodo tudi poslej po državnem pravu sklepali zakoni, ki so po cerkvenem izključeni. Naš dosedanji zasilni civilni zakon potrjuje prvi del trditve. Kako se naj v takih slučajih zaščiti avtoriteta katoliških verskih oblastev, naj razume, kdor more razumeti. Pri takem stanju stvari smatram slučaje, ki so možni po mojih izvajanjih, pač za minus malum, a za m a i u s ustvaritev samostojnega državnega zakonskega prava, ki pomenja načelno kršitev pravic katoliške cerkve glede zakonske vezi katoličanov. Da so minus malum, priča vendar tako glasno, da bolj nc more, zadržanje katoliške (in z njo pravoslavne) cerkve, ki sc upira uvedbi civilnega zakonskega prava in tako pravo načelno odklanja. To zadržanje katoliške cerkve in z njo našega katoliškega episkopata je vendar v očigled ugodnostim oziroma zaščiti, ki jo hoče g. dr. Kušej s civilnim zakonskim pravom nuditi katoliški cerkvi, čisto nerazumljivo, da ne rečem nespametno. Če sem žc jaz tako kratkoviden, da nc morem uvideti ugodnosti, ki jih g. profesor nudi ali hoče nuditi, in da vsled te kratkovidnosti ne morem presoditi, kaj je maius bonum in minus malum za katoliško cerkev, naj bo; ali pa jc jugoslovanski katoliški episkopat tako kratkoviden? Ali je katoliška cerkcv tako kratkovidna? Fo drugi strani se pa tudi načelo svobode vesti ne bo dalo praktično izvesti absolutno v vseh alučaiih. N. pr. ako se hoče z držav- nim zakonskim pravom preprečiti špekulacija z vero v dosego seksualnih ugodnosti. To se glasi na prvi pogled prav lepo, a je vendar — kakor vsak zakon — nekak pritisk na zakonce. Kakšen interes ima vendar država na tem, iz kakšnih motivov prestopi kdo iz ene veroizpovedi v drugo? In ali more po načelu svobode vesti država sploh imeti kakšen interes na motivih, ko ji je vendar popolnoma vseeno, katere veroizpovedi je njen podanik? Jaz mislim, da ne. Sicer pa tudi g. dr. Kušej ne more obdržati vseh v naročju katoliške cerkve, n. pr. v slu. čaju civilne forme poroke; tolaži sc s tem, češ, »da so ji (cerkvi namreč) v duhu itak žc dali slovo«. Kako bi jih mogel pr.tem jaz? 2. G. dr. Kušeju je nerazumljivo, kako morem jaz z verskim pravom izhajati n. pr, z ozirom na Bosno in Črno goro; meni pa je nerazumljivo, kako more g. profesor iz ne-vzdržnosti sedanjega stanja, ki tam doli vlada, izvajati potrebo civilnega zakonskega prava kot edini izhod iz pravnega kaosa, ko sc da ta kaos tudi drugače odpravili, in sicer na način, ki je katoliški cerkvi bolj pravičen. Jaz sem rekel, da sc more država v slučaju mešanega zakona ravnati po ver-I skem pravu, po katerem jc bil zakon sklenjen. To načelo sc po mojem mnenju popol-, noma ujema z načelom svobode vesti; saj nc ! prejudicira a priori nc eni ne drugi veroizpovedi, saj nc favorizira ne ene nc druge. Kaj | torej treba civilnega zakonskega prava? Da v vseh slučajih nc bo ustreženo oravu kat/- Dnevne novice •k Dušno pastirstvo med hrvatskimi ii-geljonci v Ameriki. Na zadnjih škofovskih konferencah v Zagrebu je poročal nadškof o. Rafael Rodič o velikem pomanjkanju duhovnikov v hrvatskih naselbinah v Ameriki. Vse-~a je v Združenih državah približno pol milijona Hrvatov, hrvatskih župnij s šolami pa je 26. Potrebno bi bilo najmanj še enkrat toliko fara. V bodoče hočejo merodajni cerkveni krogi v domovini poskrbeti za to, da bo vsako leto odšlo v Ameriko po par svetnih in redovnih duhovnikov. k Pravilnik o izvrševanju stanovanjskega zakona. Posebna komisija v ministrstvu za socialno politiko ima nalogo, da izdela načrt pravilnika za izvrševanje stanovanjskega zakona. Na podlagi tega pravilnika naj bi se reševali sporui slučaji stanovanjskega zakona. k Uradniki iu socialno zavarovanje. Organizacije zasebnih uradnikov so se obrnile na minististvo za socialno politiko z zahtevo, da se raztegne socialno zavarovanje tudi na uradnike. k Pogreb blagopokojnega Andreja Slo- karja, posestnika in lesnega trgovca v Domžalah, se bo vršil danes ob 15.30 iz hiše žalosti v Domžalah na farno pokopališče. k Poročila sta se danes v cerkvi v Bra-slovčah g. Franc Pečovnik in gdčna. Pepca Pergerjeva iz ugledne Drčeve hiše v Preser-}ih. Novoporočencema častitamol * Požar. Zadnji petek 19. t. m. krog 9 dopoldne je začelo goreti na Humu pri Ormožu pri posestniku Ludviku Kečku na Skednju. Ogenj je izbruhnil na doslej nepojasnjen način ter upepelil kravji ter svinjski hlev in gospodarsko poslopje s krmo vred. Pogorelec Keček je tem večjega pomilovanja vreden, ker mu je uničil požar krmo, katero je kupil za drag denar. Zahvala gre domačim in požrtvovalnim gasilcem občine Frankovci, ki so po dolgem trudu rešili hišo in omejili ogenj, da ni segel po sosednjih poslopjih. Vse pomoči je potreben pogoreli posestnik, ker je bil po stari kmetski navadi zavarovan za malenkostno vsoto. k Cigani. V ,noči na 18. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Valentina Štebi v Sv. Jakobu pri Černučah in odnešeno kave in sladkorja za 491 Din. Tatvino je najbrže izvršila družba dveh ciganov in cigank, ki so se tedaj potikali pri Sv. Jakobu. k Šopek cvetja: marjetic, trobentic, ci-klamen, zgodnjega teloha in vresja nam je poslala gdč. Cilka Černe z Bleda. Cvetje je nabrala v bližini kraljevega dvorca na Bledu. — Cel šop trobentic, cvetočih jagod i. dr. ter lepo rdečo jagodo nam je poslal g. Ciril Zupančič iz Planine pri Rakeku. Pravi, da je cvetk še na stotine na vrtu ge. Kopitarjeve, kjer je te nabral. ■k Zrelo rdečo jagodo nam je poslal g. Šolski upravitelj Dragotin Klemenov kot vzorec, kakšne so se dobile na Polšniku 18. novembra. * Poroka. Dne 25. t. m. se v Clevelandu poročita slovenski zdravnik dr. Anthony Perko iz Ne\vburga in Miss Catherine Grdina, diplomirana bolniška strežnica, hčerka Antona Grdine, glavnega predsednika K. S. K. Jednote. Častitamol k Glavni ravnatelj Narodne banke dr. Dragoljub Novakovič bo odpotoval v London v zadevah Narodne banke in se bo tam dalje časa mudil. k Ljudevit Varjafič umri. V Varaždinu Je umrl znani hrvatski mladinski pisatelj Lju. iiške cerkve, je čisto res; ali pa bo v slučaju državnega zakonskega prava? Če bo, potem ga je še manj treba. Mislim — oprostite, nimam dotičnih številk »Slovenca« s seboj — da sem dovolj jasno samo poudaril, kakšne možnosti za državo so dane v slučaju, da prestopi eden ali oba v drugo veroizpoved; dvomim, da bi se jaz zavzemal za to, da država presoja zakon v tem slučaju po novi veroizpovedi. Ako se ne motim, sem govoril o tem predmetu o priliki zadržka katolicizma, ki bi naj bil zgrajen na verskih načelih katoliške cerkve. Ves dotični odstavek je bil naperjen proti indirektnemu očitku, češ, da katoliška cerkev problema ni jurističiio pravilno zajela. To sem hotel in nič več in nič manj. Ako se gre za zakone, ki so sklenjeni po katoliškem pravu, sem jaz odločno za to, da jih država presoja po tem pravu vedno, tudi če menjata zakonca svojo veroizpoved, kakor hočeta. Toda nisem za to radi tega, da bi se preprečila špekulacija z vero v dosego seksualnih ugodnosti, ampak iz čisto cerkvenopravnih ozirov. Zato tudi ne vem, kako bi bil jaz »priporočal« tisto sredstvo v dosego seksualnih ugodnosti; iz ekskurza o načelu svobode vesti (kako dobro je bilo, da ga nisem izpustil!) je tako sklepanje izključeno, oziroma gre predaleč. Nasproti vsem katoličanom poudarjam z vso odločnostjo, da imajo do katoliške cerkve gotove dolžnosti, ki jih ne smejo nikdar kršiti, tudi ne v slučaju, da jim nudi država kakršnokoli zaščito. Ako se hočejo odtegniti tem dolžnostmi s prestopom v drugo veroizpoved, jih čaka izobčenje po kanonu 2314. Po vsem tem o kakem »priporočanju« z moje strani ne more biti cfovora. (Dalje.) devlt Varjačič. Izdal je deset knjig za mladino. Razen tega je napisal številne satirične pesmi. Njegove pesmi so hrvatski komponisti Zaje, Stčhr in drugi zelo radi komponirali. * Krojačem, šiviljam in nešiviljam naznanjam, da se prične zadnji jesenski tečaj z znižanim honorarjem in lahko razumljivim poukom vsled moje orožne vaje šele 9. decembra. Za krojače poleg vsega krojenja poseben pouk v uniformah jugoslovanske armade, kar je relo važno za mlade krojače, ki gredo k vojakom. — Diplomirano krojno uči-lišče Ljubljana, Stari trg 19. •k Izvleček najredilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin je »Juhan«. Pol čajne žličke Juhana daje vsaki juhi in prikuhi za 100 odstotkov večjo redilnost in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod, *Neurje v Splitu. V soboto je besnel na morju silen vihar. Ob splitski obali so valovi butali celo do bližnjih hiš. Radi viharnega vremena je parobrodski promet precej trpel. En parnik sploh ni mogel v splitsko pristanišče. ■k Smrtna kosa. V samostanu v Makarki je umrl frančiškan Mate Š i m i č v starosti 79 let. Njegovo javno delovanje pade v dobo, ko je deloval v Dalmaciji Pavlinovič. Simi6 M. je bil svoje dni eden glavnih propovednikov pravaških idej v Dalmaciji •k Samomor v Zagrebu. V pondeljek je delavka Slava Zuka, ki je zaposlena v tovarni za likerje »Arko«, na svojem stanovanju napravila samomor. Spila je steklenico žveplene kisline. Med vožnjo v bolnico je podlegla notranjim poškodbam in umrla. Povod samomora ni znan. ■k Elekrični tramvaj v Osijeku. Med angleško tvrdko Mac Daniel ln osješko mestno občino se je sklenila pogodba za električno razsvetljavo mesta. V soboto (20. t. m.) zvečer je bil Osijek prvikrat razsvetljen z električno lučjo. Električni tramvaj pa bo pričel voziti s 1. decembrom 1926. Popolna razpredala tli Hi na nhrnl/O vseh Predmetov damske, LUUI lld UUrUKc moške in otroške konfekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovlč, Mestni trq 5. — Prodaja se pod nakupno ceno. Le v prvem liadst. Vhod samo skozi vežo, Ljubljana © Miklavžev yečer v Unionu dne 5. decembra t. 1. bo kot običajno vsako leto ena najlepših in najveličastnejših prireditev te vrste. Že en mesec se namreč prireditelji trudijo in prizadevajo, da bi priredili to prireditev čim lepše in popolnejše. Vse pomanjkljivosti hočejo letos odstraniti; skrbeti hočejo, da se prireditev začne točno ob sedmih zvečer, tako da se konča obdarovanje otrok vsaj že ob 9. uri. Prireditelji se namreč zavedajo, kako je z otroci v večernih urah, da jih spanec prehitro zmaga. Da se to prepreči in ublaži, bo preskrbljeno, da se bodo otročiči zabavali in motili v pričakovanju na darila s krasnimi prizori ter z zvoki godbe. V ta namen prosimo in vabimo starše, katerim je na srcu veselje in radost njih otroči-čev, da iste privedejo na prireditev, ker z veseljem otročičev se bo povečalo zadovoljstvo staršev. — Konečno pa prosimo vse, ki nameravajo posetiti to prireditev, da pazno slede našim obvestilom ■ pod »Ljubljanskimi novicami« v »Slovencu«. 0 Slov, »krščansko žensko društvo opozarja svoje članice na današnje predavanje, ki se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma: O zdravstvenih napravah v Sloveniji; spremlja film. Pričakujemo čim večje udeležbel © Ksav. Meškovo dramo »Pri Hrastovih« priredi v nedeljo 28. t. m. v Ljudskem domu »Krekova mladina« Ljubljana. Predprodaja vstopnic je od četrtka dalje vsak dan od 6 dalje, v nedeljo pa celi dan v Jug. strok, zvezi Stari trg 2 in eno uro pred predstavo. Igra je jako zanimiva, zato najvljudneje vabimo vse prijatelje dramatike. — Odbor. O Glavna skupščina Katehetskega društva bo — kakor že objavljeno — jutri, v četrtek, v posvetovalnici K. T. D. Pričetek ob štirih popoldne. Vabljeni so vsi duhovniki, tudi nečlani. — Potrebno je, da se tako važnemu katehetskemu pokretu daje zadosten poudarek tudi s številno udeležbo. Na sporedu so splošno zajemljivi referati. — Odbor. Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima v četrtek 25. t. m. ob 5. uri popoldne važno sejo. © Cvetje rdečih jagod, ki so vzcvetele na njegovem vrtu, nam je poslal g. Podlipnik iz Šiške. O Tat v zadregi. Delavec Josip Grahek iz Beričevega je opazil, da mu je nekdo iz skladišča tvrdke Sever izmaknil volnen jopič, vreden 135 Din. Tatvina je bila izvršena že pred mesecem. Josip Grahek je včeraj pred Figovcem slučajno zapazil, da nosi neki mladenič njegov jopič. Opozoril je na to tam službujočega stražnika. Stražnik |e vprašal mladeniča: »Odkod imate ta jopič?« Mladenič ni bil sprva dosti v zadregi ter je hitro odgovoril; »Kupil sem ga na Starem trgu.« Nadaljnje vprašanje: »Pri katerem trgovcu?« Težak mladeničev odgovori »Ne morem se sedaj spominjati, pri katerem trgovcu.« — Stražnik ga je še naprej navijal in mladenič je bil v vedno večji zadregi. Začel je tudi trditi: »Kupil sem ga pred glavno pošto od neznanega moškega za 100 Din.« Ker je bil sumljiv tatvine, ga je stražnik včeraj dopoldne odpeljal na policijo. O Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policiji v Ljubljani v času od 1. nov. do 15. nov. 1926: 11 bankovcev po 10 Din; 1 črn moški dežnik; 1 vrata tovornega avtomobila; 1 lorgnon s srebrno verižico; 1 srebrna damska zapestna ura; 1 denarnica s srednjo vsoto denarja; 1 svetilka za voznike; 2 čmi ženski torbici z manjšo vsoto denarja; 1 dečja čepica; 1 črna ženska torbica z denarnico brez denarja. — V tramvajskih in zelezniških vozovih so se našli sledeči predmeti: 1 umivalna skleda, 1 vojaška čutara; 3 nahrbtniki; 7 moških dežnikov; ? klobuka: 2 noža v zavitku; 6 damskih dežnikov; 1 moško srajco; 2 ročni torbici; 2 otroški čepici; 1 denarnica z 1 dvadinarskim novcem; dve knjigi; 1 par damskih rokavic; 1 zavoj gumbov; 1 živo kokoš; 1 palica; 1 zavitek orodja; 1 ogrinjalo in 8 raznih predmetov iz postaje Novo mesto. — Izgubljeno pa je bilo: 1 zavitek usnja; 1 samokres cal. 6.35 sist. Steyer; 1 črna boa; 1 aktovka z raznimi za izgubi-telja zelo pomembnimi listinami; 1 palični moški dežnik; 1 črna papirnata denarnica z 3 bankovci po 100 Din in po 10 Din; železniška legitimacija in dve sliki; 1 ženska ročna torbica z rožnim vencem in 15 Din in 3 bankovci po 100 Din. O Čigava je krava? Neki sumljiv, približno 17 let star fant je prignal v hlev gostilne Figove staro in mršavo kravo, o kateri je trdil, da je last mesarja Slamiča, ki pa to zanika. Krava je tako utrujena in izmučena, da ne more niti vstati, niti jesti. Policija poizveduje, čigava je krava. O Priporoča se specialni česalni damski salon Kelšin, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. © Vlom v trgovino Kambič. O vlomu v trgovino Kambič, o katerem smo včeraj poročali, je policija dognala, da je vlomilec res pospravil vse stvari v vrečo, iz katere je spotoma še iztresel nekaj drobtinic. Vlomilec je odnesel raznih likerjev, konzerv, sardin, čokolade in slanine v vrednosti 3119 Din. Vloma je osumljen neki moški, ki je prej služil za hlapca v Kambičevi trgovini. V trgovino je prišel s pomočjo vetriha. © Še en vlom. V noči od 19. na 20. t. m. je neznani uzmovič odprl s ponarejenim ključem mizarsko delavnico gostilničarja Pelca v Kolizejski ulici in odnesel razno mizarsko orodje v skupni vrednosti 232 Din. Tatvine je osumljen neki bivši delavec pri Pelcu. © Policijska kronika. Policija je aretirala nekega tatu dežnega plašča in neko dekle, ki je ukradla dežnik. Smo pač v sezoni deževjal Dalje sta aretirani dve vlačugi, ki sta pobegnili iz oddelka za spolne bolezni v bolnišnici, neki berač, dve osebi radi postopanja in sumljivosti ter neka oseba, ki se je nedostojno vedla. Poročila navajajo prave pi-jančevske orgije. Nič manj kakor šest oseb je prijavljenih radi pijanosti in razgrajanja ter sličnih deliktov. Prijavljen je še en slučaj ogrožanja telesne varnosti, dva prepira, en prestopek tiskovnega zakona, devet prestopkov voznih in cestnih predpisov, štiri prestopke pasjega kontumaca, 1 prekoračenje policijske ure in 1 obdolžitev poneverbe. © Trajno korlranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana. Maribor □ Proslavimo 20 letnico krščansko-pro-svetnega dela, ki ga je vršila Prosvetna zveza v Mariboru med slovenskim narodom na njegovi narodni meji! □ Kat. prosvetna društva v Mariboru pripravljajo za nedeljo ob 3 popoldne slavnostno akademijo. Udeleženci iz okolice imajo izredno ugodne železniške zveze in se lahko poslužijo polovične vozne. Zato vsem tistim, ki žele priti na slavnostno akademijo priporočamo, da si takoj rezervirajo vstopnice, kar naj sporočijo Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova c. 6. I. □ Zborovanje kršč. soc. delavstva v Mariboru se vrši v četrtek dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer, Kavška cesta 1. Poroča tov. France Žužek iz Ljubljane. □ Osvobojenje Maribora v 1. 1918. v sedanjih novemberskih dnevih — je predmet predavanja na prosvetnem večeru Prosvetne zveze v Mariboru prihodnji četrtek, 25. t. m. Predaval bo g. dT. K o v a č i č. Njegova osebnost nam je poroštvo, da bo predavanje nad vse zanimivo. □ Občinska seja mariborskega obč. sveta se vrši dne 2. decembra ob običajni uri. □ Koncert Cecilijinoga društva, na katerem je izvajalo Cherubinijev Requiem, je prav dobro uspel. Občinstvo, ki je vse stopnice, razven nekaj stojišč, pokupilo že v predprodaji, je kljub viharju in dežju prispelo točno in se je koncert tudi točno začel, kar je v Mariboru nekaj izrednega. Z izvajanjem veličastne Cherubinijeve kompozicije so bili vsi prav zadovoljni in sta orkester kakor tudi zbor izvršila svojo dolžnost nad vse pričakovanje izborno. Cecilljino društvo Je praznik sv. Cecilije, svoje patrone, letos res primerno praznovalo. Splošna želja je, da se to vsako leto ponavljal □ Mariborski pehotni polk je slavil včeraj svojo krstno slavo. Slavnosti so se udeležili predstavniki oblasti in mestne občine. □ Povečanje infekcijskega oddelka pri mariborski splošni bolnici. Infekcijski oddelek je do zdaj pri mariborski bolnici izredno majhen, obsega komaj 30 postelj. Zdaj je vodstvo bolnice sprožilo akoijo, naj bi se nad pritličnima traktoma pozidalo nadstropje v višino srednjega trakta. S tem bi oddelek dobil okrog 25 novih postelj in še laboratorij. □ Bednostni sklad. Pri mariborskem vel. županstvu se je osnovala posebna zbirka nazvana »Bednostni sklad«, iz katerega bi se ob raznih nesrečah, ki so tako pogostne, lahko takoj pomagalo nesrečnežem. Vse občine so dobile tozadeven predlog redne podpore za proračun. □ Vlom. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v prostore branjarije in peka-rije Jelene v Nasipni ulici 7 na Pobrežju. Vlomilci so že bili v notranjosti, so iz neznanega vzroka polih prodajalne prostore z bencinom, a predno so se lotili ropa, so jih pregnali psi čuvaji in domači ljudje. Pobrežka žandarmerija je aretirala enega železničarja, ki je osumljen tega vloma. □ Dva smrtna slučaja. Umrl je znani mariborski trgovec v Dravski ulici g. Josip W a 1 z 1 v starosti 76 let. Rajni je bil znan po mestu in okolici v časih, ko se je vršil promet preko starega mosta in je bila njegova trgovina ena najbolj cvetočih. — V Stritarjevi ulici je umrl hišni posestnik Ivan M o š -n i k. Pogreba obeh umrlih se bosta vršila danes v sredo ob 4. uri popoldne. □ Kap je zadela pri večerji v pondeljek zvečer v gostilni pri Zlatem konju 60 letnega goslarja Goloba. Rešilni oddelek je takoj poslal voz za prepeljavo, vendaT je bil Golob že mrtev in ga je pogrebni zavod prepeljal na Pobrežje. □ Splašeni konji. Krstne slave mariborskega pehotnega polka se je včeraj udeležil župan g. dr. Leskovar, ki se je pripeljal v vojašnico s kočijo. Voz je čakal nato pred vojašnico. Med slavnostjo so vprizorill vojaki sliko napada iz vojne ter pri tem streljali iz pušk in strojnic. Konji so se od streljanja tako preplašili, da so zdivjali ter v galopu udrli po cesti. Voznik je zaman skušal ustaviti zbesnele živali. Konji so galopirali neka; časa naravnost, nato pa so nenadoma okre-nili v stran ter prevrnili voz v gredo. Voznik je dobil lažje poškodbe na glavi in rokah, voz pa se je tako razbil, da je neraben. □ Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor. Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Ale ksandrova 23 v trgovini SI. černetič. , □ Boj za stanovanje. Stanovanje \ Aleksandrovi c. 1., za katerega se je vršil boj že v vseh instancah, je sedaj nakazano dr. A. Reismanu. Ta boj, o katerem se je v Mariboru mnogo razpravljalo, je menda zdaj končan. Celje & Krekova mladina v Celju uprizori * nedeljo dne 28. novembra ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma predstavo Krivoprisežnik, ljudsko igro v 5 dejanjih in 2 spremembah. Igra je povzeta iz kmečkega življenja in je polna lepih in ganljivih scen. Vabljeni vsi prijatelji naše mladine! inuj Oblinska seja. Dne 20. novembra se je vršila IX. redna občinska seja. G. župan dr. Senčar je poročal, da je kupila občina nov kotel za centralnn kurjavo. — Zadeva o novem hmeljskem nasadu na občinskem posestvu se je vrnila gospodarskemu odseku. — Grajena se regulira. Državna železnica ne pride z delom naprej. Mestna občina bo pozvala stranke, da izvršijo delo, ki jim pritiče. Načrt za regulacijo bo izdelal državni inženir. — Občinski odbor je odobril pristop mestne občine 1( Tujsko-prometni zvezi za mariborsko oblast. — Ker je Zadružna elektrarna znižala ceno Inku za cestno razsveiljavo in občinske hiše, se opusti znižanje števila električnih svetilk, ki gorijo celo noč — Proračun je sestavljen ter bo sprejet v prvi polovici decembra. — Nato se je vršila debata o službeni pragmatiki. Ker je na vidiku novi občinski zakon, se je sklenilo, da se počaka s pragmatiko do novega proračunskega leta. Mestno uradništvo pa bo k novemu letu prejelo trinajsto plačo, da vsled čakanja na pragmatiko ne bo oškodovano. — Pri slučajnostih so se čule pritožbe, da stoje mesarske stojnice ves dan na trgu, da se nekatere ulice premalo pometajo ter da osebni in tovorni avtomobili vozijo s preveliko brzino po mestnih ulicali Ker se bliža čas zornic, naj bi zjutraj ob dohodih k cerkvam delj časa gorele električne svetilke — Javni seji je sledila tajna. Za inkasanta obč'nskili doklad k trošarini na vino in vinski mošt je bil določen g. mestni uslužbenec Marine Sejmsko poročilo. Na živinski sejem 16. novembra so prignali 178 volov, prodali 40 po 8—7 dinarjev; 280 krav, prodali 146 po 7—2.25 Din; teleta po 10.50—9 Din; 80 'juncev, prodali 25 po 7—5 Din; 118 junic, prodali 27 po 8 25-0 Din; 19 bikov, prodali 9 po 7—4 Din; 38 konj in 69 kobil, prodali 5 konj in 19 kobil po 2500—500 Din za komad; 19 žrebet, prodali 8 po 1150—500 Din komad. — Na svinjski sejem 17. novembra so pripeljali 484 svinj, prodali pa 219 po 12.50—9 Din za kilogram žive teže. Prasci od 6—12 tednov stari od 50—175 Din komad. Objava generalnega konzulata kraljevine Italije. (Prenehanje veljavnosti 5 i 11 1"-1 irskih bankovcev). Italijansko ministrstvo financ razglaša temeljem kraljevega dekreta z dne 9. septembra 1926, da 7, dne 30. junija 1927 preneha v splošnem prometu zakonita veljavnost italijanski!-, državnih bankovcev po 5 tu 10 italijanskih lir. Z dnem 30. decembrom 1927 preneha vsaka njih veljavnoBL Trbovlje Godbeniki pozor! V Društvenem domu te »nuje godba na lok. Vsi oni, ki so v godbi že iir vežbani ln imajo veselje do sodelovanja, se prosijo, da se oglasijo v Društvenem domu ln naj navedejo, kateri instrument igrajo. V prvi vrsti pridejo v poštev oni, ki imajo lastne instrumente. Ker se hoče sestaviti godba, ld bo v umetniškem oziru na višku, je v lastnem interesu vsacega, ki že zna igrati, da se zglasi in se še temeljiteje izvežba. s^Nakup stavbi Sča. G. Forte Filip, dimnikarski mojster, je kupil stavbišče med hišo, ld ,ie bila dobitek loterije in med g. Pavlenčem ob cesti proti Trbovljam in hoče postaviti stanovanjsko hišo. Ta del se bo s tem izpopolnil v lepo skupino hiš, ki bodo« kras Trbovljam. Proračun občine za leto 1027 obsega 200 tisoč dinarjev dohodkov in čez 3 miljone dinarjev stroškov, ki se bodo krili z naklado na razne atvari. Ker je proračun še nepopoln in še manjka marsikaj, hočemo o njem poročati po plenarni seji, Id se vrši v soboto popoldne. Telefon v izolirnico. Nad vse koristno in pripravno bi bilo, vendar že enkrat napeljati v občinsko izolirnico telefon. Obetali so ga že vsi gerenti, ni se pa še do danes napeljal. Ce se kaj izrednega zgodi v izolirnici in ker tudi sestre usmiljenke ne smejo izven bolnice, drugega človeka pa ni na razpolago, preteče precej časa, predno je prijava mogoča. Ker se ravno sestavlja proračun, je treba občino na to opozoriti. Škofja Loka KONCERT AKADEMIKOV. Ob priliki proslave 25 letnice obstoja katoliškega akademskega društva »Zarja« priredijo naši akademiki Zarjani v dvorani društvenega doma koncert s sledečim sporedom: 1. a) Mascagni: Cavalleria rusticana, b) Mascagni: Ave Maria. Izvaja akademski salonski orkester. 2. a) F. Juvanec: Zemlja slovenska, b) O. Dev: Kvišku plava. Poje moški zbor. 8. a) A. Rubinstein: Sen, b) St. Nievviadomski: Matijček. Bas-solo, poje Likovič. Odmor. 4. II Trovatore, Fantazija, Delphin etlard — violina (solo), igra Cichocki. 5. a) Wagner: Tannh8user (spev Wolfram), b) St. Niewiadomski: Krakovviak. Bas-solo, poje Likovič. 6. Parma: Caričine Amaconke (orkester). 7. N. Novak: U ljetni suton. 8. Rachmaniovv: Preludie. Vsi prijatelji naše katoliške akademske mladine se h koncertu najiskreneje vabijo. Hibnica Ribniški cestni odbor je vendar enkrat po hudih bojih konštituiran. Preteklo nedeljo so za načelnika izvolili našega somišljenika Karola Hribarja iz Prigorice, ki je dobil 7 glasov, dočim je sodraški konec volil samostojnega kmeta Lovšina iz Sodražice, ki je dobil 5 glasov in je torej ostal v manjšini. Ribniški cestni odbor ima torej zopet svoj sedež v Ribnici. Novi cestni odbor čaka mnogo požrtvovalnega dela. Umrl je v soboto, 20. t. m v Bukovici pri Ribnici I\an Levstek, ki je bil dolgo let požrtvovalen član načelstva. oziroma nadzorstva Hranilnice in posoj lnice v Ribnici. Pogreba so se v ponedeljek udeležili zas'opniki vseh ribniških den-r-n h zavodov in mnogo njegovih prijateljev. Rtz Hranilnice mu je plapolala v slovo črna zastava. Vnetemu zadružniku bodi Bog obilen plačnik! Vr&nika Občinska seja glavne občine se je vršila v nedeljo dopoldne, katere ost in glavna točka je bila proračun. Klub občinskih odbornikov SLS je bil z izjemo enega polnoštevilno zbran, istotako klub sociaUstičnih odbornikov; izostalo pa je šest odbornikov SOS ter eden SKS. Točno ob 8 otvori g. župan dr. Marolt obč. sejo, pozdravi gg. odbornike ter v smislu občinskega reda konstatira sklepčnost. Za tem poroča o razgovorih glede tra-siranja ceste Žiri—Smrečje oziroma Vrhnka, ki so bili povoljni ter je upanje, da se v d oglednem Času prične graditi. Dalje poroča o zbiralni akciji ea poplavljence, za katere je občina nabrala 1500 Din, župni urad pa 11.000 Din, ker se je razdelilo med prizadete. O regulaciji Podlipšce poroča, da bi bilo slroškov preko milijona Din. Nastal bi pa tudi odpor v Ligojni, ker bi voda hitreje poplavila njihove senožeti; zatorej je stvar zaenkrat odložena. Dalje poroča o delu ceste v žažar, ki še ni dogotovljena, in predlaga, da se naknadno votira 15.000 Din, kar obč, odbor tudi sklene. Nato poroča o mizernem stanju pešpoti Vrhnika—Verd ier utemeljuje potrebo poprave In razsvetljave. Za to mu občinski odbor dovoli 5.000 Din. Pri tej pribiti se votira še za popravo ceste v Zaplano 2000 dinarjev in za napravo električne razsvetljave na cesti »Globus«—kolodvor 2000 Din. Za tem pride na poročilo o obrtni nadaljevalni šoli, radi katere se vname s;lno burna debata. Vsestransko se graja obrlna zadruga kakor tudi centralna uprava. Ker že itak preveč obremenjeni davkoplačevalci ne morejo nositi vseh stroškov, se obrtna nadaljevalna šola za eno le'o opusti. Dalje omenja, da so bile vse prošnje na južno železnico za vpo3ta-vitev ukinjenih vlakov zaman. V poročilu o bev-ški šoli navaja, da je opeka in apno že na mestu in da se v zgodnji pomladi prične z zidanjem. Tako, da bo križevega pota in vseh spletk in bolečin te šole vendar enkrat konec. Ob tej priliki zopet socialisti milo prosijo g. župana, naj jih reši očitka lanskih doklad, ker pa g. župan za take bolečine nima zdravila, zapuste med ploskanjem in ironičnimi klici večine občinsko dvorano. Oglasi se tudi nek fant na galeriji, za kar mu župan da pr merno lekcijo. — V nadaljnjem poročily omenja župan popravo hiralnice, mostove v Verdu in Mirkah ter popravo obč. hiše, katera je stala 17.000 Din za kar so morala oskrbništva, čigar last je, najeti ' .1.000 Din posojila. Prebere sklep trške občine Vrhnika za najetje 19.000 Din posojila, kar obč. odbor potr.ii. — Na vrsto pride lovska najemnina. Odbije se prošnja za podaljšanje lova in se sklene, da se okrajnemu glavarstvu predlaga, da se lov da na jnvno dražbo. — Prošnja tesarskega mojstra z Borovnice za raztegnitev njegove obrti na Vrhniško občino se odbije. — V domovinsko zvezo so sprejmejo: Mlakar atefan, Markelj Franc in Podgornik Matevž. Rešijo se še nekatere ubož-no zadeve in se ugotovi da je bilo samo to leto izdatkov za uboge 50.000 Din. — Na vrsto pride proračun. Vsi pismeni ugovori g. Jelovška in Langofn se gladko odklonijo. Proračun, ki izkazuje 2,S(i.OOO Din stroškov, se v celoti, kakor je bil predložen, sprejme. Doklade na alkoholne pijače ostanejo isle. Znižalo pa se doklade na direktne davke od 140 na 60 odstotkov. Potrdijo se proračuni oskrbništev Vrhnika, Verda in Stare Vrhnike — Pri slučajnostih predlaga obč. svetovalec Brenčiš, naj se da za popravo ceste v Belo 1000 Din. Sprejeto. Ker se k besedi nihče več ne oglasi zaključi župan ob 11 občinsko sejo. Opozarjamo somišljenike na shod, ki ga priredi krajevna organizacija SLS v prvi polovici decembra. Poroča eden izmed g. poslancev. Čas pravočasno objavimo! Jesenice Podružnica Jugoslovanske Matice na Jesenicah je nabrala pod naslovom »Dinarskega dne« 1051 dinarjev, kar je precej za naš delavski kraj. Pohvaliti moramo gdč. Žitnik, Dacar, Hrast in učenke VI. razreda. — Odbor. Slovenska krajina Železniška postaja v Dokležovju je dobila uto. Prej na postajališču ni bilo nikake strehe in je bilo čakanje v slučaju dežja zelo neprijetno. Obstreljen veriinik. Pri Trakovi je finaucar zalotil tri veriz> ike, ko so prestopali mejo. Ker na poziv niso obsiali, je streljal. Strel je zadel enega izmed treh v glavo ter ga je smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v M. Soboto. Čigav je »Niplap«P Izšla je prva številka; odkar smo beležili, da je postal Rudičev organ. Ko smo trdili, da je presedlal in se prelevil iz zagovornika neodvisnega prekmurskega gibanja v ldicarja Radičevih »seljačkih čovječanskih« idej, smo pri-bili resnico. Zadnja Številka to jasno kaže, ko v uvodnem članku prinaša: Za sedaj podpiramo politiko hrvatske seljačke (Radičeve) stranke. .« Navdušeni klicarji te »seljačke« politike pa so gg. Holsedl, Herman in Iiari, evang. duhovnik, ki s svojimi podpisi zatrjuje, da izdajajo list na lastne stroške. 13.000(1f) ljudi je videl »Nčplapi na Radičevih shodih v M. Soboti in D. Lendavi. Kdor je bil na shodih navzoč, se ti trditvi smeje, ker bi tudi objektiven Radičev pristaš bil vesel, ako bi mogel trditi, da je imel Radič na svojima shodoma vsaj 3000 ljudi. »Jutarnji list« bi bil na vsak način zelo hvaležen, ako bi mu bil »Nžplapov« člankar poslal svoje številke, ker bi ne bil v laki zadregi, ko je poročal o shodih in števila udeležencev ni upal navesti. Izraz udanosti. Že pred tedni si je dovo'3 neki dopisnikar iz Cankove v »Domovini« napad na domačega kaplana g. Obržana. Ker je napad popolnoma neosnovan in očita g. kaplanu stvari, ki ne le da niso resnične, temveč so v direktnem nasprotju z resničnim stanjem, je vzbudil pri žup-ljanih tako ogorčenje, da so ga javno obsodili in so jasno izrazili popolno udanost nasproti svojemu vrlemu kaplanu. Tozadevno izjavo so priobčile »Novine«, a cankovski župljani žele, da tudi širša slovenska javnost izve, da se zgražajo nad grdimi napadi »Domovine« in da so svojemu kaplanu z vsem srcem udani. — Ljubezen in vdanost cankovski kaplan v resnici zasluži, kajti v par letih svojega dušnega pastirovanja je izvršil naravnost ogromno delo. Župnijo je duhovno pre-rodil, ustanovil fantovsko in dekliško Marijino družbo, renoviral in povečal cerkev itd. Izjavi cankovske župnije se pridružuje tudi verno ljudstvo ostalega Prekmurja. Slov. Konjice Predavanje. V nedeljo popoldan se je vršilo v dvorani Društvenega doma zborovanje katoliških mladeničev, združeno z raznimi deklamaci-jami. Končno je pa predaval dr. Rudolf o higijeni, čemur so poslušalci sledili z vidnim žanimanjem. Nova cesta. Tovarnar Lavrič si gradi na svojem zemljišču ob dekl. šoli cesto, ki bo v prvi vrsti služila tvorničnemu podjetju. Prejšnja pešpot se pa ob tej priliki spreminja v lep trotoar, tako, da bo tu nastalo sčasoma prijetno izpreha-jališče. Tatvine. Neznan uzmovič se je spravil v torek popoldne na stanovanja učiteljev v deški šoli. In sicer je odnesel g. učitelju Stoparju 1 košaro s perilom, 2 para čevljev, verižico, gdč. Perna-tovi pa cel mizni predal z vso vsebino in razno zlatnino. Sklepa se, da je tat dobro poznal razmere, ker je izvršil to delo ob času, ko je imelo učiteljstvo obrtno šolo ter pustilo okna v sobah odprta. Nesreča. Pri dovažanju gramoza za novo cesto se je vsled neprevidnosti voznikov pri srečanju dveh vozov zarila vaga enemu konfu tako globoko v trebuh, da so mu na mestu stopile čreva ven ter so ga morali pobiti. Sv. misijon. Od 27. nov. pa do 9. dec. se bo vršil za našo župnijo sv. misijon. Pridejo trije lazarlsti in en jezuit, tako, da bo v vseh ozirih kar najbolj omogočeno prebivalstvu udeležiti se vseh verskih vaj. Cerkveni vesinik Družba »v. Elizabete ima letos društveni praznik prihodnjo nedeljo, t. j. 28. t. m. ob pol 8 v Alojzijeviški kapeli. (Poljanska ccsta.) Pevska skušnja je v četrtek 25. t. m. ob pol 7 zvečer, ko se konča večerna pobožnost v frančiškanski cerkvi. Orel Ljubljanski odseki. Danes zvečer ob 8. uri skupni sestanek obvezen za vse člane in starešine ljubljanskih odsekov. Prijatelji orlovstva vljudno vabljeni. Na sporedu je predavanje g. Jeločnika V. o početku orlovstva. Šport SK Jadran. Odborova seia se vrši v četrtek dne 25. novembra ob 20 pri Mraku. Prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna. Tajnik. VAŽNEJŠE NOGOMETNE TEKME. Croatia — Concordia 2:0; Belgr. Športni klub — Jugoslavija 2:0; Ilašk — GAC 1:1 : Juven-tus — Napoti 3:0: Genova — Alba 2:0; Milano — I Bologna 4:2. Padova — Forlitudo 2:1; Red Star 01impique — Club Francais 1:1; Vienna — S'm-mering 8:1; WAC — BAC 3:21; Rapid — FAC 5:3; Austria — Admira 4:0; Hakoah — Sportklub 1:0; Slovan — Rudolfshiigel 0:0. Vrsta duuajske izvojevala 1., 2. in 4. julija v Stamford Bridge pri Londonu. V juliju se bo vršil tudi troboj Anglija Irska—Škotska in pa tekma | med Anglijo in Fr.-.icijo, dalje univerzitelni če-tveroboj Oxford—Cambridge—Harvara—Yale (zadnji dve univerzi sta ameriški). Maratonski tek bo bo 18. junija. Cfublfansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri »večer. Sreda, 24. novembra: BOUBOUROCHE — STAL. NI GOST. Premijeri. Red E. Četrtek, 25. novembra: MACBETH. Red A. Petek, 26. novembra: Zaprto Sobota, 27. n„vembra: KOVARSTVO IN LJUBR ZEN. Premijera. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri »večer. Sreda, 24 novembra: Zaprto. Četrtek, 25. novembra: FIG AROV A SVATBA — Red D Petek, 26. novembra: MRTVE OČI. Red B. Sobota, 27. novembra: GROFICA MARICA — Red C. Dramska premiera Danes v sredo zvečer se vrši v drami premiera dveh Courtelinovih komedij in sicer se vprizori kot prva komedija »Stalni gost«, prizor iz francoske sodne dvorane. Tej sledi dvodejanka »Bouboroche istega pisatelja, ki nam predstavlja razne ljubezenske zapletljaje in kjor igra skrivnostna omara precejšnjo vlogo. Obe igri je naštudiral režiser g. Milan Pugelj. — Prihodnja dramska premiera bo v nedeljo dne 28. t. m. Vprizori se Schilerjeva klasična igra »Kovarstvo in ljubezen« v Skrbinškovi režiji. Figa rova svatba. V četrtek, dne 25. novembra se poje v operi prvikrat v letošnji sezoni metodi,jozna Mozartova opera »Figarova skladba«. Opera je v lanski sezoni že dosegla po svoji izvrstni zasedbi lepe uspehe ter je bila v vsakem pogledu umetniško izvajana. Predslava se vrši za abonente reda E. Mariborsko gledišče Sreda, 24. novembra ob 20: LJUBEZEN. Premijera. Gostovanje ge. Wintrove, gg. Kogoza in Šesta. Četrtek, 25. novembra ob 20: MISS HOBBS. Ab. B Zadnjič v sezoni. Petek, 26. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra ob 20: LEPA HELENA, Ab. A. Nedelja, 28. novembra ob 20: GROFICA MARICA. Trije ljubljanski posti v mariborski drami. Da napravi repertoar čimbolj pester in zanimiv, se je uprava mariborskega gledališča odločila, da pozove odločilne ljubljanske igralce, go. Wintrovo in gg. šesta in Rogoza, da gostujejo v glavnih vlogah v \Vildgansovi tragediji »Ljubezen«, katera se vprizori v režiji g. prof. Šesta v sredo, dne 24. novembra. Razven imenovanih gostov nastopijo še ga. Bukšekova in Sancinova, gdč. Kraljeva in Starčeva ter g. Zeleznik. Vkljub velikim izdatkom veljajo samo nekoliko povišane dramske ceno, da se omogoči obisk Čim širšim slojem. Ker je pričakovati veliko zanimanje, se vrši premijera izven abonma (beli bloki veljajo). Predstava je mladini neprimerna. Ljudski oder Nedelja. 28. novembra: PRI HRASTOVIH, na-rodna igra v treh dejanjih. Zače'ek ob pol 8. Na praznik, 8 decembra: EGIPTOVSKI JOŽEF, svetopisemska igra s predigro v 5 dejanjih in 4 slikami. Začetek ob 3 popoldne. Porotna zasedanja. Kakor vsako leto, tako tudi letos 3. decembra Miklavžev večervllnionu Dopisi Teharje pri Celju. Preteklo nedeljo se je vršila po večernicah pred župniščem pomenljiva, ganljiva in prisrčna slavnost. Teharčani so ob obilni udeležbi proslavljali svojega gosp. župnika in mu častitali k imenovanju za duhovnega svetovalca. Spored proslave je bil zelo lep in srečno izbran. Tamburaški zbor je pod vodstvom domačega gosp. kaplana zaigral par veselih koračnic in dva venčka slovenskih pesmic. Moški pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. organista Franja Luževiča zapel dve slavju primerni pesmi, istotako pod istim vodstvom mešani pevski zbor. Gospodu župniku so častitali: g. župan Jože Rebov z odborniki za vse farane, načelnik gasilcev g. Janez Toman za gasilce, predsednik »Prosvetnega društva« g. Jože Gajšek v orlovskem kroju za Orle, Orlice, pevce obeh zborov in tamburaše, Marijina družabnica gdč. Marija Luževič za verske organizacije, za Marijino družbo deklet, za Marijino družbo mladeničev, za Marijin vrtec, apostolstvo mož in razne bratovščine. Celo slavje je naredilo na navzoče mogočen vtis. Iz oči vseh se je bralo veliko spoštovanje in otroška ljubezen do duhovnega očeta in z viharnimi živijo klici je vsa velika množica ljudstva izražala prisrčno željo, naj nam ohrani ljubi Bog našega gosp. svetnika Janeza Čemažarja krepkega in zdravega Še mnogo let. Po oficijelnem sporedu pa ni hotelo biti konca veselih pesmic in igranja tamburašev, ki so po poiieinem obstoju pod svojim prvim predsednikom, g. Jožkom Jesenkom, pokazali nepričakovano lepe uspehe, LJUBLJANSKA POROTA. Državni funkcionar. Po včerajšnjem težkem procesu je danes publiki, porotnikom in reporterjem nekoliko odleglo Na založui klopi sedi štiridesetletni konjač Vinko Žnidaršič, rojen v Leskovcu pri Krškem', ki l je kot javni uradnik — tako govori obtožnica — I vršeč sanitetno-veterinarsko službo po vaseh lo-! gaškega okraja zlorabljal svoj položaj in pobiral ' nedovoljene odškodnine in kavcije po 50, 84, 105 dinarjev in si po krivi poti pridobil 1513 Din. Na klopi za priče sedi sedem kmetov iz Žirov in od drugod, od katerih je obtoženec na ta ali oni način dobil denar. Konjač je hodil po deželi, marsikatero mačko ie ubil in marsikaterega psa, ki je kljub kontuniacu svoboden brez torbe, brez znamke tekal okrog, marsikdaj je zatisnil oko za malo napitnino — glejte, konjačev posel je težak in osovražen, otroci mečejo kamenje za teboj, stare ženske se križajo pred tvojo bajio in ljudje hodijo k tebi, ki si napol coprnik, po zdravilne rože in zagovore, plača je majhna — in Vinko Žnidaršič je podlegel: včasih je ubil mačko ali psa in še je terjal od kmetov denarja, včasih je bil pes po pravilih privezan doma — Žnidaršič pa: Du ne bo sitnosti pri gosposki, kar meni plačaj. Kmet ne mara opravka s sodnijo ne z glavarstvom, ne mara navskrižja s pasjim katastrom na občini — in plača. Državni pravdnik dr. Fellacher opozarja, porotnike na dejstvo, da sodijo v tem konjaču pred-stavn ka državne uprave, državnega funkcionarja, ki je s samoljubnim namenom zlorabil svoje službeno mesto. Na vprašanje dr. Mladiča, predsednika senata da li je toženec kriv zlorabe uradne oblasti, odgovore porotniki z večino glasov da, na kar se po kratkem posvetovanju sodnega senata razglasi sodba: 3 moseee težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem na mesec in povrnitev denarja prizadetim posestnikom. Prefrigana ženska. Na stenah porotne dvorane so slikani simboli pravice: deset zapovedi božjih, tehtnica, meč. Senat, državni pravdnik v ornatu, petdeset senzacije gladnih gledalcev (zakaj ne vstane psiholog in razišče instinkte, afekte, ki vodijo te ljudi?), spredaj poročevalci malomarno ostrijo svinčnike. V tak ambient je stopila Franca Vodnik, rojena 1872. v Zagradišču in sedla. Povešena glava, roke prekrižane na prsih. Sejmarka. Pred dvema letoma je pri treh trgovcih nakupila blaga za dobrih 13.000 dinarjev, poznali so jo — bila je zmerom redna plačnica — in ji kreditirali. Ona pa se ni oglasila več in ni plačala. Hodili so spraševat na dom — z dokumentom se je bila izkazala, da je posestn'ca in trgovka — v Dobrunjah pa njen mož ni vedel, kod se jtotika in kako, tožil jo je, da je malovredna ženska, ki je zavrgla otroke in dom in se živi od goljufij. Žandarsko poročilo: Frančiška Vodnik — potepna, malopridna, goljufiva — Obtoženka je plašna ne upa si, vsa je zmedena — mož ji je grozil in je šla — 2000 kron je zgubila pred leti in ni mogla — (za svojim hrbtom čuti paznika, ki mTk, flegmaiičen sproti treplje po polenih) — ui mogla prodati blaga in je šla v trgovino nazaj, da zamenja za kambrik in konte-nino, pa niso hoteli — in je tako prodajala pod ceno. Ni potepna, samo po sejmih je bila in od moža je pobegnila. Ni lahkomiselna, samo ni mogla skrbeti za vse. Pa je nekje nn hiji njivi kopala krompir, dvajset kil krompirja, na tuji njivi — kaj pa la krompir? Francka Vodnik ne ve— kako bi kaj bi? Nekoč je že bila pred sodiščem, dobila je 24 ur. Da ni vedela, kaj govori ln kaj ie ie povedala. Pi r lsednik senata je učen, parket je gladek, is publike so zabodeni vanjo pogledi, nasmehi, očala, zobje. Govori priča, prizadet trgovec. Samozavesten jo ošteva. Za njim njegov pomočnik. Ne spominja se, ali je prišla z blagom čez nekaj dni in prosila za kambrik ali ne. Porotniki so pritrdili na obe vprašanji glede blaga in glede krompirja in Francka Vodnik je bila obsojena na 1 leto težke ječe in povrnitev škode. NOVOMEŠKA POROTA. Roparski napad. Včeraj je stal pred novomeško jioroto delavet France Turk, ki je dne 12. septembra 1926 zvečer v gozdu pri Dol. Sušicah udaril z železnim svedrom za vrtanje kamenja posestnika Gregorja Fabjana po glavi, da se polasti njegovih premičnin. Vzel mu je listnico in gotovine 370 Din. Gregor Fabjan je pri tem zadobil težko in smrtnonevarno poškodbo — vdrtino lobanje, ld je poškodovanca najmanj 30 dni v zdravju motila in v izvrševanju poklica ovirala. Zločin se je izvršil takole: Omenjenega dne popoldne se je mudil posestnik Gregor Fabjan iz Dol. Sušic v družbi dveh znancev v gostilni Franceta Šobra na Gor. Sušicah. Sedeli so na vrtu pred gostilno in se pogovarjali od lesne trgovine ter je Gregor Fabjan med drugim omenil, da je dobil 20-000 za les. Ob istem času je bilo v gostilniški sobi še več drugih gostov, med njimi obdolženec Franc Turk, ki si je šel enkrat ogledat pred gostilno sedečo družbo, potem pa je v mraku izginil, ne da bi se pri komu poslovil in ne da bi bil poravnal račun. Okrog 8 zvečer so Gregor Fabjan in njegovi znanci zapustili gostilno ter odšli proti domu. Steza, ki vodi od ceste proti Fabjanovemu domu, pripelje kake 3 minute pred Fabjanovo hišo v majhen gozdiček. Ko je Gregor Fabjan nič hudega sluteč korakal po gozdičku, ga je nekdo nenadoma od desne strani udaril s tako silo po glavi, da je omahnil in se nezavesten zgrudil na tla. Ko se je čez kakih pet minut zavedel, je opazil, da mu teče kri po desni strani čela, počasi je šel proti domu, poklical sina Janeza Fabjana ter mu povedal, da je bil napaden, naj mu pogleda v žepe, če ima še listnico z denarjem. Sin je očetu pregledni vse žepe ter ugotovil, da ni nikjer ne denarja, ne listnice. Po očetovem nasvetu sta šla sinova Janez in Alojzij še z lučjo pogledat v gozdiček, kjer sta našla samo mlako krvi. Gregor Fabjan izjavlja, da je nosil listnico v notranjem žepu telovnika. Listnica je bila svetlo-črne barve, skoro nova in velika tako, da se je vanjo lahko nevpognjen vtaknil 100-dinarski bankovec. V listnici je imel tri bankovce po 100 Din ter sedem bankovcev po 10 Dtn. Gregor Fabjan se je vsled poškodbe moral takoj vleči v posteljo. Orožništvo v Toplicah je bilo takoj drugo ju-tro obveščeno o napadu, orožnilki narednik Hutter se je podal takoj na poizvedovanje ter zbral že v teku prvega dne proti obdolženemu toliko obtežil-nega materijala, da se je proti njemu lahko uvedla uvodna preiskava, ki je izkazala, da je bil suni povsem utemeljen. Obdolženec je poklicu gozdni delavec-tesač, zadnje čase je bil brez dela. Ker je obdolženec udan pijači, je zaslužek kmalu pognal ln je moral delati dolgove, ki so po večini še dano« neporavnani. To je bil motiv, da je zamislil rop Pri preiskavi je Turk dejanje tajil, vendar se ie zapletal v sama protislovja in govori proti njemu razen drugih indicijev veliko prič. Senatu je prpdspHnval g. svetni 1.- PicnliiMrTai« 'Cf, votanta pa sta bila nad sv. Kozina in Romih, cirlav' no pravdništvo je zastopal g. Barle. zagovornik io hil dr. Rp£ak. Romunska princezinja Ileana o kateri so govorili, da se bo poro-Cila z Albrechtora Habsburgom. Washingtou Luiz novi predsednik republike Brazilije Slika na levi: General Walsch, predsednik medzavezniške komisije, kateri naj ugotovi v Nemčiji, ali naj se vojaška kontrolna komisija opusti ali še nadalje vzdržuje. K Audibertovemu izumu sintetičnega petroleja: Oddelek laboratorija francoske »So-ciete nationale des recherches«. »Razoroževanje«: Angleški tank pri vojaških vajah dne 13. t. m. v Camberley-ju pred zbranimi ministrskimi predsedniki angleškega imperija: tank pleza preko zapreke. Georges Claude (zgoraj) in Paul Bcucherot (spodaj), francoska izumitelja, sta iznašla način, kako uporabiti razliko toplote na gladini in v globini tropskih morij (2", 28°) kot izvor energije Načrt za nameravano zgradbo kanala, ki bi segal od belgijskega mesta Anverse do izliva Rena. NOtDDVK Debernardi (Italijan), je postavil nov svetovni hidroavijonski rekord: v tekmi za Schneiderjev mednarodni hidroavijonski pokal 13. t. m. je dosegel povprečno hitrost 395.8 km na uro, Dosedanji rekord, ki ga je 27. okt. 1. 1925. postavil ameriški poročnik Doolittle, je znašal 395439 km. Kafandaris voditelj venezelistične republikanske skupine, bo najbrž sestavil nova grško vlado. Sanatorij za jetične zgrajen pri Passy-ju na Savojskem, Letalec Thoret oskrbuje observatorij V a 11 n \ pa zraku s proviantom M. Aleks. Varenne M. Krestinsky generalni guverner indo-Kitaia sovjetski poslanik v Berlinu Irec Smith ie pred kratkim umrl, star 126 lef Svetilka, ki ureja promet In ki so jo v ta namen pred kratkim vdelali nred gledališčem v Pari-?,, Gospodarstvo Železniška konferenca v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je včeraj dopoldne ponovno sklicala konferenco radi vprafianja nove železniške mreže. Na bel-, grajski konferenci, ki se j« Vr.šila dne 16, t- niše je delegatom predložilo, 7 različnih načrtvo, napram katerim je bilo treba z ozirom na in-tefese Slovenije zavzeti točno stališče. Predvsem pa je "bila naloga današnje konference, da se interesirani krogi odločijo za eno izmed projektiranih prog, ki bi vezala Slovenijo z morjem. Konferenco so se udeležili zastopniki gospodarskih korporacij, zastopniki oblasti, zastopniki akcijskih odborov za posamezne proge in nekateri privatni interesenti. Po kratkem pozdravnem nagovoru zborničnega tajnika g. dr. Fran Windischerja, ki je v imenu zbornice otvoril konferenco je podal svoj referat zbornični .'tajnik g.' Ivan Mohorič, ki se je kot delegat, udeležil konference v Belgradu. G. Mohorič je v uvodu svojega referata omenil, da so bili zastopniki Slovenije v Belgradu postavljeni pred novo situacijo. Mnenja so bili, da bo treba le formulirati program. Ker pa jim je bilo izročenih kar 7 različnih načrtov, ki predlagajo za Slovenijo različne rešitve in ker se sestane ožji odbor železniške konference že 5. in 6. decembra v Belgradu (nato pa 11. decembra plenum železniške konference), je bilo treba v najkrajšem času sklicati to konferenco. Da bo mogoče delegatom Slovenije nastopati enotno, je treba zavzeti definitivno stališče. Uradni načrt ravnateljstva za gradnjo novih železnic naglaša, dcf je treba graditi le proge splošnega Intefeša', Vicinalne proge pa 'naj grade privatniki s državno pomočjo. Čudno stališče zavzema ta načrt z ozirom naizvezo Slovenije z morjem. Slovenija ima. po mnenju ravnateljstva že potrebno izhodišče na morje. Ne ozira pa se na dejstvo, da je ta zveza Slovenije z morjem za 200 km predolga. Uradni načrt predvideva gradnjo 3010 km novih prog, ki bi stale 11.300 milijonov dinarjev. Preko 2 milijard naj bi se porabilo za rekonstrukcijo obstoječih prog. V Sloveniji naj bi se po tem načrtu izgradila le proga Kočevje—Brod—Moravice, za katero so proračunani gradbeni stroški na 210 milijonov dinarjev. Skupna vsota gradbenih stroškov 11.300 milijonov dinarjev bi ie lahko zmanjšala na 8700 milijonov dinarjev, če se bo pri gradnji uporabljal materijal, dobavljen na račun reparacij. Načrt Združenja jugosl. inž. in arh. pred-videvk v Sloveniji tri nove proge: 1. Kočevje— reška proga; 2. Rogatec—Krapina; 3. Št. Janž— Sevnica. Načrta inž. Milenkoviča in inž. Vaš-koviča sta manj važna. Važen pa je poseben načrt inž. Kuzmanoviča, ravnatelja za gradnjo novih železnic, ki poudarja, da nismo bogata država, zato ne smemo graditi nerentabilnih ieleznic. Ta načrt navaja na tretjem mestu gradnjo proge Kočevje—Vrbovsko. Interesan-ten je tudi načrt inž. Gjuriča, šefa odseka za trasiranje. On deli državo po razvodnicah in smatra Ljubljano kot važno križišče treh velikih prometnih smeri. Univ. prof. Parmabov-ski je v svoji študiji ocenil komercijelno vrednost posameznih prog. Mnenja je, da bi bila proga Kočevje—Vrbovsko rentabilna po desetih letih, Št. Janž—Sevnica po šestih, Krapina—Rogatec po treh in Straža—Kočevje po štirih letih. Komercijalna vrednost v Srbiji projektiranih prog pa bi bila mnogo slabša (proge bi bile rentabilne po 30—40 letih). G. Mohorič je na koncu svojega govora pozval zastopnike interesentov, da jasno izjavijo svoje mnenje glede zveze Slovenije z morjem z ozirom na obstoječe tri načrte (Musilov, Klodič-Horvatov in Župnekov.) Po končanem referatu se je razvila živahna in temperamentna debata. Poročilo o tej debati smo morali radi pomanjkanja prostota odložiti na jutri. , Vprašanje likvidacije Slavenske • banke. Gotovi bančni krogi iz Zagreba so izdelali v-glavnih-obrisih projekt za sanacijo odnosno likvidacijo Slavenske banke. Ta projekt, ki ga v detajlu prinaša včerajšnji »Jug. Lloyd«, bazira na predpostavki, da bo za likvidacijo Šišenske banke razpoložljiv kapital, za katerega bi bilo treba plačati le 6 odst. obresti in da prvo leto ne bo treba plačevati obresti. Narodna banka naj bi dala 50—G0 milj. Din po 6 odstot. za dobo 5 let, 30—40 milj. Din Ra garanti, skupaj torej 90 milj. Din. S tem kapitalom bi se kupilo po današnjem kurzu nominale 300 milj. Din obligacij vojne odškodnine, ki bi služile kot nekaka garancija za terjatve pri Slavenski banki (upniki bi. lahko vinkulirali te obveznice na svoje ime). Ker bi se kapital za nakup teh obveznic z dobičkom pri amortiziranju in z dobitki vred obrestoval po 10 odstot (?), plačati pa bi bilo treba le 6 odstot., bi nastal dobiček, ki bi zopet služil za nakup novih obveznic vojne odškodnine. Po 5 letih bi se povečal ta skok obveznic vojne odškodnine na nominale 376,690.000, ki bi pri kurzu 400 Din predstavljal vrednost 158 milj. Din. Odštevši 90 milj. Din za investirani kapital bi ostal dobiček 68 milj. Din, ki bi služil za popolno izplačilo terjatev upnikom. Ta načrt je na prvi pogled zelo intere-santen. Njegova izpeljava pa vendar ne bi bila tako enostavna. Predvsem ni rešeno vprašanje, kje naj bi se dobil še kapital za takojšnje izplačilo terjatev onim upnikom, ki ne bi bili voljni čakati 5 let. Vprašanje je tudi kako dobiti od Narodne banke z ozirom na njene štatute v to svrho potrebnih 50—60 milj. Din. Tudi vprašanje dobička iz amortizacije obveznic vojne odškodnine je precej negotovo, kajti amortizacija potom izžrebanja ni nikakor zasigurana. Vojna odškodnina se amortizira predvsem potom uničenja obveznic sprejetih na mesto plačila za reparacijske dobave privatnikom (oškodovancem). Težko si je tudi predstavljati, da bi bilo mogoče kupiti na trgu 300.000 kom. obveznic .vojne odškodnine po današnjih kurzih, kajti čim bi se pojavilo povpraševanje po tako veliki miiožini obveznic, bi se kurz tega papirja znatno dvignil. K stvari se še povrnemo, čim" bodo več ali manj razjasnjeni gori navedeni pomisleki. Iz Belgrada se poroča, da so se pojavile gle-de (likvidacije Slavonsk/e banke težkoče, ker se Landerbanka protivi dati na razpolago kapital, ki se je od nje zahteval, v svrho financiranja likvidacije. Zadeva še vedno ni jasna. Minister trgovine in industrije namerava z vso odtočnostjo preprečiti eventuelni konkurz. Važna odločba finančnega ministrstva glede pobiranja taks od obresti kontokorentnih vlog in vlog na knjižice. V zadnjem času je finančna oblast zahtevala od denarnih zavodov, da plačajo po § 7. zakona z dne 29. februarja 1S64 i% takso na obresti kontokorentnih vlog in vlog na knjižice. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji se je v tej zadevi s posebno spomenico obrnilo na ministrstvo financ in prejelo z razpisom z dne 15. oktobra 1026 Štev. 11.344-26 sledečo rešitev: > 9 členom 217. fin. zak. 1926-27 je izza dne 1. aprila t. 1. ukinjen predpis § 7. zak. z dne 29. februarja 1864 (drž. zak. štev. 20). Ker odredba čl. 217. fin. zak. nima retroaktivne veljave, je pobrati od obresti vseli vlog na knjižice denarnih zavodov predmetno takso do 31. marca t. 1. Od obresti pa, ki se izplačujejo iz trgovskega kontokorentnega prometa in iz ostalih tako zvanih tekočih računov, ni pobirati takse, ker se določilo § 7. navedenega zakona ne more porabljati za to vrsto poslov.« Ta rešitev je velikega pomena za naše denarne zavode, hranilnice, poso^ jllnice in kreditne zadruge, ki se pečajo s konto-korentnimi posli. Pot generalnega ravnatelja Narodne banke g. Novakovima v inozemstvo. Generalni ravnatelj Narodne banke g. Novakovič odpetuje danes v London, kjer se bo mudil dalje časa. Njegovo potovanje je v zvezi s posli Narodne banke. — Kakšni 60 ti posli, poročilo ne navaja. V?no-sebno v slučaju, če je treba v svrho nemotene izvršitve valutne reforme najeti ^potrebne Inozemske kredite. Želeti bi bilo, da bi generalni ravnatelj Narodne banke navezal stike ludi r, ostalimi velikimi dennrno-emisijskiml zavodi v' Evropi. Kooperacija evropskih narodnih bank zavzema, posebno v zadnjem času vedno konkretnejše oblike (glej slučaj belgijske valutne reforme), zato tudi mi ne moremo več stati na strani. Podpora srednjeevropskih narodnih bank pa nam more pri izvršitvi valutne reforme mnogo koristiti. Zanimiv proces banatskih bank. Banatske banke so med vojno dajale v velikem obsegu lom-bardna posojila na obligacije različnih vojnih posojil, ln to privatnikom, občinam in zavodom. Av-stro-o3T8ka banka pa je zopet tem bankam lombar-dirala te obligacije. Po prevzet ju agend bivšo av-stro-ogrske banke potom Narodne banke so bile omenjene banatske banke pozvane, da vrnejo posojila, sprejeta na podlagi lombarda obligacij vojnega posojila. Temu pozivu so banke zadostiie, toda obrnile so se tudi na svoje komitente z enako zahtevo. Bančni komitenti pa se branijo vrniti te kredite in zahtevajo, da se jim vrno originalne obligacije, katere pa je kakor znano držnva potegnila iz prometa. Vsled te situacije so bile banke prisiljene naperiti proces proti državi, ter zahtevajo, da se jim vrnejo originalne obligacije vojnih posojil Razsodba v tem procesu bo gotovo zelo zanimiva. V slučaju ugodnega izida te tožbe bo bankam mogoče izterjati te kredite od svojih komitentov in na ta način zmanjšati izgube, izvirajoče iz nakupa oz. lombarda vojnih posojil. Odprava konkurza. Ker je bila vsa masa razdeljena, je odpravljen konkurz o imovini Jakoba Kajfožn, trgovca v Kočevju, Antona Butine v Kočevju in Jožefa Butine, trgovca v Banji loki. Velika ležišča črnega premoga. Iz Belgrada se poroča, da so strokovnjak odkrili v bližini premogovnika Rtanj pri Paračinu velika ležišča črnega premoga. Vzorci, poslani v inozemstvo, so pokazali posebno z ozirom na možnost produkcije koksa. Ta premog ima 6500 kalorij, koks iz tega premoga pa 7000 kalorij. V bližini Paračina se bo Zgradila velika pralnica za premog, kakor tudi priprave za izdelovanje koksa. To odkritje je posebno važno radi dejstva, da je Jugoslavija glede dobave koksa v veliki meri odvisna od inozemstva. Eksplnatacija premogovnikov na Spitzbergih. .Vsled štrajka angleških rudarjev in pomanjkanja " premoga so prišli bogati premogovniki na Spitz-bergih do veljave. V prvih 10 mesecih tekočega leta so ti premogovniki dobavili Norveški % potrebnega premoga. Transport tega premoga vzdržujejo 4 parniki in to navzlic precejšnji debolini ledu. S pomočjo najmočnejšega norveškega lomilca ledu se namerava vzdržati ta promet ludi pozimi. Jugoslovanski premog najcenejši. Vsled Štrajka angleških rudarjev so je pojavilo v Evropi občutno pomanjkanje premoga, kar je zopet povzročilo znatno povišanje cen premogu (za približno 100%). Edino pri nag se cene niso spremenile Povpraševanje inozemstva po našem premogu j« zelo veliko, čeprav zahtevajo premogovniki od inozemskih kupcev z 20% višje cene kot pa od domaČih. Če bi bilo dovolj vagonov na razpolago, bi se lahko izvozilo znatno večje količine. Ho rs: a Dne 23. novembra 1920. DENAR Zagreb. Berlin 13.46—13.49 (13.466—13.496), Italija 236.59—238.59 (235.02—237.02), London 274'.80—275.60 (274.83—275:««), Newyork 56.54 do 56.74 (56.54—50.74)), Pariz 204.03—206.03 (215 do 217), Praga 167.75-168.55 (167.70—168.50), Dunaj 7.9825-8.0125 (7.9625—8.0125), Curih 10.9275 do 10.9575 (10.9275—10.9575). Curih. Bolgrad 9.145 (9.14), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.10 (128.10), Italija 21.80 (21.27 bi.), London 25.145 (25.145), Newyork 518.50 (518.50), Pariz 18.55 (18.50), Praga 15.36 (15.3625), Dunaj 73.15 (73.15), BukareŠt' 2.82 (2.80), Bruselj 72.10 (72.15). Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—12.51, Ko-danj 188.50—189.10, London 34.33—81.43, Milan 29.72—29.82, Newyork 707.65—710.15, Pariz 25.09 do 25.19, Varšava 78.25—78.75. — Valute: dolarji 707.25—711.25, angleški funt 34.26-34.42, francoski frank 25.19—25.'35. lira 29.67 —29.73, dinar 12.47—12.53, češkoslovaška krona 20.9325 do 21.0525. Praga. Devize: Lira 148.425. Zagreb 59.50, Pariz 120.30, London 163.50, Ne\vyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 1% invest. posoj. 76—79, vojna od« škodnina 333 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Ljublj. kreditna 140 den., Merkan-tilna 100 den., Praštediona 866—868, Kred. zavod 170—l{i0, Strojne 100 den., Trbovlje 320 den., Vevče 105 den.. Stavbna 55—65. Zagreb. 7% invest. posoj. 76—78, vojna odškodnina 337—338, Hrv. esk. 100-100.50, Hipobanka 56.25—57, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 140 den., Šečerana 430 —440, Slavonija 33-36, Trbovlje 318—325, Vevče 105 den. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 789.000, Živno 801.500, Alpine 414.000, Greinitz 56.000, Kranjska industrijska 411.000, Trbovlje 400.000, Hrv. esk. 134.000, Leykam 121.000, Avstrijske tvornice za dušik 286.000, Muildus 1,040.000, Slavex 25.000, Slavonijo 42.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske (umreka. jelka)!, 50 mm, fco nakl. post. 450 dert. Deske (smreka, jelka), 18 mm, paralelne, očeljene, fco vag. meja 540 bi. Bukova drva, suha, 10% okroglic, fco meja 23 den. Brusni les, od 10 cm naprej, fco nakl. post. 140 b'- Žito in poljski pridelki: Pšenica 75-70. feo vagon nakl. posta. 292.50 bi. Koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 bi. Koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl post. 140 bi.; koruza nova,'času primerno suha, za december, fco vag. nakl. post. 145 bi., koruza nova, času. pri- Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v Ljubljani dno 23. novembra 1926. Višina barometra 308"8 m — Opazovanja Barometer loplola » C' Kel. vlaga tfeler In brzina * m Oblačnost Vrsta padavin >•• - f J krni čas » l 0-10 ob opazovanju v mm ra 7h i ra £ 1 ae — 7 761-9 7-8 89 S 0-5 8 megla 2-6 Ljubljana (dvorec) 8 14 763*1 762-2 8-0 13-6 89 65 SSVV 1-5 SSVV 3 10 9 megla, dež 21 766-2 10 4 84 N 0-5 10 dež 15-1 7-5 Maribor 761-3 9-0 90 SE 5 2 4-0 17 8 Zagreb 761-9 12-0 86 NW 3 8 2-0 21 18 Belgrad 8 762-4 18-0 54 S 7 10 18. U Sarajevo 762-4 19-0 67 ESE 3 9 21 15 Skopife 769-5 3-0 91 mirno 0 13 17 Dubrovnik 754-0 20-0 83 S 5 S 21 2 Split 762 ! 18-0 80 S 7 10 rporje zm. 19 18 Praga 7 757-2 * 8-0 SW 3 10 it ' 1-0 9 7 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 24. novembra: V pretežni meri jasno; močne spremembe temperature; verjetno, da bo toplo vreme še trajalo. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 7.2. Sir H. Rider Haggard: 49 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska, povest. Iz angleščine prevel Jos. P o 1 j a n e c »Nič posebnega, samo mene je rešil iz krempljev, in žrela pume, pri čemur je tvegal svoje življenje, dočim so vsi ostali zbežali. Pri tem je bil nekoliko ranjen. Mene je rešil tako —« in v kratkih besedah je povedal vso zgodbo. Pozorno ga je poslušala in videl sem, kako so se ji oči iskrile spričo tega, kar je slišala. Ko je bilo vse povedano, je zopet izpregovorila in je topot nagovorila mene. »Pozdravljen, Tjule,« je rekla smehljaje. »Nisi sicer izmeti našega ljudstva, toda moje srce ceni takega možaka.« Iu smehljajoč se še vedno je odšla. »Kdo je ta visoka gospa?« sem vprašal Guatemoka. Moja sostrična Otomi, kneginja Otomi, najljubša hči mojega strica Montezume,« je odgovoril. »VšeČ si ji, Tjule, in to je dobro zate iz več vzrokov. Tiho k Čim je izjrcgovoril, se je zaslon na daljnem koncu dvorane odmaknil na stran. Za njim se je prikazal mož,: ki je sedel na vezeni blazini in po indijanski šegi vdibaval dim tobaka iz pozlačene lesene rine. Ta mož. ki ni bil nikdo drugi kot vladar Montezuma, jc bil \isokega stasa in otožnega obličja; polt njegovega obraza je bila jako bela, nenavadno bela.za ruiavo polt njegovega plemena, lasje pa redki in črni. Oblečen Jo bil v belo haljo iz najčistejšega platna, okoli pasu je nosil zlat oas. na nogah z dra- gulji posute sanda'e, na glavi pa šop perja kraljevsko-zelene barve. Za njim se je nahajala gruča krasnih deklet, ki so bile bolj na rahlo oblečene, igrale na plunke in druga glasbila, na vsaki njegovi strani pa so stali štirje stari svetovavci, vsi bosonogi in oblečeni v kar najbolj preprosta oblačila. Kakor hitro se je ,zaslon odmaknil, se je vsa v dvorani zlirana družba vrgla na kolena — temu zgledujem tudi jaz žurno sledil — in je ostala v tem položaju, dokler ni cesar dal znamenja z zamahom pozlačene pipe; nato so zopet vsi vstali in stali na svojem mestu s sklenjenimi rokami in upirali oči v tla. Zdajci je Monte/.uma dal drugo znamenje in približali so se mu trije poštami možje; bili so po-s'aniki, kakor sem doznal, in ga nekaj prosili. Cesar jim je odgovoril s tem. da je prikimal z glavo, nakar so se mu priklonili, odšli izpred njega in se pomešali med množico. Nato je Montezuma nagovoril enega svetovalcev, ki se je priklonil in odšel počasi po dvorani. oziraioi se na levo in desno. Kmalu je uzrl Guatemoka, saj ga je bilo lahko videti, ker je bil za glavo večji od vseh ostnlih. >Zdrav, knez!« je rekel. »Kraljevski Montezuma želi govoriti s teboj in s tvo.iim spremljevalcem Tjulo.« »Stori, kar storim jaz, Tjule.« je rekel Guatemok in me wdi] po dvorani, dokler nisva dospela do mesta, kjer je s'a' leseni zaslon, katerega so pomaknili zopet nazaj, čim sva prišla tja, tako da nas v dvorani zbrani niso videli. Tukaj sva nekoliko časa stala s sključenimi rokami in povešenimi očmi, nato pa sva na dano znamenje stopila nar>rcj. »Tvoje poročilo, nečak.« io rekel Montezuma s tihim, zaooveduiočim fflasom. »Podal sem se v mesto Tobasko, presvitli Montezuma. Našel sem Tjula in ga pripeljal semkaj. Odredil sem tudi, da so žrtvovali velikega duhovna, kakor se je glasilo cesarsko povelje, in sedaj vračam cesarski znak,« in pedal je prstan enemu svetovalcev. »Zakaj si se tako dolgo zamudil na potu, nečak?« »Vsled nezgod na potovanju. Ko mi je moj ujetnik Tjule reševal življenje, presvitli Montezuma, ga je puma ugriznil. Koža zverine se prinaša tebi v dar.« Tedaj šele se je Montezuma ozrl name, nato pa. je odvil zvitek s pisavo z znamenji, ki mu ga je pedal eden svetovalcev, in ga bral, pogledujoč, mene od časa do časa. »Popis je dober,« je rekel naposled, »v vsem razen v eni stvari — v njem ni omenjeno, da je ta ujetnik najzalši človek v državi Anahuak. Povej, Tjule, zakaj so tvoji rojaki stopili na moji zemlji na suho in ubijali moje ljudi?« »Ničesar ne vem o tem, cesar,- som odgovoril s pomočjo Guatemoka, kakor sem pač najboljše mogel, »oni tudi niso moji rojaki.« . »Poročilo pravi, da priznavaš, da se ti pretaka kri teh Tjulov po tvojih žilali in da si dospel na našo obalo ali blizu nje v enem njihovih velikih čolnov.« »Tako je, cosar, vendar nisem iz njihovega ljudstva in sem prišel do brega plavajoč v sodu.« »Jaz mislim, da lažeš,« je odgovoril Montezuma in čelo se mu je pomračilo, zakaj morski somi in krokodili bi požrli vsakogar, ki bi tako plaval.« Nato jc pristavil boječe: Povej mi, ali si potomec Kvecal-kotla?« »Ne vem, svit!i cesar. Belega plemena sem iu. našemu nredniku je bilo ime Adam.« K o O C • F 00 «> u n t. D d. R, r 3 o _ S f f o » cd o. q jo. P^ 0 o a _ -i N ' 10 (U —. ' p <=: s o o a * 3' s; o .. .. 2 P ' 3 B _ i1* u » - ° g o a o. o ... tn D 72 < -a 5 o B B I 1 O to 3 » B -i n. O P o B t> O O 9 O _ B L. 5 S- 5 K-T3 P 3 T* CTO» TT V> 3 JO. ' JO. B O K* O - C C c » f 5' 2 • g B r«- ±1. , 3 0J t» I rj g s , S M < merno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 bi., koruza nova, v storžu, fco vag. nakl. post., 1 vag., 100, 100, zaklj. 100; ajda prekmurska, Ico vag. nakl. post. 335 bi.; rž, 71-72, 2%, ko vag. nakl. post. 225 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post. 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; oves, Ico vag. nakl. post. 160 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fižol rmeni, 3—4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laueno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den. Pregled vremena od 15. do 21. novembra 1926. (Podatki datirajo od 8. uro dotičnega dne.) 15. Visok barometer v naši državi in okolici nespremenjen, vreme mirno, vedro, na mestih meglovito, na .jugu ponoči tudi hladno. Močan tlak se je obrazoval nad zah. Alpami; vreme se radi tega tudi tam zboljšuje, toda ohlajuje. Atlantski slab tlak se je preselil na Nemško morje in Skandinavijo; oblačnost tam raste, vetrovi so močni. Toplota je v S. H. S. v splošnem nekoliko porastla. 16. Padavinsko in burno vreme se je pomaknilo z nizkim tlakom iz okolice Nemškega morja na Severno in Baltiško morje. Sicer dežuje izredno tudi v Londonu in Kijevu, vendar v neznatni meri. Na Balkanu kraljuje nepretrgoma od zadnjih dni oktobra čvrst zračni tlak, danes z najvišjim zneskom 776 (Kos. Mitrovica) osigurajoč nam lepo ali tudi precej meglovito vreme. Slična je slika v ostali Evropi razun severne. Toplota pada najmočnejše krog Češkoslovaške, v Sloveniji za 2—3" C. 17. V zahodni Franciji zopet dežuje, kajti od Atlantika napreduje novo in močno oslabijenje zračnega tlaka. Včerajšnja depresija na severu se giblje od Baltika dalje v E (Moskva 748.2, dež). V ostali Evropi je barometer visok (Ljubljana 774), vreme meglovito, pozneje vedro, malokje oblačno. Toplota v Sloveniji je nazadovala za 1—2° C. 18. Visoki tlak v Evropi popušča nagio, tudi Balkanu daje slovo, kjer se je že tako rekoč udomačil. Njegovo težišče nagiblje k Mali Aziji. Zapuščene krajine zaseda novo obsežno Atlantsko valovanje zelo nizkega barometra (Irska 733), trenutno približno do črte Varšava—Genua. Deževni pas je že v Sloveniji. Vetrovje je v močnem toku na Jadranu in Balkanu (košava) itd. Porast toplote se širi od zahoda. 19. Nadaljnje oslabijenje zračnega tlaka (Škotska 729) in njega raztezavanje k Sredozemskemu morju pripravlja tudi nam ponovno vremensko zmešnjavo. Vetrovi plešejo svoj kolo v urnem tempu n. pr. široko na Jadranu, balkanska košava v sekundi 14 metrov. Seveda je splošna deževnost naravna posledica vsega tega, izvzemši južni Balkan ter daljne jutrove kraje, kjer se čvrsti tlak ne mara z lepa umakniti prodirajoči severozah. depresiji. Toplota pri nas narašča. 20. Več ali manj je danes cela Evropa pod vplivom toplega atlantskega vala (Irlandija 725, Ljubljana 752). Zračne struje so živahne, mestoma premočne (Kos. Mitrovica 16 m/sek. V S. H. S. pred-njači s padavinami ljubljansko okrožje. Visoki tlak je na Črnem morju in vedro je edino tam. 21. Po trenutnem dvigu barometra je sledilo zopetno znižanje. Vetrovi udarjajo pri nas, na Jadranu in v Italiji precej občutno (10—20 m v sek.). Deževalo je po celi državi, seveda tudi drugod. V Sloveniji, Italiji in južni Nemčiji je otoplilo, na ostalih krajih zahladilo, posebno po vzhodni Evropi, v mejah visokega tlaka (Sofija 768, Kijev 762), kjer je istočasno večinoma vedro in mirno. Pregled toplote v gornji dobi: ^pitsbergi -20 -10 -17 -16 -20 -18 _ Leningrad — 6 4 2 — -13 6 Moskva — 5 2 _ 6 5 Stockholm 7 5 — 7 3 5 _ Varšava 9 10 2 9 9 14 11 Budapest 9 6 10 7 6 14 11 Miinchen 10 4 6 7 12 5 8 Berlin 8 •—- 8 12 7 9 8 Seydisfjord 3 —i -1 0 -1 1 0 Londou 6 10 10 9 8 8 5 Pariz 7/ 8 4 14 11 5 8 Lyon 8 — 4 13 13 — 9 Madrid 13 13 — — 5 10 _ Rim 15 18 10 17 19 13 18 Aiacclo 14 13 12 16 — _ — Messina 20 17 19 20 21 19 19 Sofija 1 6 2 2 1 8 4 Bukarešt — 9 6 9 6 — 9 Odesa — 7 8 — —' 12 12 Športniki! Pred — med — po naporu jemljite pastiIje VALDA Zadivljeni boste! Na prodaj po vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte jih v škatlicah z natiskom imena KHLDH Naznanilo! Ivan Kuralt, posestnik valjčnih mlinov v Domžalah, naznanja vsem cenjenim interesentom, še prav posebno pa svojim p. n-starim odjemalcem, da je svoja mlina v Domžalah preuredil popolnoma na novo z najmodernejšimi stroji ter je povodom tega v stanu postreči in zadovoljiti svoje cenjene odjemalce v vsakem pogledu in oziru kar najboljše in najhitrejše. — Na zalogi ima vedno sveže pšenične in koruzne izdelke vseh vrst in bo vsa njemu dana naročila z največjo točnostjo in vestnostjo izvršil. — Prevzame v mletev vagonske poSiljke pšenice, koruze, ajde in rži ter bo mletev takih, pošiljk izvrševal v popolno zadovoljnost svojih nalogodajalcev pod zelo kulant-nlml pogoil. — Da se zamorejo vsa naročila resnično in tudi točno izvesti, pa še prav posebno vljudno prosi vse cenjene odjemalce, da blagovolijo svoja naročila nasloviti točno na naslov: Domžale. Inter. tel. Stev. 5. Ivan Kuralty posestnik valjčnih mlinov, Inter. tel. Stev. S. Brzojavni naslov i Ivan Kuralt, Dom2al~ Mesar. VAJENEC, zdrav, in močan, se takoj sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8098. Gospodična izurjena teoretiški ln praktično v vseh bolniških poslih kakor tudi v odgoji otrok, z zelo dobrimi spričevali, išče primernega mesta. - Naslov v upr. lista pod št. 7924. ZAČETNICA trgovske stroke, z dobro vzgojo in odličn. referencami, želi službe, najraje v mestu ali bližnji okolici. —. Naslov v upravi lista pod šifro: »Oskrba v hiši« štev. 8087. Akademik (filozof), instruira francoščino in sploh jezike (razen grščine). — Cenj. ponudbe na upravo pod šifro: »Izkušen« 8102. 1 ali 2 sobi deloma ali popolnoma opremljeni, s souporabo kuhinje, iščem. - Ponudbe pod »Ravnatelj 8097« na upravo »Slovenca«. Mesto hišnika išče zakonski par, miren, z 2 otrokoma. Naslov se izve v upravi pod: 8104. NA STANOVANJE in hrano se takoj sprejme gospod. - Ambrožev trg 1, gostilna. 8096 Gostilno vzamem v najem na prometnem kraju v mestu ali na deželi, kjer se iztoči vsaj 30 litrov vina dnevno, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gostilna«. 8095 Zlato SREBRNE KRONE kupuje F. ČUDEN, Ljubljana. Prešernova ulica 1. Božične prtičke izvirna rizba v narodnih motivih — je založila uprava dekliškega lista »VIGRED«, Ljubljana (Ljudski dom), ki sprejema naročila. - Segajte po domačem izdelku! Hmeljsko ali vinogradno večje posestvo na Štajerskem vzamem v najem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Večje posestvo«. 8100 Odda se soba v Šiški, čedna, meblirana, s poseb. vhodom, boljšemu stalnemu gospodu — event. z vso oskrbo, — Naslov v upravi št. 8101, STANOVANJE 2—4 sob in kuhinje išče mirna stranka brez otrok takoj ali pa s 1. decembrom, Plača tudi naprej. Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje« 8114. Uprl pristni, namizni, "ICII za potice, nudi po Din 22.50 kg velečebe-iar A. Maček, Vrhnika. V lepem kraju, poleg cerkve, pošte in postaje |c po nizki ceni naprodaj -vsled družinskih razmer, enonadstr. hiša s trgovino in lepim, velikim vrtom za zelenjavo. Hiša je tudi primerna za mesarja ali peka. - Naslov v upravi štev. 8011. ŠTEDILNIKE in PEČI ima najceneje Ciril Podržaj, Ig 147. Priporoča se za vsa ključavničarska dela in popravila — katera izvrši ceno in solidno. 7975 PRAZNA SOBA se odda s 1. decembrom. — Ponudbe upravi lista pod: »Soliden«. 8099 Volno!n bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev t2 - in Židovska ulica štev. 4. V NAJEM SE ODDAJO poslovni prostori. Vpraša se: Sv. Petra nasip št. 29 vsak dan med 3. in 6. uro popoldne. štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora nUBITELlEM PTIČEVI Razpošiljam krmo za ptice. Pravilno zmes.' V^v Zajamčeno zdravo Paketiraraod 5hq dalje. Jjnif IOS.GAOEL, troovma s semeni Ljubljana.Sv. Petra cesta7. Vsakovrstno iMo Kupuie po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. MLINARJI! Proso, ajdo, ječmen in rž prodaja najceneje tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva c. 24. BRINJEVEGA OLJA kupim vsako množino; plačam dobro. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prvovrstno« št. 7997. Gaterist in žagariki mojster se sprejmeta. Oferte s spričevali v prepisu na: HARTNER, Murska Sobota. ALAMA prve vrste novo blago, popolno zrela dobiva se povsod Prva hrvatska tvoruica salame, sušena mesa i masti m\\ Petrinja Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc in drug Ljubljana .— Celje. RESTAVRACIJA pri elektrarni Fala zelo ugodno naprodaj! Enonadstropna hiša, 12 krasnih sob, lokal za trgovino z mešanim blagom z vso'opremo, 3 lepi lokali za gostilno, lokal za mesarijo. — Prvovrsten promet. — Pojasnila da: TOMAŽ ŠTIBLER, Fala. Županstvo tPške občine Domžale javlja tužno vest, da je preminul gospod ANDREJ SLOKAR obeinski svetovalec, lesni trgovec, posestnik in imejitelj zlate kolajne za dfžavlj. zasluge itd. Ohranimo zaslužnega pokojnika v častnem spominu. Domžale, 22. novembfa 1926. Inserati v »Slovencu' imajo vedno uspeh! KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica In tvornlca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II priporoča . svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d. . , \ . .. ' 1 /. » za poljsko železnico, rabljene, toda dobro ohranjene, ter zraven spadajoče vrtilne PLOŠČE, 600 tirne širine, kupim. Oferte s ceno na: HARTNER, Murska Sobotn. TRIKOPERILO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-lm ce, nahrbtntki za šolarje in lovce, I dežniki, kloti. šifoni, žepni robci, palice vilice, noži, škarje, potrebščine za ;I-vilje. krojače, čevljarje, brivce in t. d. | edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene! Na veliko ln malo t Oglas. Za namestitev Držav, veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani se vzame v zakup zgradba, ločena od drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob s pritiklinami, ki bi odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, in to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni na« jem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka. Ponudbe naj se vpošljejo pismeno v zapečatenem zavoju, kakor zahtevajo to odredbe zakona o drž. računovodstvu, na velikega župana Ljubljanske oblasti, veterinarski referat v Ljubljani, Bleiweisova cesta, vladna palača. V Ljubljani, dne 18. novembra 1926. Za velikega župana Ljubljanske oblasti/ KREMENŠEK s. r. T V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra mati, gospa Marija Obreza zasebnica v torek 23. nov. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v sredo 24. nov. 1926 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica št. 17, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. novembra 1926. FRANC OBREZA, sin — v Ameriki —; ANTONIJA BALOH, hči. Mestni pogr. zavod v Ljubljani. Zahvala. Za izkazano sožalje in veliko udeležbo na zadnji poti naše ljube mamice Katarine Remic roj. Sterle kličemo vsem in vsakomur: Bog povrnil Ljubljana, 21. novembra 1926. Žalujoči sin in hčere. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. so (v lastnem poslopju) Obrestovanja vlog, nahup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, preduiemi in hrediti vseke vrste, es:;ompt in InHaso menic ter nahazila v tu- in inozemstvo, sofe-depositl itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. «0. 457. 548. 805. 806 Za Jugoslovanska tiskarno v Liubliani: Karol Cei, Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Teraedla«