Sfev« 235» (Posamezna Stevfflm 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob neđejjab In praznikih, ob 5 zjutraj. Ikttiaifcvo: Ulic* Sv. Frarfl&s Askeza SL 20, L vii.tr. — Vrf dopisi nt} m poSt'J«)o uicdniftvu Usta. Nefrankirana pisma m m •prejemajo 'okopiji se c• vraCafo Ifctlajsidj lit odgovorni urednik Štefan Godina Lastnik konsordj Ib i .Edtnostv — Tisk tiskarne .EJIiK-sti', vpfeaue zadruge s en eJeHm poroStvora v Trstu, ulica Sr Franćfška Atiškega št. M Telefon uredništva In uprave Kot. 11*57. Narotnlna rnala: Za celo leto ....... K 31*20 Z* pol leta.............. . . , 15 60 u trf mesece........... • • t « m 7*M li atdeljiksliđijan nlaMi....... §-2i U poJ leta................. t Trstu, v soboto, 35. avgusta 1917 LetniK kuu Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 viaarfcv. Oglasi se računajo ns milimetre v Vrokoail ene kolon«' Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, posta rilce, oglasi dcnaoaib zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tek-lu lista do pet vrst ........ K 20.-^ vsak« na£aijna vrsta.............2. - Mall oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa #0 vinarjev. Ogla* sprejema Uaeratnt oddelek .Edinosti*. Naročnini Is reklamacije je pobijajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti* — Plača ln toii se v Trstu. Uprava ln foseratnJ oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiifc* AsUkega A. 90. — Pjftnohranilnlčni rUmn it «41.653. Politično društvo „Edinost U vabi na izredni občni zbor ki bo v torek, 28. t. m., ob 6 popoldne v dvorani Narodnega doma v Trstu. DNEVNI RED: Ha!« stališče nasproti italilaih sKim aspMuni. Predsedništvo. "MU" AVSTRIJSKO. D L NAJ. 24. (Kor.l Uradno se razglaša: 24. avgusta. Vzhodno bojišče. — Macken*e- nova armada: Nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Pri So veji in severno Susiie je sovražnik napadel zopet brez uspaha. V zadnjih bojih <;b Su>iii in pri Oeui so si pridobiti naši letalci pri voditeljih in četah z uspešnim delom proti številno močnejšemu sovražniku največje priznanje. — Armada princa Leopolda Bav.: Severno Dujestra so finali Rusi z močnejšimi oddelki. Sicer nič važnega. italijansko bojišče. — Enajsta soška bitka se nadaljuje. Po razmeroma mirnem dopolduevu so se kmalu popoldne Mieli zopet srditi boji. Na planoti Banjši-ca _ Sv. Duh so izvršili lialijani. pritega-joč neprestano ojačenja, zopet težke napade iia naše črte južno Vrha. Priboriti niso mogii nikjer nobenega uspeha. Naše hrabre čete, med ujimi že več dni v najhujšem boju se nahajajoči junaki 106. čr-novojuiške divizije in pešpoik št. 41, so se vzdržale v vseh jarkih. S posebno silo-v itostjo je napadla tretja italijanska armada zopet med Vipavščico in morjem. Po večurnem topovskem ognju je prešla ob 4 popoldne sovražna pehota v enoten napad v masah. Doč»m so sovražne kolone na severnem krilu mestoma pobile že naše baterije. prišlo na dru&ih krajih, posebno u*ed Kostanjevico in morjem, skoro povsod do vet: ur trajajočega boja iz bližine. Vendar so naše čete z nad vsako hvalo vzvišeno hribrostjo in vztrajnostjo zmagovito odh«!e vse često številno močnejše naoarfe nasprotnika. V brezprimei ni edinosti so sinovi vseh dežel obeh držav monarhije in Bosne deležni ponosnega uspeha. Če so bili včeraj peš polk i št. 11. 17, 51. 62 in ki so želi posebno "lavo, potem bodo stopili jutri dn;gi na njihovo mesu* z enako požrtvovalnostjo. Ozemlje pred našimi črtami ta Krasu je pokrito z neštevilnimi italijanskimi "trupli. Balkansko h o j i š č e. — Nič važnega. Dl"NAJ, 24. (Kor.) Iz vejnega poročevalskega stana se javlja: 24. avgusta, opoldne, , _ Včeraj so Italijani zopet zaman napadali na Krasu. DUNAJ. 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 24. avgusta, zvečer. Do danes opoldne je bMo napadno delovanje sovražnika razmeroma majhno. Načelnik generalnega itaba. NEMŠKO. BEROLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan. 24. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je srdito topovsko delovanje v bojnem odseku med Langemarkom in flollebekom le mimo-giede oslabelo. Mestoma se je razvilo zopet v bobnajoč ogenj, ne da bi prišlo do-sedaj do večjih napadov. Le pri West-hoeku so izvršili Angleži delni sunek, ki je bil brez uspeha. Danes zjutraj »nio iztrgali sovražniku južno ceste Ypern—Me-nin njegov v zadnjih bojih pri borje ni dobiček ; izgubljeni jarek je bil zopefc osvo- PODLISTEK. Milijonarji Se izginil. Roman, francoski spisal Evgen Chavetto- — Motite se, — je deial, — če vas gospodična ni hotela sprejeti, je bilo vse to le iz sočutja, do vas. — Re-»! — je vzkliknil de Lozeril. čisto osupel zaradi tega odgovora. .— Da se je gospodična izogibala vsem vašim poklonom, je bil edini vzrok, ker se je bala, d? bi znal vi postati žrtev podobnega napa :i k'jt ie bil oni, kateremu ste koniai u-el živ. Moja mlada gospodarica je namreč v silnem, neodoljivom strahu pred kapitanom, — O. o! Ha iibal vendar ni tako strahovit človek, — je odgovoril prezirljivo de Lozeril. — Gospodična se da rajši oropati popolnoma, kot n^ 1■ — ien in obdržan. Pri brezuspešnih napadih 22. t. in. so izgubili Angleži 22 tankov, ki leže razbiti pred našo fronto; del preživele posadke je bil ujet. Kanadske čete so zopet poizkuši-le prodreti v Lens in naše sosednje postojanke; v trdovratnih bojih iz bližine smo obdržali dosedanjo črto. Tudi ob progi Arras— Douai se je izjalovil m? pad sovražnika. — Armada nemškega cesarjeviča: Na obeh straneh Moze je narastel topovski boj v gozdu pri Avo-courtu, na višini 304. pri Beaumontu in v Bois des Fosses ob nekaterih jutranjih urah zopet do znatne sile. Proti višini 304, ki si no jo v noči od 21. na 22. t. m. izpraznili po načrtu, ostavivši le slabo posadko, so izvršili Francozi danes močen napad sprejel jih je naš topovski ogenj. Severno Louvemonta pripravljene sovražne na^ padne čete v sled našega obrambnega ognja niso mogle iz jarkov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob obali so prispele naše čete na nekaterih točkah do reke Ae. Ob Drisvjatskem jezeru, pri Brodih, ob Seretu in Zbruču je od časa do časa oživelo bojno delovanje. — Armada nadvojvode Jožefa: Naše postojanke pri Soveji in v dolini Sušite so bile zopet cilj brezuspešnih sovražnih sunkov. — Mackense-nova armada: Zapadno Corbula ob Seretu nam je prineslo podvzetje naših naporne čet več ujetnikov in plena. Macedonska fronta. — Ob traini vročini le mestoma neznatno streljanje. BEROLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan. 24. avgusta, zvečer. V Flandriji so bili krajevni boji pri St. Juliemi in južno ceste Ypern—Menin za nas ugodni. Zapadno Moze so bili preko višine 304 napadajoči Francozi krvavo odbiti. Prvi generalni uvartirmotet&rs pL Ladendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 23. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severno Bito-ija pičel, v kolenu Čer ne in vzhodno odtod proti Gradešnici živahen topovski ogenj. V dolini Vardarja neznaten ogenj in spopadi patruli. Močne sovražne patrulje so prodirale prod odseku z^p"'lno Dojranskega jezera, a so jih naši oddelki vrgli povsod nazaj. V dolini Strume posamični topovski streli in praske s sovražnimi pehotnimi in konjeniškimi oddelki. — Romunska fronta: Sovražni topovi in letala so obstreljevali Tulcejo. V odgovor so rr stala naša povodna letala bombe na ismajlo in tamkaj zasidrane sovražne monitorje. En monitor je bil zadet v polno. TURSKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: V Perziji so izgubili Rusi v boju 19. t. m. severno Bistana 2JO mrtvih. Mi smo imeli 9 mrtvih in 24 ranjenih. Sovražne poizvedovalne oddelke na našem levem krilu je pregnal naš ogenj. Naša artiljeriia je z uspehom obstreljevala sovražne napadne kolone. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. 23. avgusta. — Včeraj, četrti dan bitke na julijski fronti, so naše čete zopet znatno napredovale na severnem krilu črte in imele uspeh tudi na južnem krilu. Sovražnik se je srdito upiral našemu pritisku in je izvrši! številne protinapade. V osvojenih postojankah so odbile naše čete vse te napade in neustrašeno nadaljevale svoje napore, da dosežejo prednje cilie. Na Krasu se je zlasti brigada iz Pollanzc ovenčala s slavo. Iztrgala je sovražniku mogočno postojanko jugovzhodno Fajtega hriba in se vzdržala tamkaj v tri dni trajajočih srditih bojih. Tudi zračna armada je prispevala k včerajšnjemu uspehu. Naša letala in zrakoplovi ^o zmetali na sovražnika nad 12 ton razstrelilnih snovi. Dose-daj je bilo ujetih 350 oficirjev in nad 16.000 mož. Na trentinski in koroški fronti so se ponavljale manjše krajevne akcije podrejenega pomena. 24. avgusta. — Bitka se nadaljuje. Iztrgali smo sovražniku nove postojanke in odbili njegove srdite protinapade. Napra- bodalcu človeka, ki si hoče prilastiti vse imetje "mojega gospoda, brez ozira na njegovo hčer. — To je res, Hanibal je prišel k meni z grožnjami in mi je sporočil svoj namen, da hoče to imetje braniti proti vsakemu drugemu. — Vidite torej, da je gospodična imela prav, da se je tresla za vaše življenje. Potein se je Colard oddehnil zelo zadovoljno in dostavil: — Po sreči se ji sedaj ne bo treba bati več, ker ste vi, gospod baron, toliko previden, da ste odstopil. Beseda »previden^ je razžalila de Lo-zerHa. Ko je dejal, da misli opustiti ženi-tev, je hotel Ie preizkušati Colarda in ga pripraviti, da bi govoril. Mislil ni niti trenutka, da bi zapustil hišo. Zato je tudi porabil Colardove nevšečne Ijesede za pretvezo, da bi preklicu! svoje. vili smo številne ujetnike. Dosedaj smo odvedli z borne fronte skupno 500 oficirjev in 20.000 mož v ujetništvo. UpleniH smo 60 topov, večinoma srednjega kalibra, številne strojne puške, minovke in mnogo vojnega materijala. Naši letalci so brez prestanka napadali sovražne mase in razrušili njihove zveze; zmetali so na pota v zaledju 15 ton bomb. Na trentinski fronti, kjer je sovražnik zaman vztrajal pri svojih diverzijskih poizkusih, smo odbili vse napade na Zugni in Seekoflu. — Albanija: V noči 22. t. m. je tekom živahnega boja na desnerr bregu Vohiše ena naših patrulj uničila sovražni oddelek; par preživečih je bilo ujetih. Rusko poročilo. 21. avgusta. — Zapadna fronta: V smeri Vihie živahno topovsko streljanje. Močen sovražen topovski ogenj v ozemlju severno Drisvjats^ega jezera. Nemci so poizkušali izvršiti ^severno Zaturčev napad, a jih je zadržal naš ogenj. — Romunska fronta: Ob Bistyci, v okolišu Jeruča, je napravil sovražnik več napadov, ki jih je naša pehota odbila. V smeri Ocne je izvršil sovražnik 20. t. m. močen napad južno Slanica kakor tudi severno višinskega grebena-med Slanicom in Oitozom. Zvečer je nekoliko napredoval. Boji za žganjarno so se nadaljevali ves dan 20. t. m. z menjajočim se uspehom. Severovzhodno Sov-eje je sovražnik napravil srdite napade in se polastil zvečer majhnega dela jarkov. Zapadno proge Focsani— Adi ud so odbili Romuni vse napade Nemcev. Vzhodno imenovane proge so Romuni z vrsto napadov pregnali Nemce iz jarkov, ki so jih zasedli prejšnji dan. Na ostali fronti pehotni ogenj. — Kavkaska fronta: Položaj je neizpremenjen. — Vzhodno morje: 19. t. m. je več sovražnih letal izvršilo poizvedovalne polete nad otokom Oeselom in Riškim zalivom. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: Kljub noč m dan ponavljajočim se italijanskim napadam stoji naša kraška fronta neomajno in trd: o kakor skala. Naše čete niso izgubile tan kaj niti pedi zemlje. Notri v noč trajajoči +ežki boji od 'Mirna do Kostanjevk;e so se končali nam v prid. Brezuspešni so bili tudi divji napori sovražnika proti ozemlju med Kostanjevico rn Selom in Grmado. Crte nad Sv. Gabri-jeh m do Vodic je napadel sovražnik včeraj. Na Banjšicj se mu je posrečilo, da je svoj prejšnji uspeh nekoliko razširil. Naši letalci so se z uspehom udeleževali bitke. Dva sovražna letalca sta bila sestreljena. V območju sovražnega ognja je zasledoval cesar od ranega jutra do poznega večera razvoj tega tako srditega bojnega dne. Cesar je ponovno pohvalil hrabro zadržanje čet. — Vzhodno bojišče: Proti višinam severovzhodno Soveje in postojankam na obeh straneh doline Sušite je izvršil sovražnik včeraj popoldne in zvečer, deloma po srditi topovski pripravi, več močnih, a popolnoma brezuspešnih napadov. Prišlo je do srditih botev iz bližine. Sovražna vdorna točka je bila s protisunkom takoj zopet očiščena. Sovražnik se bije hrabro. Rusi so izstrelili včeraj okoli 80 strelov na zgodovinski grad v Podhorcah, ki so mu dosedaj prizanašali, ne da bi napravili dosti škode. Tudi neka oddaleč vidna sanitetna kolona je bila obstreljevana. — Balkansko bojišče: Ob Vojuši v Albaniji smo pognali sovražne poizvedovalne oddelke nazaj. Letalci so konstatirali, da je požar v Solunu ponehal. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Soška fronta: Na Krasu in pred Grmado je bilo včeraj do-treh popoldne mirno. Nato je pričel bruhati najtežji minovški ogenj na tamkajšnje postojanke in težki topovski ogenj na zbirališča in pota za fronto. Po posa-mezuih sunkih je sledil ob 4 popoldne enoten napad mas. Sovražnik je z zastavitvijo vseh bojnih sredstev za vsako ceno poizkušal doseči uspeh; toda tudi ti napori so bili zaman, lstotako smo odbili na Banjšici vse napade vedno znova napada-jočega sovražnika, ki je imel težke izgube. fl — \ eš, Colard, — •" -1 ' li! »rut 1 l- o V je pričel. — da ču- I, iur r>ili rroH r. kot da ščitim gospico Brfchetovo, veliko veselje, da bi ostal tu. Ali je hišnik s svojimi besedami zasledoval poseben cilj? To je bilo verjetno, kajti sedaj je zaigral slaboten smešek okoli njegovih ustnic. De Lozeril, ki ni opazil ničesar, je nadaljeval: — Torej, dragi moj, ali si prepričan, da kapitan doseže svoj cilj? — Vraga, da! — ie vzkliknil starec b u pano. — Kar ga je zadela kap, gospod Brichet ni prav pri pameti. Izgublja spomin in zamenjava stvari in osebe. To je porabil kapitan, da ga je popolnoma dobil v svojo oblast. Sedaj mu vceplja nezaupanje proti vsemu svetu----proti vam---- proti meni; proti meni, svojemu zvestemu Colardu!____Pripravi ga tako daleč, da bo delal vse le po njegovi želji, in nekega lepega dne mu bo treba samo iztegniti roko, da pograbi vse, kar je tu. (Dalje.) Sovražna artiljerija je od časa do časa strelja v ozemlje za našo soško gorsko fronto na Mrzlem vrhu in Krnu. Naše letalsko brodovje je zmatalo včeraj zvečer 27 kosov po 20 kg težkih bomb na baterije y Sdobi. Stotnik Brumovski je zopet sestrelil eno letalo. Včeraj so si priborili nove lavorike pešpolki št. 11 (dopolnilni okraj Pisek), 47 (Maribor), 51 (Kološvv), 62 (Maros-Vasarhelv), 63 (Bestersze), 93 (Schonberg) in 100 (Tešin). — Tirolska fronta: Na Zugni in v ozemlju Kreuzberga so napravile naše čete zopet ujetnike.— Rom-unska fronta: Višine severovzhodno Soveje in severno Sušite je sovražnik včeraj dva-krat napadel, a zaman. Naše postojanke med Prutom in Seretoin so bile od časa do časa v močnem sovražnem topovskem ognju. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov ura-d poroča: Generalna ofenziva zaveznikov se je dne 22. t. m. nadaljevala na vseh frontah. Dosedanji potek je izredno ugoden za osrednje vlasti. Ogromnim žrtvam entente stoje nasproti le krajevni uspehi. Javljeni veliki novi napad v Flandriji se je pričel ob 7 dopoldne. Popoldne je poslal sovražnik nove čete v boj. Naša stara črta je bila obdržana dosedaj na vsej fronti. Le jugovzhodno St. Juliena je nastalo krajevno omejeno angleško gnezdo. Vzhodno Yperna so naše z izredno hrabrostjo bojujoče se čete odbile šest sovražnih napadov, podpiranih od tankov. Sele pri sedmem napadu so morale naše čete ob 5 zvečer prepustiti sovražniku zapadni del gozda Herentaga. Zvečer so izvršili Angleži po dveurnem ogitienem orkanu med Langemarkom in vzhodno Zvvantellena še en srdit napad v globokih vrstah. Prišlo je do krvavih pehotnih bojev, ki so trajali pozno v noč. Po semtertja valove-čem boju je ostal gozd Herentage v an-gieških rokah. Na vseh ostalih točkah so bili napadi odbiti. Izgube sovražnika so jako težke. — V ozemlj-u Verduna se ie razvila bitka dne 22. t. m. v močne delne sunke, ki pa so bili izvršeni šele včeraj zvečer. Sledil je le že javljeni močni napad na obeh straneh Vacherauvilla— Beaumonta, tekom kaierega ie priboril sovražnik za drago ceno neznaten krajevni uspeh. BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Generalna ofenziva entente je dne 23. avgusta na flandrski, francoski in ru-sko-romunski fronti nekoliko popustila. Le na italijanski fronti je divjala bitka z isto srditostjo kakor prejšnje d:ii. Sunek, ki je prignal Angleže do severno ceste Ypern— Menin, se je krvavo razbil v našem ogniu. Naš dne 24. t. m. izvršeni uspešni sunek južno ceste Ypem—Menin je zopet očistil angleško gnezdo v gozdu Herentagu. Iz razstreljenih tankov smo rešili 2 oficirja in 10 mož. Tudi dne 23. t. m. so bili Ka-nadci zopet brez prizanašanja pognani proti našim postojankam v Artoisu. Od 6 zjutraj so se razbijali močni delni napadi Kanadcev na naše postojanke severno Lensa do jugozapadno mesta. Kmalu po osmih so Kanadci zopet z močnimi silami napadli ob potoku Souchezu. V srditih bojih iz bližine je bil- sovražnik tudi tokrat krvavo odbit. Kanadci so imeli težke izgube. — Tudi dne 23. t. m. Francozi svojih razbitih divizij pri Verdunu niso mogli poslati v boj. Najhujši napad tega dne, ki ga je izvršil sovražnik proti odseku višine 304, se je razbil ob-težkili izgubah v našem topovskem in strojniškem ogniu. Na vzhodnem bregu Moze. kjer ie topovski ogenj opoldne vedno bolj naraščal. je naš uničujoči ogenj preprečil pripravljane sovražne napade. — Na vzhodni fronti so bili razni sunki Rusov in Romunov odbiti._ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 24. (Kor.) \VoIffov urad poroča: V Rokavskem prelivu in Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 5 parnikov in 3 angleške ribiške ladje. Na eni slednjih je bil uplenjen en 15 cm top. Sestreljen nemški zrakoplov. BEROLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Dne 21. t. m. je bil eden naših mornariških zrakoplovov zapadno jutske obali, severno Hornsriffa, pri napadu na angleške pomorske sile sestreljen. JAPONCI V SIBIRIJI IN EVROPI. BERN, 23. (Kor.) Listi poročajo iz Pariza: S popolnim privoljenjem petrograj-skega kabineta bo ruska garnizija v Sibiriji izmenjana z japonskimi četami, da bo mogoče te ruske sile poslati na fronto. Vrh tega ni nobene ovire tudi za sodelovanje japonskih enot na ruskem bojišču, da služijo ruskim vojakom, ki jih je pokvarila maksimalistična propaganda, za vzgled hrabrosti in izpolnjevanja dolžnosti. _ Gustav Gratz — finance; grof Bela Se-renyi — trgovinski minister; Bela Me-zossy — poljedelstvo: grof Aleksander Apponyi — uk rn bogočastje; Karel Gre-czak — pravosodje; baron Szurmay — honvedski minister; Karel Unkelhauser — minister brez portfelja za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, grof Teodor Bat-thyanyl, dr. Vazsonyi in dr Bela Foldes ministri brez portfelja. Končno je bil imenovan grof Ivan iladik za ministra brez portfelja. Glavni odsek rajhstaga. BEROLIN, 24. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga je radi odpotovanja kancelarja v glavni stan prekinil politično debato in se pečal z vprašanjem o preskrb'i premoga. Spor med Italijo in Jugoslovani. CURIM, 23. (Kor.) »Neue Ziircher Zei-tung« poroča z italijanske meje: Na londonski konferenci le s težavo odpravljena nesoglasje med Italijo in Jugoslovani j« udarilo vsled zadnjih izjav Pašića zopet z vso silo na dan. Vedno jasneje se Kaže, da gre za vitalna interesna nasprotstva, ki jih je težko spraviti v soglasje, vsled česar postaja mirna poravnava vedna iudi še nerešena predloga o vojnih davkih, ker brezdvomno pride do skupne seje obeh zbornic, kakor določa poslovnik. — Gotovo je namreč, da poslanska zbornica nikakor ne pritrdi iz-premembi svoiih sklepov. Za vlado ni nujnega vzroka, da bi se močneje izticala ob tej priliki. Kar se tiče še nerešenih naredb po S \ L, so bo jooral tudi zanje določiti prostor v programu poslanske zbornice, ker se več teh naredb ne more razveljaviti, no da bi se izdali odgovarjajoči zakoni, na drugi strani pa se upravičeno želi v poslanskih krogih, da se razveljavijo vse naredbe po § 14. V poletju načeto vprašanje izpre-mcinbe ustave se zopet postavi na dnevni red. V tem vprašanju vlada najbrž ne krene s staiišča. ki ga je zavzemala doslej, to se pravi, omejevala se bo na to, da bo odklanjala, kar bi ne bilo združljivo z avstrijsko državno mislijo. Ker vlada, kaktuse vse zdi, ne pripusti reševanja »otr^i pofitičnih vprašani v zvezi z mirovno konferenco ali na kakem kongresu, in na jru-gi strani neupravičene zahteve enega narodnega plemena ne morejo imeti upanja, da bi se uresničfle. je razvidno, da se bodo stranke morale najti na načelu avtonomije narodnih plemen v mejah kronr.vln. kot ga je proglasila vlada, če sploh hočejo prisvojiti koristi narodne avtonomije. Kar se tiče velikih gospodarskih vprašanj, zlasti sedaj najvažnejšega vprašanja ljudske prehrane, je jasno, da iz celotne zbornice rešitve ni pričakovati, dokler vojno« gospodarski odsek ne poda .primerni predlogov. Na tem polju bo vlada n^nS želela ugotoviti nekatera načela/posebno ker bi razprava o posameznostih dovedla do takih ncsporazuniljenj. da bi bila vsaka velikopotezna obravnava stvari one* mogočena. V vodilnih krogih nemškega Nationalverbanda. pa tudi pri drugih strankah prevladuje nazor, da se ne morejo več trpeti s centralnim gospodarstvom zvezani nedostatki. da sicer ne more ljudsko zastopstvo zastopati ali nadomeščati vlade pri upravnih ukrepih, da pa more zbornica ustvariti tak položaj, da se more prisiliti vlada, da postopa na čisto določen način. To razpoloženje zbornice vladi gotovo ni neznano, in čuje se tudi, da se zelo resno delajo priprave za temeljito premembo centralne^ gospodarstva. Odseki prično, kot se čuje, svoje redno parlamentarno delovanje v začetku ine-scca sfbtembra. — Glede tega poročila pripominjamo, zJasti še z ozirom na odstavek o izpremembi ustave, kjer se govori o narodnostni avtonomiji v okviru kronovin, da to poročilo izhaja iz politične korespondence »Politische Tagebuoher«, katere urednik in izdajatelj je znani nemški radikalni kričač, poslanec Hummer, in da je torej ves ta program za jesensko zasedanje državnega zbora le načrt, kakor si ga žele Woit in njegovi vsenemški tovariši Stran H. »EDINOST* štev. 233. V Trstu, due 25. avgusta 1917. Po rešitvi oirrske krize. Rešitev ogrske krize ima — kakor smo že naglašali — dve glavni karakteristiki: da ie novi ministrski predsednik prevzel vso dedščino in v-, obveze svojega prednika in pa da kabinet ostane v dosedanji sestavi- Nu, | s'! -; J pred ednik je že prevzel ministr-j ! .'predsedstvo, ni pa še doslej prevzel; ipiracijsh. Iz Lugana poročajo: »Italijan-. listi poročalo, da pride Pašić ta teden v Rini na dvadnevno bivanje. Pašić je nedavno izjavil v razgovoru z dopisnikom (iazzetta del Popolo«, da bi Italijani morali biti zadovoljni s tem, da jim prepu-j :'ea Trsi, Pulo in Valono! Več italijanskih i Kitov pričakuje, da Pašić še od jenja i /a časa svojega bivanja v Rimu, osobito; i c Je vprašanja Dalmacije, Milanski listi s liajo. da je Pašić v razgovoru z nekim italijanskim novinarjem* izjavil, da glede Ja Iranskega vprašanja ni prišlo med Italijo in Srbijo do ni kakega sporazuma. Pa-siO je izjavil, da po dogovoru, sklenjenem na Krtu. se ima osnovati jugoslovanska država, ki bo obsezala Srbijo, Hrvatsko ni Slovenijo. Ne more biti govora o tem, da bi se ustanovila slovanske zavezna (federativna) država, ker bi to delalo "veri, e težave pri določanju mei poedinih za veznih držav. — Na vprašanje, kaj bo i7 dogovora Italije z njenimi zavezniki, ki jc zagotovila tieie Dalmacije, je odgovoril Pašić, da je Dalmacija, razun Zadra, slovanska in da ne more pripasti k Italiji. To mora Italija priznati, ko je sama nastala Tta ptfdlagi narodnostnega načela. MJ Trsta?! Ali ne ve Pašić, kaj pomenja \ Trst za sedanje njega slovensko zaledje — a' ne ve, da bi bil za ves ta širni slovenski teritorij, uničevalen udarec, ako bi pa o: ;isTiili od Trsta in od morja? Ali ne \ 'a. Pašić, da bi bil to uničevalen uda-i e /a ves narod slovenski: da je vpra-? Trsta slovensko vprašanie — živ-j I .: s .o vprašanje za tisto SI o veru- ki naj I i — po Paš eevcm — tvorila ie -iaven del bodoče jugoslovanske države, o. bi! torej z odstopom Trsta zcf n krvav udarec enenn velikemu in važn r:-j dela I- te bodoče Pf-šićeve države?! Pa še ne-1 ! :tj \ nacijona nem pogledu. Samo ob se-, 1 i izključeno ie, da bi le mesto sa:no pri-j padlo I aliji, kajti nobeno veliko trgovsko j i resto ne more prospevati brez primerno I velikega zaledja. Vzeli bi nam lep kos na-?e slovenske domovine. Kai bi bilo potem v prebivalstvom na t c j zemlji v nacijonal-neiii j 'edu? Kje ostaje potem tisti ve-| liki princip samodoloebe narodov, na-! redne svobode, tisto narodnostno načelo,* ki ie naglasi; tudi g. Pašić v svojih gornj li izvajanjih?! Te izjave — ako so resnične! — pomeniajo t orel izneverjenje lastftfili, načele ni. tistemu velikemu cilju, s katerim državni i enteute opravičujejo nadaheva-rje sedanje, vojne. Perdsednik češkega Narodnega^odfcora - oti: pil. Podpredsednik narodnega od-1 ra češkega, poslanec Nemec (socijalen demokrat) je prejel od predsednika, c' seelence dra. Mattuša, naslednje pismo: »Sklep narodnega odbora z dne 25. t. m., da se narodni odbor preosnuje na širši i I k:.; i. sem pozdravil s hvaležnostjo, - nuni ugodno priliko, da odstopim c : ;; _ ;a,"ki ga v nedaljnji bodočnosti ča-: .:•; T:ke ?n odgovorne naloge, ki bi jih vo tako hitro izvesti, kakor bi jaz to želel. In ker tudi vidim, da ie v zadnfem času tudi moja oseba podala predmetom napadov, in kako se parole, stareje od četrtstoletja, pritegajo, da bi se dokazala moja nevarnost za blaginjo naroda, se čutim prisiljenega, odreči se predsed-ništva narodnega odbora, ker menim, da se s tern odstrani eden vzrokov mnogih nesoglasii. ki ogrožajo sedaj enotnost čeških strank.« — Dr. Mattuš se' sklicuje uvodoma na svojo starost — saj je bil sovrstnik in sobojevnik pok. dr. F. L. Riegra — ali resnični uzrok, ki ga je sklonil k temu koraku, je vendar označen v drugem delu pisma. Dr. Mattuš aludira na »stare parole < — tiste, ki so zrušile svoj čas Staro čehe in — njega žnjimi. Ali izkušnje dogodkov in nevspehov v poznejih časih so razbistrile marsikaj in prinesle dru. Mattušu naisijajneie zadoščenje s tem, da mu sedaj vsa češka javnost brez razlike strankarske pripadnosti poklanja ljubezen, spoštovanje in — priznanje za vse, kar je storil za češko stvar, četudi po drugih poteh, nego so hodili drugi. To spoštovanje in ta hvaležnost sta dobila vidnega izraza ravno v izvolitvi predsednikom narodnega odbora, skupnega za; ropstva narodnih organizacij. In sedaj odhaja ta odlični mož užaljenega srca — kakor to razločno zveni iz njegovega pisma — mož z avtoriteto, kakršnje narod krvavo potrebuje v tako težkih in usodnih časih. Odstop tega moža kristal-nočistega rodoljubja je zopet klasičen izgled, kam dovaja tisti izvestni radikalizam, ki slepo meče senco sumov tudi na najboljše, ako nočejo voditi narodne politike Ie z vročim srcem, ampak tudi s hladno, računajočo glavo. Brez te kombinacije ni dobre politike — obojnega treba! To naj si zapomnijo radikaici! deio močni in dobri poštni konji za prevoz(svoje delavce brez kruha, ali mesar brez rovali so: Jožef Mislej in soproga K 3, |oseb in prtljage ter da bo dohajanje pošie: mesa; zato je tudi umljivo, da finančna I v določene kraje po možnosti točno in oblast nekoliko skrbi za svoje osobje v 1 redno. ^ teh težkih časih. Ce pa g. dopisnik ne Kolkovn? in pristofbinski predpisi. C. kr. | privošča finančnim organom tega malega finančno ravnateljstvo javlja: V založni-!poboljška, naj se cbrne na finančno mini- vesti. 'JU II" l-"' • um; I^iijuii ki 11 k P. vdarjajno to. ker ta konstata-; :ija pušča odprto vprašanje, ali so te Pa-i Odlikovanje, S povzdignjenjem v plemenitaški stan je bil odlikovan tudi v Trstu predobro znani major Josip Loneck, kateremu je podeljen pridevek pl. Fiins- briick. Prebivalce iz zgornje okolice, ki so se vsted zadnjih dogodkov preselili v mesto, vabi mestni magistrat, da se tekom 3 dni zglase ali pri pristojnem okrajnem načelniku ali naravnost v anagrafičnem uradu (ul. Sanifa št. 25 III. nadstr... vrata 58) tekom uradnih ur. — Te priglasitve bodo oblastem v podlago pri odredbah, ki se ukrenejo v korist teh prebivalcev. Za naše ranjence. Ker je damski odbor napravil okrepčevalnico ob tramvajski postaji pred veliko vojašnico, prosimo za primerne prispevke za ranjence, kakor malinovec. sirupe, likerje, vino, mineralne vode iii perilo vsake vrste. Kdor ne daruje in natura, lahko nadomesti to s primerno svoto v gotovini. Darovi in prispevki se sprejemajo v Narodnem domu pri g.e Biček-Razbornikovi. Selska refekciia. Danes se bodo sprejemale prijave za učenke dekliških licejev in sicer v refektoriju v Starem mestu (Piazza del Rosario) od 3 do 5 pop. — Učenci vseh ljudskih in meščanskih šol (občinskih, državnih in zasebnih), nižjih srednjih šol (gimnazij in real'k); strokovnih tečajev obrtne šole in pripravljalnih tečajev navtične akademije, ki žele biti sprejeti v šolsko refekcijo za šolsko le:o 1917—1918., pa se še niso prijaviti za to, se morejo prijaviti še danes od 3 do 5 pop. v paviljonu Ljudskega vrta. — Z današnjim dnem se prijave zaključijo ter se pozneje ne bodo sprejemale več. Učence slovenske gimnazije (zaposlo-valnih tečajev goriške slovenske gimnazije) in prav u ko tudi zaposiovainfh tečajev goriškega učiteljišča opozarjamo, da imajo prav tako pravico do šolske refekc^e, kot učenci mestnih in drugih državnih srednjih šol. Zato nai se tudi učenci teh dveh zavodov, ki retlektirajo na šolsko refekcijo. prijavijo danes, v sobsto, ođ 3 do 5 pop^ v paviljonu v Ljudskem vrtu. Prinesejo naj s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Danes je zadnji daii za prijavo, torej naj ne zamudi nihče! C. kr. ckr. redarstveni komisarja; št. fl. se je preselil od ulice Muda vecchia 4 v ulico deli* Orologio 6 I. Z'beležerfO fcrđi! Članek o najno\ eji mirovni akciji glavarja katoliške cerkve zaključuje xf)omoHub« tako-le: »Ko je še! načelnik naše stranke dr. SusteršiČ iz Ljubljane in je izr očil posle svojemu namestniku, je dejal: »Kaj morem v teh razmerah boljšega storiti, kakor da grem delat zn mir? Mobrotmk človeštva te, kder tudi sdmo >.a en d?.-- skrajša to grozno muce:-e in strašna* zmedo pojmov.« Tako je. To vojn • j*, satan naredil. Samo Bog jo nvore k. u ati. -— Misli nam uhajajo v čase začetka, sedanje vojne.... Tuik — veieizdajalec! Pod tem naslovom se sporni i.ki Arbeiter-Zeituiig> ob-sf dbe. izrečene svojedobno proti Cehu dr. Slami, poslanca, u mi rov) i enemu sodnemu sve mrku in vi- mu ravnatelju neke češke 1 a ke, ki je bi: obsojen na pet let te, ke ječ. Kaj je zopet ta človek zakrivil? Neki uradnik mu je dal proklamacijo ruskega carja. Vzel jo je, nesel domov, kjer jo je _ sežgal. AJi, vojaški sodnik dr. Konig je ugotovil, da je bil dr. Slama dolžan to prijaviti, pak je bil Slama radi tega obsojen iia pet let ječe. — V nadaljnjih razmotri-vanjih o tej obsodbi pa dokazuje > Arbei-ter-ZeiUing«, da Slama v tem slučaju ni bil obvezan prijaviti in da ie bilo tolmačenje sodnika krivo. Med tem pa je dr. Slama — umrl. Proti neredu v poštnem prometu Istre, j Deželna upravna komisija Istre se je obrnila s spomenico do ministrstva trgovine, da odpravi vse tev.koče, ki so kri e nor*- 'n v nostnem prometu Istre, pr«* .. ia : e ijiiiiisl. i".o za; zame . .. „ : • . štvu c. kr. dvorne in državne tiskarne je izšla knjiga »Die osterreichischen Stem-pel- und Gebiihrenvorschriiten«, katero je sestavil po nalogu c. kr. finančnega ministrstva dr. Rudolf Roschnik po sedanjem stanju zakonodaje. Knjiga vsebuje v prvem delu pristojbinski zakon iz leta 1650.. v drugem delu splošni tarif iz leta 1850. in 1862., v tretjem delu ostale pristoibinSke odredbe, ki so izšle v državnem zakoniku do konca meseca aprila I. 1917., končno sestavo pristojbinskih oprostitev in ugodnosti. Vsi zakoni in odredbe so ponatisnjeni, v kolikor so še v veljavi, dobesedno, drugače pa z izpremenjeniin besedilom. Določbe, ki so sedaj izven veljave ali izven rabe, so izpuščene. Da se knjiga lažje rabi in da se njena vsebina lažje primerja (za kar služi že tarif po abecedi), je pri-dejnn seznam vseh zakonskih določb po časovnem redu ter kazalo po ah—.ci. Knjiga je sestavljena po nalogu c. kr. finančnega ministrstva z namenom, da nudi širš-emu občinstvu jasen pregled in gotovo pomoč na obširnem polju pristojbinske zakonodaje. Da se pomore širšim krogu m nabava te knjige, se je določila jako nizka cena; knjiga, ki ima v obliki -leksikona 1100 strani, stane nevezana 8 kron. vezana 9 kron 20 vin. — Dobi se v vsaki knjigarni kakor tudi direktno od c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju. Žrtev blaznosti. Dne a avgusta t. 1. je gca. Pavla Cigoi, učiteljica v Kamnjah na Goriškem, izgubila v Savi svoje mlado ži vljenje. Stvar jc bila pa ta-le: Gca: Pavja Cigoj je bila def. učiteljica z najmanjšo možno plačo, mesečnih 79 K. Vsleu česar je obupno tožila v skrbi za prihodnost, kajti morala je poleg sebe prehranjati dve sesiri-begunki. Ze na obrazu se jej je odražalo pomanjkanje, vsled česar je zadnje mesece hudo shirala in tožila večkrat, kako ]&> iz Koritnice (postojnski okraj) iz dobrih dohodkov prišla na Goriško umirat itd. Zeljno je pričakovala dneva, da bi mogla obiskati svoje prijateljice in znance na Kranjskem. Tako jc bila 28. do 31. julija pri gospici učit. Mirni Greben-čevi v Planini. Dne 1. avgusta jc prišla v Ljubljano do sorojaka Solkanca !. Bi-težnika, uradnika centralne posojilnice. Ali koj ko je došla se je videlo, da je bolna. Odpeljali sojo takoj v žensko bolnišnico ljubljansko, kjer je pa niso hoteli sprejeti, izpoznavši da je blazna, vsLed česar so jo istega dne 1. avgusta popoldne oddali v ljubljansko norišnico. Prvih pet dni je bila popolnoma nezavestna, potem pa je prišla zopet k zavesti Prišla je v Ljubljano k njej njena sestra in jo odpeljala iz norišnice v polni nadi, da je ozdravela, ter jo privedla k družini g. Bitežnika dne 7. avgusta. Dasi je bila videti utrujena — motnih oči. je izprosila, da jo je spremljala 151etna Bitežnikova svakinja proti Savijam (Črnuče), da bi obiskala tam svoje dobre znanke. Po poti grede je bila malobesodna in nejasnih pojmov. Prišedši do Save je postala kar naenkrat vsa iz-premenjena in živo navdušena, da J)i prišla čimprej k znancem. Prevzela jo ie krasota vode in pričela jo je primerjati s krasoto Soče. Ko ste dospeli do* sredine mostu, je rekla spremljevalki: »Kaj bi hodile po mostu, saj napravljajo tu stezo na kraišanco; poidrve po stezi in v trenutku ie skočila, pak sela na mostišče (ograjo) in omahnila v znak. Spremljevalka jo je pograbila za roko in držala nekaj časa — ali vzdržati je ni mogla! ln nesrečna Pavla je zdrknila in zginila v bistrih valovih — Save, ki jo je odnesla dalje. Do danes nimamo sporočila, ali so io mrtvo našli. — Toliko v pojasnilo proti raznim neutemeljenim — namigavarijem. Razpisane štipendije. Za šolsko leto 1917.— 1??. se odda štipendija letnih 210 K iz ustanove dr. Vita!a Landi, namenjena dii -ku mestne višje realke, ki se posebno c- Jffkule v matematiki, brez razlike pristojnosti, vere in narodnosti. Pravilno opremljene prošnje mestnemu magistratu do 29. septembra t. 1. — Samo za šolsko le;:> 1017—18. se odda štipendija letnih I i,-U K iz ustanove Mučila pl. Tommasinl-Ja. namenjena dijaku, ki pohaja mcdicin-sk > sakulteto na dunajskem vseučilišču. Št i "-"..'JTje pedeltuje- Zdravniški zbor bolnišnice*v Trstu. Prošmc do 20. oki Teder.ske Slike l Gospa Peplna Pr^cij j.- našla na velikem tt: u izkaznico za 10 kg Sladkorja na kne V». (iaspstln — Koper. Lastrrik iste .•'»j prkk r, > njo k imenovani gospej v ul. Sv. Frančiška Asiškega. : b m HALI OGLASI i:: I se račuaajo po 4 stot. besedo. \ Mastno tiskaao losede fe raoa-1 najo eukrat reč. — Najmanjši pristojbina rnusa 40 Btotlak. : ca □□ □□ Štirje dijaki Dru o-.-ka Sca! i S di.'bijo j o zmern" ceni hrano ia stanov, nje. — Naslov Amalija nt". Trst-Ropn. 1411 Fflhfl* lili B' na/.nanja svoji™ ccujenim tli kU: VSijtci: odjema' om, di ima na Opčin ii »e vtadno odprto zalogo vina, v veliki množini belega in rme^a. 141.K) Proda se ši alm stroj „Siuger" za 24 K. Via del'Olmo 22. ir 1410 KlV^flH ^rva za kurja-, o v vsaki množini. Po? nalili nudbe na barvarn co A. Pelli/.zaro ul. Salice št. 2, Piaz7a Karriera veccbia. 1-JOS Proda se mlada kr va s teletom pri Ces.; u pod Obeli-kom. 1 i 6 rone si •e kupim od 10 » 1 naprej. 1'etio iio Gulič. • i234 Foiogral Anton Jerkit pos'uje v svo.iem ateljeju, r Trstu. Via dello Poste St 10. 4'>7 Kupujem žaklje vsake vrste F. Habif-, Molin grande 20. 1402 SOI Ja vinske kupim ; plačam vis ke cene. Bol e, IL gostilna, K'ojaD 2. 1401 Prodam tri hišice z zemljiščem — Visnjavec Jo-ip. (luardel a keoglietto 350 (137 takile vsake Trate kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri uiustni bolnišnici). 1-58 Perutnina Iz Štajerske (živa) racef kokoši, goske, plščeta Itd. prodaja po zmernih cenah A. MAR1SSAN Trst, ulica Boschetto štev. 10. ZDRAVNIK M. Dr, M Pernfčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n, (/raven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Caaintfa 39, I. od 3 do 4 pop. ra notranje* nervozne In otrolfc« bo- I; xni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Dobroznono prodajalna s ženskih oblek : G. JESS • Trstu, ul. Barriera vecchia 15 (pritličje in polunadstropje) katera je bila za kratki čas zaprta, je zopet odprta w V zalogi: obleke za ženske, plašči, jopice, krila i. t. d. za prihodnjo sezono. KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšaj oče krepilno sredstvo. I^azpoži-ijam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 4 litra tropinovea K 32.—. BENEDIKT HER7L, veleposestnik graićina Golice pri Konjicah, Sta ersko. Z začetkom šolsk. 1. 1917.-18. se p ustanove Margarete Capnano štirmnija letnih K 3.36, nameni, trž. učenki, po *.ene ( žane rorlbin^. ki z dobrini uspemo Ptvkaja višjo šr.lo ali ljudsko. Predn»> imau^tanovničim sorodniki. Pipavih; • opremljene prošnje mestne?nu magistrati^ d;i septembra t. 1. — Razpisan, so z: prihodnje šoNko leto štiri štioendijc iz ustanove Mazzoni. vsaka po 3oo K letnih.. dve z f« učence mestne višje realke,-d v. !>' : zn !i. « ee mestne višje gimnazije, ed iti; je a zli u-vfica. ki se posveti duhovske • Isu/u:. Prosilci morajo biti vpisani vsaj !l\. razred dotičnega zavoda. Pravili, o; ren.lične prošnje do 29. septembra mesinjinu magistratu. rk»pisniku: »O sv. Nikoli«! Prejeli snioi+r Dotle '.emu gospodu, ki napada gospod:*** Pederzolli-ja radi razdelitve tobaka \ Trs u. svetujemo, naj on sam svojo m -d ros t razlogi pri gospodu PederzoMi-jr za kar mu bo ta gotovo zelo hvaležen, i.i se b**. če je res »saiamonska«, tudi rad rav.Ui po njej. Kar se pa ti^e razde! je v a-: ja sm med finančne uradnike, boili mu j^a po i ^daio, da je smotke iinančno miui- DAROVI. V počr čeuie spomina nepozabnega ne-č".!:a in bratranca g. Mirosk:va Marteian-ca d' ruie obitelj dr. i odru/nici CM D. 30 :.>rava. O rr.rJedu m ®!iko Josipa Drufovke. .sk-.io iz dalii:j Rusije, se je nabrala ; prijatelj: majhna svotica na Skali -•oni za podružnico CM H Roiam; l>a- erioiova ženski K. Denar hrani ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čer mak v Trstu, ul. Poste vecclr'e 12, vogal ulice delle PosJe. Izdiranje zobov brez bolečine. w Plombiranje. :: UMET^a ZOBJE ... ! bi' aire^oio naKazalo za to osobje . Peaerzolli ni imel pri tej stva; druzt'ga nego i i imerno razde! v % xi ggr fTT r-? Trst, eia Cessa tli f^r^a Hm. 5 (lastno poslopje) ffćp tal sir pazerva IC — Mlijalke: Dunaj Tegetho-strrsse 7 9. -Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, Metkovič, Opatija, Split. Sibenk, Zadar. na knjižice 3 * as C c Vlage na knfi^ice od dneva vloge do dnev.; vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojeg.-. Ob;v vanje vlog ni tekočem in ži-oračunu po dogovoru. Ak-ediivi čeki in nakaznice na vsa ta-in inozemski t zi