r,j lini PRIMORSKI DNEVNIK Po*»ina Diafiana v gotovimi . n ,, Abb. poslale 1 gruppo - LiCHfl 4U IlF Leto XIX. St. 169 (5544) TRST, četrtek 18. julija 1963 Napredovanje pogajanj v Moskvi za pogodbo o ustavitvi eksplozij N ] Uypesnetyu zaključku sedanjih pogajanj hi utegnila slediti nova vrsta pogajanj - Nadaljuje se delo za teleprintersko povezavo MOSKVA, 17. — Današnja seja pogajanj za prekinitev jedrskih poskusov v Moskvi je trajala tri ure in deset minut. U-radno porodilo o tej seji pravi, da so napredovali pri pripravljanju pogodbe o prepovedi poskusov. Sporočilo se glasi,; «Predstav- LORD HAILSHAM Tudi sinočnja poročila s trojne konference za dosego sporazuma 0 Prekinitvi jedrskih poskusov so uKodna. Uradno so namreč spo-r°čili, da so «napredovali pri pripravljanju številnih točk pogod-‘lc“. in sicer glede «poskusov v atmosferi, v kozmičnem prostoru ln pod morsko gladino». Hkrati Pa sovjetski tehniki nadaljujejo z delom za neposredno teleprinter-*ko zvezo med Kremljem in Belo nišo. V Moskvi bodo štirje teleprinterji in avtomatski aparati za “'friranje in dešifriranje, ki jih «odo v kratkem poslali v Belo hi-*°- Nadaljuje se tudi delo za pojavljanje kabla po ozemlju sporazumno določenih držav. Zelo važne so tudi včerajšnje "ennedyjeve izjave v Washingto-nu- Izjavil je: 1. sporazum o po-"kusih je mogoč; 2. v Moskvi se «odijo razgovori tudi v drugih «Praìanjih; 3. nič ne kaže, da bi 6il sestanek na vrhu potreben; ZDA ne morejo sprejeti miro-jjuhenga sožitja «s sovjetskim satelitom na karibskem področju». Tudi sovjetsko-kitajski moskovski razgovori so se včeraj nadaljevali, toda ni se moglo zvedeti «Iti to, koliko časa je sestanek trajal. «Pravda» pa tudi včeraj ob-Javlja izjave, v katerih številne Partijske organizacije podpirajo stališča, ki jih vsebuje sovjetski °dgovor na kitajsko pismo. V Italiji pa je član tajništva KPl včeraj povedal, da se bo v Vseh njenih organizacijah začela n6širna diskusija n sporu med ttf Kitajske in ostalimi komunističnimi partijami na podlagi vseh Potrebnih dokumentov. Zato bo v prilogi tedenskega glasila KPI «Rinascita» objavljeno v celoti besedilo kitajskega pisma od 14. ju-n,ja kakor tudi besedilo sovjetske-k* odprtega pisma. Danes je tudi vse jugoslovansko dnevno časopisje začelo z objavo Popolnih besedil obeh dokumentov. V Franciji postaja sindikalna *kcija proti poskusu de Gaullove vlade ,da se rmejijo pravice do stavke, vedno bolj obširno. Vče-r*j je bila cela vrsta protestnih stavk. Začeli so časnikarji ter u-službenci radia in televizije, nadaljevali so železničarji, uslužben-c> mestnega prometa, delavci v elektrarnah in plinarnah, rudarji td. Pariz je bil praktično dve uri « Pol brez prevoznih sredstev. ®avadi pomanjkanja električne e- crKl,le so se ustavile številne to-vsvne. Skratka; včerajšnja stavka je navzela tak obseg, kakršnega niso pričakovali. Istočasno je na-Jodna skupščina začela razpravo o nčrtu zakona za omejitev pravi-e do stavke v javnih službah in “•elonalizirani industriji. Gromiko, predstavnik ZDA A-verell Harriman, predstavnik Velike Britanije lord Hailsham in njihovi svetovalci so se sestali danes in so napredovali pri pripravljanju številnih točk pogodbe za ustavitev jedrskih poskusov, kar se tiče poskusov v atmosferi, v kozmičnem prostoru . in pod morsko gladino. Izmenjali so si poglede o vprašanjih medsebojnega interesa. Prihodnji sestanek je določen za jutri 18. julija.» Nocoj je Gromiko priredil večerjo za člane vseh treh delegacij. V zdravici je Gromiko izra- uspešni. Voditelja zahodnih dele- ko bi se ZDA in Velika Brita- gacij sta se zahvalila. Harriman je pripomnil, da upa, da bo dosežen sporazum, ki bo sprejemljiv za ves svet. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v razgovoru s časnikar-’ ji na washingtonskem letališču, kjer se je poslovil od predsednika Tanganjike, izjavil: «Morali bi vedeti v 48 urah, do kod smo prišli. Ne moremo si dovoliti, da bi bili optimisti ali pesimisti». «New York Times» piše v poroči^ sgojegg moskovskega do-pisnika, da jbi «uspešnemu zaključku sedanjih razgovorov v Moskvi sledila vrsta pogajanj med Vzhodom in Zahodom za omejitev širjenju Jedrskega orožja in varnosti Sredrfle Evrope ter o Berlinu. List dodaja, da bi se ta po- zil upanje, da bodo razgovori gajanja mogla začeti šele potem, nija posvetovale s svojimi zavezniki v NATO. Sovjetski tisk sporoča, da sovjetski tehniki nadaljujejo delo za neposredno teleprintersko zvezo med Kremljem ih Belo hišo. Tehniki zaključujejo v glavnem uradu za telegraf v Moskvi delo za funkcioniranje štirih teleprinterjev in avtomatskih aparatov za šifriranje in dešifriranje, ki jih bodo v kratkem poslali v Washington, da jib namestijo v Beli UK, «| iv n g » « m Istočasno se nadaljuje delo za postavitev kabla. Kakor je Znano, je ameriški material, ki je namenjen Sovjetski zvezi, prispel v Moskvo 14. julija ' zl*istim letalom, s katerim je prispel ameriški delegat na sedanje razgovore v Moskvi Averell .Hjirriman. PRORAČUNI V SENATU IN POSLANSKIH KOMISIJAH Priprave na zasedanje glavnega odbora KD v znamenju spora med dorotejci in fanfanijevci Spori tudi v republikanski stranki - Ingrao o današnjem sestanku vodstva KPI, ki bo razpravljalo o sporu s KP Kitajske - Ostavka sen. Lussuja - Obljube ministra Lucifredija javnim nameščencem - Prvi uspehi stavk v kmetijstvu RIM, 17. — Kot je priprava za oktobrski kongres PSI v znamenju nesoglasij med levičarsko in avtonomistično strujo po eni strani ter med avtonomisti samimi po drugi, tako se pripravljajo demokristjani na zasedanje svojega glavnega odbora konec meseca v znamenju ~—;— ----------— .. , . . gimi demokristjanskimi prvaki v zvezi s pripravljanjem svojega spora med dorotejci in fanfanijevci. Moro je končno -o svoji vrnitvi v Rim imel dolg razgovor s f anfani j evskim podtajnikom glavnega odbora, ki je pismo z znano kritično vsebino vodstva KD tudi podpisal. Na očitke je Moro Forlaniju dej a., da so bili za volilne rezultate prav tako odgovorni tudi fanfanijevci in da če je kdo delai zmedo, je bil to Fanfani, ne pa dorotejci, ki so se držali dogovorjene politične linije Moro se je sestal tudi z dru- AMERIŠKI PREDSEDNIK O POGAJANJIH V MOSKVI Kennedy: Pogajanja se nadaljujejo v koristnem in konkretnem ozračju Do sedaj ni bilo govora o morebitni konferenci na vrhu - Če bodo pogajanja uspešna, bo prišlo do širših razgovorov med drugimi državami WASHINGTON, 17. — Predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da upa, da bo v Moskvi mogoč sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Dodal je, da amen ški in angleški predstavniki v Moskvi se sedaj ne pogajajo s Sovjetsko zvezo o drugih vprašanjih, ki bi bila povezana z interesi drugih držav zaveznic---------------- Izjavil je tudi, da bi bil vsak sporazum, ki bi ga eventualno dosegli o prekinitvi jedrskih poskusov, izvzemši podzemeljske, predložen v odobritev a-meriškemu senatu. Predsednik je poudaril, da se pogajanja nadaljujejo «v koristnem in konkretnem ozračju». Ce bi sedanja pogajanja bila uspešna, bi pripeljala do širših razgovorov med drugimi državami. Tri velesile, ki sodelujejo pri moskovskih raz govorih. sestavljajo pododbor ženevske konference za prekinitev jedrskih poskusov, če se bodo sedanja pogajanja pozitivno zaključila, bo važno doseči kolikor mogoče širok sporazum o jedrskih poskusih na vsem svetu. Toda vse to je še v prihodnosti. Sedaj je bolje ne fcomplicirati stvari z izražanjem raznih domnev. Glede morebitne konference na vrhu je predsednik izjavil, da se do sedaj sploh niso posvetovali o tem in dà nič ne kaže, da bi tak sestanek bil sedaj potreben. Dodal j*, , da je vsekakor p^i kambr foli, če pi tile_______^ nega sporazuma. £ WfPt: SŽSK* E,'*r, 'msmtvà ZgJ,ejp je p rei morajo ZDA na svojega priigram* astronavtov na Luno, kljub informacijam, ki pa niso potrjene, da namerava Sovjetska zveza revidirati »voje načrte na tem sektorju. V «vezi s sovjetsko-kitajskim sporom je Kennedy izjavil, da «Kitajska hoče voditi vojno s so- vjetskim atomskim orožjem, kakor bi hotele druge države voditi vojno z ameriškim atomskim orožjem». Po njegovem mnenju bi hotela Kitajska povzročiti atomsko vojno med Sovjetsko zvezo in ZDA, «toda zdi se, da ji Moskva hoče glede tega slediti». Predsednik je nato izjavil, da nameravajo ZDA «nadaljevati napore v južnem Vietnamu, ker bi tamkajšnji umik povzročil zrušitev položaja v Jugovzhodni Aziji». Predsednik je dalje izjavil, da ZDA ne morejo sprejeti miroljubnega sožitja «s sovjetskim satelitom na karibskem področju». Dodal je, da ni nobenega dokaza, da «Castro iskreno želi boljše odnose z Washingtonom». V zvezi z rasnimi vprašanji je Kennedy izjavil, da je naklonjen napovedanemu pohodu na Washington, ki je v programu za konec avgusta in ki bo predstavljal «mirno zborovanje v okviru velike tradicije ZDA». Posvaril pa je pred vsemi rasnimi demonstracijami, ki bi utegnile pripeljali do prelivanja krvi in nasilnih dejanj. Zatem je predsednik obsodil rasno politiko v ^Južni Afriki, ven-dar^jja “e iziliviL (Ja nasprotuje e koli države iz i imelo negativne organižkcijo, B- e v Iraku BAQDAD, 17. — List «Al Sab» javlja, da so v Mosulu v severnem Iraku usmrtili 21 «komunističnih morilcev». List dodaja, da so 13 od teh, ki so pripadali oboroženim silam in ki so jih obto- Nove demonstracije boncev proti Diemovi verski politiki Policija je demonstrante pretepla do krvi in dala zapreti vse pagode SAJGON, 17. — Sinoči je policija v Sajgonu izredno brutalno napadla več sto budističnih boncev (menihov), ki so mirno demonstrirali proti verski diskriminaciji ki jo vodi predsednik Diem proti budistični veri. Demonstri ralo ie tudi večje število nun in drugih državljanov, ki so se zbrali pred glavno pagodo. Najprej so demonstranti skušali organizirati protestni sprevod, nato pa so se posedli pred pagodo in začeli moliti. Policija jih je pozvala, naj se razidejo. Takoj nato je veliko število policajev začelo demonstrante pretepati z velikimi palicami Aretirali so okoli 80 demonstrantov. Med aretiranimi je tudi otrok, ki so jih pretepli do k: Se preden je policija nas*-"" je večje število agentov v krožilo med demonstranti; so table z napisi, da so dem stranti «orodje komunizma». Budistični voditelji obtožujejo predsednika Diema, ki je katoliške vere, da namenoma Vodi politiko verske diskriminacije in da hoče zatreti svobodo vére. Istočasno so bile t«di demonstracije tudi V drugih delih mesta Nad dvesto boncev je skušalo priti pred poslopje parlamenta Tudi te je policija grobo napadla in mnogo od njih ranila ter irala. Prav tako je policija v :m delu mesta grobo napadla „._-i sto budističnih nun. ki so mirno demonstrirale. Več nun je bilo ranjenih in aretiranih. , nost, da nudi nadaljnje finančne Saigonska policija je dala za- olajšave pri izvozu investicijske preti vse pagode v méstu in je I opreme. aretirala približno 150 budistov. V budističnih krogih pa pravijo, da je policija aretirala skoraj tristo boncev. Razširitev gospodarskega sodelovanja med SFRJ in Burmo BEOGRAD, 17. — V Beogradu so se danes končali jugoslovansko-burmansai razgovori o gospodar, skem sodelovanju; y razgovorih je bilo ugotoVljeno, da trgovinski sporazum, ki je bil; -podpisan leta 1861, hudi ugodne možnosti za razvoj medsebojne trgovine. Izražena je bijg želja po razširitvi blagovne izmenjave. Poleg bla-ga, ki ga je doslej izvažala v Ju. goslavijo/ je Burma zainteresirana za izvoz kmetijskih in nekaterih drugih pridelkov, posebno surove jute, oljnih semen, kave, tikovega lesa in kovin. Jugoslavija je izrazila pripravljenost, da poleg v blagovni listi določenih izdelkov izvaža bombažno predivo in tekstil, elektromotorje, ko-vinsko blago, kemične in farmacevtske izdelke, cevi, kmetijske stroje, motorna vozila in druge stroje. Jugoslovanska delegacija jé prav tako izrazila pripravlje- žili, da so ubili voditelja neuspelega državnega udara proti Kaše. mu polkovnika Savafa, ustrelili. Drugih osem, ki so jih obtožili, da so napadli neko vojaško kolono, pa so obesili. Številne aretacije v Maroku RABAT, 17. — Zvedelo se je, da so v Casablanci aretirali večje število ljudi, ki pripadajo napredni opozicijski narodni zvezi ljudskih sil. Policija jih sedaj zaslišuje. Trdijo, da imajo dokaze, da so pripravljali zaroto. Sinoči so nenadoma prekinili vse telefonske in druge zveze med Marokom in tujino. Zveze so bile vzpostavljene šele po 17. uri danes. Aretirali so 103 osebe, med katerimi je 21 občinskih in pokrajinskih svetovalcev. V uradnih krogih izjavljajo nocoj, da so aretacije v zvezi «s širokim prevratnim gibanjem». Trdijo, da je policija odkrila tudi zaloge orožja. V vseh večjih maroških mestih je policija v pripravljenosti. Delegacija Pankowa v Moskvi MOSKVA, 17. — Agencija Tass javlja, da je prispela v Moskvo delegacija Vzhodne Nemčije pod vodstvom Zunanjega ministra Bol-za. Razgovarjali se bodo o zunanjepolitičnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Zahodni opazovalci so ^ mnenja, da je obisk vzhodnonemške delegacije v Moskvi v zvezi z morebitnimi novimi sovjetskimi pobudami glede Berlina. V delegaciji je tudi minister za obrambo general Hoffman. Prevladuje mnenje, da se bodo eventualno posvetovali z nemško delegacijo, če bi med sedanjimi razgovori o jedrskih poskusih načeli tudi nemško vprašanje. Včeraj v Moskvi nov sestanek delegatov SZ in Kitajske MOSKVA, 17. — Davi je bil,nov sestanek delegacij fcovjetske in kitajske komunistične stranke. Ni znano, koliko časa je sestanek trajal. ‘ 1 Moskovska «Pravda» nadaljuje objavljanje izjav, ki podpirajo stališče sovjetske komunistične stran, ke proti kitajskemu stališču. Sporazum SZ-Anglija o televiziji LONDON, 17. — BBC je danes javila, da so podpisali sporazum 0 televizijskih programih med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Sporazum določa izmenjavo dokumentarnih ter športnih, glasbenih, umetniških in drugih filmov. Razen tega so se sporazumeli o medsebojnih olajšavah za izdelovanje dokumentarnih in televizijskih filmov. Glavni ravnatelj družbe BBC bo verjetno septembra prihodnjega leta obiskal Sovjetsko zvezo na vabilo sovjetske radio-televizije. De Gaulle ne pojde v Moskvo PARIZ, 17. — V francoskih vladnih krogih so zanikali trditve nekega angleškega časopisa, da je bil de Gaulle povabljen na obisk v Moskvo. V teh krogih pravijo, 1 da med včerajšnjim razgovorom Hruščova s francoskim poslanikom sploh niso omenili take možnosti. Marion Brando proti rasizmu LOS ANGELES, 17. — Filmski igralec Marion Brando je sklenil oditi v Cambridge in v Baltimo-ro v državi Maryland, kjer se bo v nedeljo udeležil demonstracij proti rasni diskriminaciji. Izjavil je, da se bo udeležil demonstracij v Cambridgeu tudi v primeru, da bi narod'na garda, ki sedaj patruljira po mestu, prepovedala demonstracije. V Baltimori se bo Brando udeležil pohoda v park, kjer je zabavišče, namenjeno samo za belce. Dalje je Brando izjavil, da se bo udeležil pogajanj, ki so sedaj v teku v Los Angelesu, med predstavniki filmske industrije in voditelji združenja za napredek barvastih ljudi, da bi dosegli integracijo v filmski industriji. Toda zvečer so javili, da so morali Branda zaradi nenadnega o-strega vnetja obisti nujno odpeljati v bolnišnico, kjer bo moral ostati več dni. Zaradi tega se ne bo mogel udeležiti protirasistič-nih demonstracij. Medtem poročajo o novih napadih policije na črnce, ki so manifestirali za enakopravnost. V Charlestonu v Južni Karolini je policija napadla okoli 500 črncev, ki so demonstrirali proti diskriminaciji. Prišlo je do spopadov in policija je aretirala vse demonstrante, od katerih so pozne, je pridržali 75. V mestu Savannah v Georgiji je neki rasist ranil s strelnim orožjem v trebuh črnca, ko je mimo šel po cesti. V Birminghamu v državi Alabami pa je skupina pripadnikov Ku Klux Klana demonstrirala pred sedežem občinskega sveta, kjer so se začela pogajanja med belci in črnci za odpravo rasne diskriminacije. MOSKVA, 17. — Indijska delegacija, ki je včeraj prispela v Moskvo, je danes začela razgovore o nabavi orožja v Sovjetski zvezi. Delegacijo vodi tajnik pri ministrstvu za obrambo. V delegaciji so častniki indijske vojske in letalstva. poročila za zasedanje glavnega odbora, kjer bo fanfanijevcem javno odgovoril na njihovo pismo. V zvezi s pripravami za glavni odbor se bodo v petek sestali tudi poslanci KD. Danes so prišli na dan neki spori v republikanski stranki. Pacciardi, ki je znan nasprotnik levega centra in je v stranki v manjšini, je kritiziral vodstvo stranke, ker je imenovalo v Gros-setu komisarja tamkajšnji republikanski federaciji. Vodstvo PRI pa je objavilo izjavo, v kateri pravi, da je ravnalo zgolj v smislu strankinega statuta. Tudi v PSI je nekaj novega: stari senator Lussu je namreč nenadoma odstopil kot podpredsednik komisije za zunanje zadeve v senatu. Pravijo, da je to storil zato, ker je prišlo do sporov v senatni skupini PSI, ko so določali funkcije socialistov v raznih senatnih komisijah. O tem bodo razpravljali jutri popoldne, ko se bo sestala socialistična skupina senatorjev. Vodstvo PSI pa se bo sestalo v petek. Jutri se bo sestalo tudi vodstvo KPI. Sestanek so pripravili na današnji seji tajništva. Po seji je poslanec Ingrao izjavil, da bo jutri na dnevnem redu spor s KP Kitajske. «Naše stališče je bilo jasno začrtano na partijskem kongresu, kjer smo razložili našo samostojno odločno kritiko zgrešenih stališč in metod kitajskih tovarišev. V diskusiji pa bomo to linijo poglobili in razvili v prihodnjih tednih v luči zadnjega najnovejšega razvoja v prepričanju, da politika X. kongresa KPI odgovarja ustvarjalnemu razvoju našega nauka in interesu italijanskega ter mednarodnega delavskega gibanja». Ko je omenil , italijanske «Kitajce», je dejal, da gre za povsem «omejene in obrobne primere in za zgrešena stališča, ki so bila med demokratično razpravo obsojena v dveh ali treh organizacijah, kjer so se pojavila». Danes so se sestali vsi komuni- stični parlamentarci in sklepali o svojem bodočem delu v parlamentu. Med drugim so sklenili, da bodo zahtevali predvsem politiko miru, demokratizacijo države, izvajanje politike reform in demokratičnega načrtovanja v pro-timonopolističnem smislu; zahtevali bodo rešitev vprašanja e-mancipaeije žensk in najbolj perečih vprašanj življenjskih pogojev delavcev ter šolsko reformo in svobodo kulture. Zahtevali bodo, da se odobrijo že predloženi zakonski osnutki za volitve deželnih svetov,, še prav posebej pa volilni zakon za deželo Furlanija - Julijska krajina. Predložili bodo zakonske osnutke: za razorožitev policije, za reformo zakona o javni varnosti, za demokratizacijo RAI-TV, za urbanistiko, za reformo zdravstva, za nacionalizacijo farmacevtskih proizvodov, o upravičenih vzrokih odpustov delavstva, za pravno priznanje notranjih komisij v tovarnah, za reformo zaposlovanja ter - za preureditev pokojninskega in skrbstvenega sistema. Zahtevali bodo obnovo preiskovalne komisije za monopole, za rešitev agrarne reforme in predložili bodo zakonski osnutek za, reformo «Federcon-sorzi». V senatu se je danes nadaljevala razprava o finančnih proračunih, ki ni bila preveč zanimiva. Komunistični senator Ber-toli je obravnaval težavna vprašanja južne Italije in zahteval sredstva, da se prepreči preseljevanje delovne sile na sever. Socialistični senator Roda pa je na dolgo govoril o državnem proračunu ter dejal, da se iz leta v leto primanjkljaj veča ter da se je približal 7(X) milijardam, katerim pa je treba dodati še javni dolg, predvsem pa pasivo krajevnih ustanov. Zato je «potrebna opreznost pri dajanju pomoči nerazvitim deželam, ker se rezerve v državi vedno bolj manjšajo». Za plačilno bilanco je dejal, da se je zelo poslabšala, česar je kriv tudi izvoz italijanskega kapitala v inozemstvo, ki se je od 152 milijonov dolarjev leta 1961 dvignil na 225 milijonov dolarjev lani. Nato je poudaril, da je zelo značilno, da prihaja najmanj dve tretjini inozemskih investicij iz Švice, tako Policija je aretirala enega glavnih voditeljev sicilske mafije Paola Bontà. Na sliki (levo) ga vidimo v razgovoru s tajnikom monarhistične stranke Covellijem lllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIinilllllllllllllllllllllllllllllllll Itili lllllllllll II l|||||||||i||||||||||||||||||||||||l||||„|||„„|,||||||||||1|||,|||||||||||||||||| Protestne stavke v Franciji proti omejitvi pravice do stavke Včerajšnje starke so zavzele izredno širino, ki je niso pričakovali PARIZ, 17. — V Franciji so delavci in usiužbenci začeli veliko protestno akcijo proti predlogu zakona o omejitvi pravice do stavke. Danes je bila cela vrsta protestnih stavk, Davi so začeli 24-urno stavko časnikarji in uslužbenci ter delavci radiotelevizije. V vsej državi so prekinili delo v vseh javnih službah — na železnici, v mestnem prometu, v proizvodnji električne energije in plina, v rudnikih premoga in v raznih ustanovah, ki jih vodijo državni organi. Stavka uslužbencev v proizvodnji električne energije in plina je trajala dve uri, zaradi česar je bil prekinjen tudi pro. met podzemeljske železnice. Ob sedmih zjutraj se je začela štiriindvajseturna stavka nameščencev pri telegrafu in telefonu. Ob 11. uri pa se je začela enourna stavka nameščencev pri podzemeljski železnici in pr. javnem prevoz- ništvu. Pariz je bil praktično dve I minister Joxe. Dejal je, da hoče uri in pol brez prevoznih sred-i vlada z določbo o poprejšnji na- štev. Stavkali so tudi taksisti iz solidarnosti z ostalimi delavci. Zaradi pomanjkanja električne energije se je ustavila dejavnost tudi v številnih industrijah. V znak solidarnosti so za eno uro ustavili delo tudi delavci v privatnem sektorju. Današnja stavka je zavzela izredno širino, kakršne niso pričakovali. Popoldne je narodna skupščina začela razpravo o načrtu zakona za omejitev pravice do stavke v javnih službah in nacionalizirani industriji. Zakon določa med drugim, da morajo sindikati napovedati vsako stavko vsaj pet dni prej. Razprava v skupščini je bila zelo živahna. Namesto predsednika vlade Pompidouja, ki je sedaj na obisku v Turčiji, je predloženi načrt zakona zagovarjal državni povedi stavke preprečiti nenadne stavke. Socialisti in komunisti so predložili resolucijo z zahtevo, naj bi razpraVo odložili na nedoločen čen, toda resolucija je bila zavrnjena. Voditelj MRp Pflimlin in predstavnik «demokratične levice» Rene Pleven sta v imenu «demokratičnega centra» predložila popravljen načrt zakona s številnimi spremembami vladnega načrta Med drugim določa načrt, naj bi poverili komisiji pogajalcev, v ka-teri bi bili zastopani predstavniki vlade in sindikatov, razgovore o določitvi poprejšnje napovedi stav-k* *.h. postopku. Dalje naj bi ukinili tiste člene v vladnem načrtu, ki določajo sankcije za prekrvitev zakona. Tudi veliko število solističnih poslancev je naklonjeno tem spremembam. da ' so švicarske investicije postale celo večje od ameriških. Zelo dramatično sliko gospodarskega in finančnega stanja v državi je podal liberalni senator Pasquato, ki je dejal, da bo Italija nujno prišla pred izbiro med bankrotom ali «fiskalizmom fevdalnega tipa». Nato je komunistični senator Brambilla govoril o posledicah vladne politike na politične, socialne in gospodarska pogoje, v katerih živijo delavci. Demokristjanski senator Tupinl je nato povedal, da predvideva fi-nančni proračun za leto 1963-64 6.124 milijard izdatkov in 5.319 milijard dohodkov ter 805 milijard primanjkljaja. Pripomnil je, da bo primanjkljaj večji od predvidenega. Liberalni senator Bonal-di pa je nato dejal, da se mora preprečiti obnovitev levega centra, spremeniti vsa politika tako, da se bo «obnovilo zaupanje gospodarskih operaterjev in varčevalcev». Jutri se bo razprava nadaljevala. Po daljšem času se j* sestala danes tudi poslanska zbornica ter odobrila nujni postopek za razpravo o zakonskih načrtih v prid popravljenih področij v Romagni in za obravnavo predlogov glede parlamentarne preiskave o omejitvi konkurence v gospodarstvu. Nato je minister za industrijo in trgovino Togni odgovarjal na komunistične interpelacije v zvezi z organizacijo «Nacionalne ustanove za električno energijo» EN EL, toda interpelanti z odgovorom niso bili zadovoljni, ker j« vlada očitno kršila ustavo. Nato je poslanec Spallone (KPI) obrazložil svojo interpelacijo glede vprašanja sladkorja in zahteval zaplembo vsega sladkorja, ki leži v tovarnah ali skladiščih ter njegovo prodajo po cenah, ki jih je določil medministrski odbor za cene CIP, kar naj velja tudi za sladkor iz inozemstva; končno je zahteval tudi strogo in podrobno preiskavo o uvozu in izvozu sladkorja ter kaznovanje vseh nepravilnosti. Minister Togni je nato povedal, da je vlada poskrbela za uvoz 150 tisoč ton sladkorja, kar da je položaj «normaliziralo» in da so vse količine sladkorja — domačega in inozemskega — v prodaji po cenah CIP. Jutri bodo poslanci razprav-lajli o interpelacijah glede vinske krize. Poslanska komisija za financ* in zaklad pa je poslušala poročila o finančnih proračunih, ki sta jih podala poslanca Restivo in Patrini. Prvi je dejal, da se morajo pri proučevanju primanjkljaja upoštevati tudi investicije, ki prekašajo primanjkljaj ter dejal, da so investicije za leto 1963-64 za 504 milijarde večje od primanjkljaja, čeprav so bile lani večje za 690 milijard, vendar pa to pomeni, da je «v bistvu proračun uravnovešen». Predsednik komisije Vicentini je poročal o proračunu ministrstva za finance, ki predvideva 601 milijardo izdatkov ali 98 milijard več kot lani, V diskusiji se je nato oglasil liberalec Cerutti, ki je dokazoval, da znašu dejanski primanjkljaj najmanj tisoč milijard v primerjavi s 398 milijardami, ki jih predlog proračuna predvideva. Oglasil se je tudi bivši predsednik vlade Pella, ki je trdil, da devalvacija lire ni zgolj pojav Italije, ker je prišlo do zmanjšanja vrednosti denarja tudi v drugih državah. Na seji proračunske komi-sije zbornice pa je poslanec Galli poročal o gospodarskem položaju leta 1962 in obrazložil proračun za leto 1963-64. Sestala se je tudi parlamentarna komisija za RAI-TV, ki je sklenila, da se pripravi poseben pravilnik, ki bo urejal oddaje v «duhu svobode izražanja» ter izrazila željo, da s* obnovi «Politična tribuna». Akcija proti mafiji na Siciliji, ki jo vodijo varnostne sile je že-la prve uspehe. Med aretiranimi je v zadnjih dneh tudi znani poglavar mafije Paolino Boutade, ki so ga aretirali predvčerajšnjim v Castelvetranu. Nelki policijski konfident je telefoniral policiji, da se skriva v hiši svojega bratranca. Njegova sestrična je de. mókristjanska- poslanka Margherita Bontade. Znan je pod ime. nom «don Paolino Bontà», skrival pa se je pri svojem bratrancu Marciano, ki ima v Castelvetranu kmetijo. Danes se je sestala tudi senatna preiskovalna komisija za mafijo. Po sestanku je sporočila, da so razpravljali o «na. činu in začetnem programu dela na podlagi načrta, ki ga je sestavilo predsedstvo komisije» Policija pa je sporočila, da je našla v zadnjih šestih mesecih letos na področju Palerma 124 pušk 85 samokresov, 908 ročnih bomb ’ll3 bomb raznega tipa, 9350 kg ' eksploziva in 20.000 nabojev. Minister za reformo javne upra-ve Lucifredi je sprejel danes predstavnike vodstev štirih sindikatov v zvezi z vprašanjem plač javnih nameščencev. Obljubil jim je, da bo vsa ta vprašanja, ki jih vlada proučuje, z ustreznimi tehničnimi sredstvi rešil tako, da bo osebje «zelo hitro uživalo zboljšave», ki jih bo vlada določila. Nadaljuje se v mnogih pokrajinah na podeželju stavkovno gibanje spolovinarjev, kolonov in kmetijskih delavcev, ki ga vodijo CGIL, Kmečka zveza, Feder» braccianti ter Federmezzadri. Iz Ravenne poročajo, da je ta borba že dala prve rezultate, ker je 120 veleposestnikov že podpisalo no-v* sporazume. Demokristjanski sindikat CISL se ni pridružil CG IL in — kot poudarja današnje glasilo PSI — stoji še vedno na zgrešenem stališču. 18. julija 1963 Iiat-žvecilno listje rinese Slovenski novinar Jaka Stillar, ki j» prepotoval ves Bližnji vzhod, je c svojih opažanjih in srečanjih napisal ve. tiko število zanimivih (lank$v, katerih enega tukaj objavljamo. «Mi se t eno roko borimo, z drugo pa Skušamo delati,» je zgovorno začel pogovor z nami podpredsednik republike brigadir Hasan el-Amri. «Jemenci za. radi posledic preteklosti res ni. so izučeni, zato pa so po naravi bistri in cenijo vsa’to roko, ki jim ponuja pomoč.» Uve osnovni ugotovitvi sta, ki se v Jeme-»u 'j.iijBta sami, kadir je go-vo a o gospodarstvu deìe.e. pi-vič, da je vse treba začeti r.d začetka, in drugo, da so velike možnosti za razvoj zarad, res-nično velikih naravnih bogastev in ne zaradi bistrosti Jemencev. Nekoč je bil Jemen pomembna trgovska dežela: predico Jemena je šla trgovska pot čez Indijski ocean proti južnovzhodni Aziji in čez Rdeče morje v Eritrejo in Etiopijo notri do Zanzibara. Iz Jemena, «srečne Arabije», so šla na dolga osvajanja bojevita krdela tja do Maroka in čez Gibraltar v Španijo, iz Mokhe so prispela v Evropo v 16. in 17. stoletju prva zrnca kave. Nekoč je bil Jemen pomemben izvoz-nik čaja in bombaža... Vse to je bilo nekoč. Stoletja stagnacije pod turško mpravo in potem popolna izolacija dežele ter nemogoči režim v notranjosti, so potegnili pod vse to črto. Ne dokončano, kajti nastavki nekoč bogatega kmetij, stva so še zmeraj tu in ne potrebujejo drugega kot veščega vrtnarja, da ta arabski vrt spet za-cvete. Toda danes je vsa jemenska zunanja trgovina padla na kakšnih 3500 ton kave in enake količine bombaža, pa na precejšnje (neznane) količine katovega lÌBtja. V zadnjih desetletjih je ta grm prerastel vse ostale kulture in v vlogi duhovnega plevela prerasel tudi pamet sodobnega Jemenca. Kat — lahko rečemo, da danes glavna kultura Jemena — je grm, katerega listje, dobro prežvečeno v ustih, zasanja uživalca v rožnate sanje: pod vplivom kata je vse možno, vse bo še dobro, vsi načrti bodo uspeli... Zal po sanjah pride reakcija, ki črnogledo zavrne vse sanje. Se bolj kot ta «maček» pa jih je zavračala stvarnost pod starim reži- rožnate sanje mom, ki je bila zanikanje zdrave pameti. Iz te slepe ulice so si Jemenci našli izhod v utvarah ob žvečenju kata... Sicer pa, kat prinaša tudi lepe dohodke. Snop za snopom gre čez mejo v Aden in protektorat, pa tudi čez Rdeče morje v Eritrejo, Etiopijo in noter do Kenije. Užitek enega popoldneva (ta čas je prihranjen v ta namen, v petek pa ves dan) stane najmanj tolar Marije Terezije in je seveda nepogrešljiv. Tu je zveza med nacionalnim dohodkom Jemenca in katom. Dohodek seveda nikjer ni natanko ugotovljen, saj so statistiko za časa monarhije smatrali za neke vrste vohunstva, kot mi je povedal minister za gospodarstvo, dr. Mekki. Znano pa je, da je minimalni dohodek nekje med 25 in 35 tolarji na mesec, in če upoštevamo, da povprečno vsak moški porabi vsaj tolar na dan za kat, ostane bore malo za hrano in kar je še treba življenje. Kat znižuje zmožnost za delo, ker jemlje apetit, ljudje malo Jedo, na obleko ne gledajo dosti, stanovanje (kakršno koli že) pa ima tako vsak. Po revoluciji so na splošno dvignili vse plače, toda ko je nekdo zastavil vprašanje kata, so se začele pri samem predsedniku republike vrstiti zaskrbljene delegacije. Kat ni in še ne bo odpravljen, vsekakor ne z administrativnim ukrepom. Toda dokler polja ne bodo očiščena tega plevela, ali pa, dokler novi pogoji za življenje ne odpravijo potrebe po katu, Jemen najbrž ne more upati na napredek. Eno je z drugim povezano. «Ustvariti moramo delo za brezposelne in na pol zaposlene ljudi, kajti samo to bo prineslo deželi ne le ekonomsko, ampak tudi politično stabilnost,» pravi predsednik Amri. Neki egiptovski gospodarski svetovalec mi je v tej zvezi povedal zanimiv podatek: ko so v Hodejdi s pomočjo Sovjetske zveze gradili luko, so ljudje pozabili na kat, ker so delali. Isto se ponavlja vselej, kadar so v pristanišč^ Xadje za .raztovarjanje, enako je bilo, ko so Egipčani v preteklih mesecih pospfr;; jjelfc1 šeno gradili pristajalno stezo na hodejdskem letališču. Zanimivo pa je, da so Kitajci, ko so gradili edino dokončano sodobno komunikacijo, cesto Hodej-da-Sana — pripeljali v Jemen ne le strokovnjake in mehanizacijo, IIIIIIIIHIimuMIlllMHIIIIIMIIIIimillMlIinillllllllllllKIMIIIHIHIIIIIIflltlllUllllllllinillllflllllMIIIIIIIMItMinn Razstave lova in lesa ter živil in vina Miinchen: lov, gospodarstvo in les Od 19. do 29. septembra bo v Miinchenu mednarodna lovska, gozdarska in lesna razstava. To bo zelo važna prireditev, ki bo letos istočasno z začetkom znamenitega «Oktoberfest» in s praznikom poljedelstva. Prostor za razstavo, ki bo pod visokim pokroviteljstvom predsednika poslanske zbornice ter ministra za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo, se razteza po 40.000 kv.m v zaprtem in po 60.000 kv.m na odprtem. Izrednim prireditvam za uspo-sobljenje za lov je namenjen 13 tisoč kv.m velik prostor, medtem ko bo imel prostor za prireditve v zvezi z gozdarstvom 11.000 kv. m. Namen te razstave je poučiti obiskovalce o koristi in zaščiti, ki jo nudijo gozdovi, o važnosti, ki jo predstavlja les bodisi kot star element, ki se vedno uporablja, bodisi kot moderno sredstvo sintetične industrije. Ce pomislimo, da porabi industrija na vsem svetu letno za 1,7 milijarde kub.nj dreves, si šele lahko ustvarimo približno predstavo o važnosti, ki jo ima na svetu les kot surovina. O važnosti gozdov in njih surovini, lesu, si je mogoče ustvariti predstavo po ponudbah industrije, ki je odvisna od te surovine, pričenši od ročne žage za delavce v gozdovih do industrijskih žag, od kompenzatov do razstavljivega lesenega zaboja, do montaže streh na paviljonih, do snovi za boj proti lesnim parasi-tom, do znanstvenih kabinetov, kjer znanstveniki iščejo najrazličnejše možnosti za uporabo lesa, in končno od lovske puške do daljnogleda. Vsi ti predmeti bodo gotovo pritegnili množico oseb, ki se v vseh teh stvareh spoznajo. Istočasno pa bodo tudi nestrokovnjaki mogli oceniti vrednost in korist gozdov in lesa na jaznih izrednih prireditvah, ki bodo v ta namen organizirane. Tudi na mnogih izrednih prireditvah, ki bodo imele za svojo osnovno vsebino lov, in ne bodo namenjene zgolj lovcem, si bodo lahko tudi laiki pridobili koristno znanje o tem predmetu ter bodo tako odkrili in začeli ceniti številne lepote, ki so skrite v gozdovih, Dijon: živila in vino Od 30. oktobra do 19. novembra bo v Dijonu, slikoviti prestolnici srednjeveške bogate Burgundije, tradicionalna razstava živil in vina, ki je letos z odlokom francoskega ministrstva za finance in gospodarstvo povišana na stopnjo velesejma in bo kot taka vsako drugo leto v Parizu. Druga novost pri tej zanimivi gastronomski prireditvi Je sporazum, dosežen s svetovno organizacijo OCDE v Parizu, na podlagi katerega bodo mednarodni kongresi za normiranje proizvodnje in izvoza zelenjave in sadja — NORCOFEL — v triletnem zaporedju v Veroni, nato v Miinchenu lh potem v Dijonu ter tako v Istem zaporedju naprej. Letos je na vrsti Verona, kjer bo od 18. do 21. septembra kongres NOCOFEL. Podobne razstave, In tudi bolj imenitne so si sledile v času od vojne sem v mnogih drugih deželah Evrope; toda razstava, ki bo v bližnji prihodnosti v Dijonu, ima poseben značaj, ako se upošteva zlasti važnost, ki jo prireditev ima v okviru Skupnega tržišča. Gastronomski in vinski velesejem v Dijonu bo predstavljal letos največji napor bogate Burgundije, dežele sira, klobas in salam ter vina. Razen tega bo zelo pomembna za vse druge francoske pokrajine, ki bodo letos prvič tekmovale na velesejmu s svojimi specialitetami. Vse prejšnje podobne prireditve v Dijonu so predstavljale odločilne etape v gospodarskih odnosih med raznimi evropskimi državami, ki se zanimajo za to vrsto proizvodnje. Na prireditvi leta 1952 so temeljito študirali za campinge. Leta 1953 so razpravljali o nekem drugem zelo važnem problemu, ki včasih pač nekoliko moti «dobro prebavo»: o preveč zasoljenem računu, ki ga izstavljajo nekatere restavracije in ki ga Francozi imenujejo s posrečenim izrazom «rafal». V času razstave leta 1956 so sprejeli statut za obrambo določenih krajevnih specialitet ter nekaterih tipov omak. I Glavni problemi, ki so Jih obrav-| navali na kongresu preteklo leto, so bili: razvoj skupnega evropskega tržišča, možnost sodelovanja med francosko, belgijsko in italijansko kuhinjo, ohranitev sadja in normiranje embalaže. temveč tudi težake (Jemenci jim še danes pravijo «kuliji»). To mojstrovino cestogradnje še danes vzdržujejo — Kitajci. Jemenskih strokovnjakov za vzdrževanje cest niso vzgojili. Američani, mnogo kritizirani zaradi počasnega napredka del na drugi magistrali, Mokha-Taiz Sana, delajo drugače: postavili so veliko tehnično bazo, pripeljali ogromno najsodobnejše mehanizacije in na vseh mestih sistematično priučujejo domačine. 170 kilometrov te ceste od Taiza proti Sani je že zgrajene, ostane še nekaj čez 200 kilometrov, ki naj dosežejo prestolnico v dveh letih. Jemenska javnost postaja že nestrpna. V bistvu pa gre za dva načina iste politike. Tako Američani kot Kitajci želijo ohraniti — vsak na svoj način — svojo prisotnost v deželi. Največji projekt, finansiran od Sovjetske zveze, je trenutno mednarodno letališče v Sani, ki naj bi bilo, kot mi je povedal član predsedniškega sveta Kaid Seif (odgovoren za zunanje zadeve), po velikosti četrto na svetu. Gradnja, ki nemalo vznemirja Američane. Med mojim bivanjem v Jemenu je anglosaški kolega iz Adena dobil vznemirljiv telegram: «Preverite precejšnjo o- krepitev sovjetskih vojaških sil v Jemenu, predvsem letališče Rauda...» Mlad ameriški diplomat je bil precej zaskrbljen nad strateško vrednostjo novega «napajališča» na dolgi progi proti Afriki. Kaid Seif pa je stvar pojasnil na bolj preprost način: Sana ima ugodno lego, ki znatno skrajšuje komunikacije iz Evrope v Azijo in v Afriko, in letališče je zato gospodarsko utemeljeno. Razen tega Jemen, kjer bo promet po zraku zaradi goratega ozemlja in slabih komunikacij na zemlji, potrebuje sodobna vzletišča. «Rauda» bo s pomočjo prostovoljnega dela meščanov Sane (velika novost za Jemen) gotova letos septembra. «Vojaške okrepitve» Rusov bodo potem seveda pojenjale. Res pa je. da tudi Sovjetska zveza skuša ohraniti svojo prisotnost v de- Sicer pa Jemen — to poudarjajo vsi odgovorni ljudje — želi čim več pomoči in čim več strokovnjakov od koder koli. Tu je ie vzhodnonemška trgovinska misija, nekaj italijanskih podjetij, ameriška družba, ki še izza časa imama išče petrolej (a ga doslej baje ni našla), zahodnonem-ška kmetijska delegacija (zvezna republika je odobrila tudi 10 milijonov mark v ta namen), Sovjeti so vzeli v najem 2500 fe-danov zemlje v Tihami, nižini ob Rdečem morju, ki je zelo plodna, Irak je dal pomoč v znesku milijon iraških dinarjev (hrana in gradbeni material) in tako naprej, da o ponAoči Združene arabske republike ne govorimo. «Kapital bomo dobili na ta ali oni način,» pravi minister za gospodarstvo Hasan Mekki. «Naš glavni problem so specializirani kadri, ki jih mi praktično nimamo.» Trenutno ima Jemen v tujini čez tisoč študentov, usmerjenih v glavnem v zdravstvo in tehniko, ki bodo v kratkem začeli prihajati domov in prevzemati posle, za katere mora dežela danes iskati pomoč bodisi v Egiptu ali drugod po svetu. Toda, tako pravi Mekki, zaostalost ima tudi svoje prednosti. Jemen je — govorila sva po italijansko — «paese vergine», deviška dežela. Vse je mogoče zastaviti na novo in na najbolj sodoben način. Jemen razpolaga s poceni delovno silo v izobilju, ima po površnih ocenah ogromna bogastva (od gora soli do petroleja, od železa do fosfatov), ki so praktično vsa v lasti države (prav tako kot pretežen del zemljiške posesti), ni obtežena od kolonializma ali posledic kolonializma. Beba Lončar in Vikingi Z jugoslovansko filmsko igralko Bebo Lončar (na sliki) je jirisoclo v London Še 20 bradatih jugoslovanskih statistov, ki nastopajo kot Vikingi v filmu «Dolge ladje». Zunanje posnetke filma so delali v Jugoslaviji. sedaj ga pa bodo v Londonu zaključili. V filmu igra tudi Rosanna Schiaffino ...............................mm,mi,|||l„l,|„mil|ll|lllu,||l|l||l|IIIIIIN||t|| KAJ 11« ŠE PRIŠLO NA DAN Nadaljuje se preiskava v nečedni aferi Profumo Zagorel in dobre volje se je včeraj zvečer z ženo vrnil s počitnic v Švici bivši vojni minister Profumo LONDON, 17. — Lord Denning, ki mu je britanski ministrski predsednik poveril preiskavo v aferi Profumo, je danes pričel četrti dan zasliševanj. Nova dognanja se nanašajo na dve skrivnostni priči na procesu proti «Luckyju» Gordonu, ki je bil pred kratkim obstojen na tri leta zapora, ker je napadel in pretepel svojo bivšo ljubimko Christine Keeler na vratih stanovanja njene prijateljice Paule Marshall. Nadaljnja dognanja pa zadevajo dve pismi, v katerih, so «senzacionalna odkritja» o Keelerjevi ter njeni prijateljici Mandy Rice-Da-vies; pismi je poslala lastnica nekega penziona v Bournemouthu in dobil ju je danes lord Denning. Pričakuje pa se, da se bo marsikaj odkrilo v aferi Rachmann, ki je nekako vzporedna z afero Pro-fumo. Rachmann Je poljski milijarder ter bivši ljubimec Rice-Davie-sove. Z raznimi nečednimi in nezakonitimi posli si je nabral ogromno premoženje. Višji inšpektor Scotland Yarda Axon je pričel preiskavo v zvezi z nekim Feritonom, ki se skupaj s Petrom Comacchiom iz skrivnostnih razlogov ni pojavil na sodišču, Okrog afere Profumo prihajajo v ospredje vedno nove osebe. Na sliki je 22-letna manekenka, Čehinja lita Suchenek, prijateljica Christine Keelerjeve. Te dni se je vrnila v London, ki ga je zapustila 1. maja. Pravijo, da je tudi ona imela stike s sovjetskim mornariškim atašejem Ivanovom. Izjavila je, da je pripravljena odgovarjati v okviru Den-ningove preiskave da bi pričal v korist Luckyja Gor-dona. Obe priči sta bili tedaj v Londonu in bi bilo prav lahko najti ju, toda zaradi cele vrste okoliščin ju sodišče ni poklicalo. Tako Fentonu kot Comacchiu je baje znano važno ozadje napada na Kee-lerjevo, ki na procesu ni bilo navedeno, pač pa se nahaja na magnetofonskem traku in ga je posnela sama Keelerjeva v navzočnosti svojega bivšega imprezarija Robina Druryja. Registracijo ima sedaj policija in jo prepisuje, da jo izroči lordu Denningu, Po lej registraciji bi izhajalo, da manekenke ni pretepel Gordon temveč drugi in da je bil poklican Gordon v stanovanje Marshallove, kjer naj bi se simuliral napad, zato, da bi bil aretiran. mmš Na podlagi te registracije, potrjene s pričevanjem Fentona in Cornacchia, bi bil lahko Gordon izpuščen. Njegov odvetnik Je vsekakor vložil priziv na višje sodišče. Lastnica penziona v Bournemouthu je baje preteklo letq dala v najem Keelerjevi in Da.vi|sovi sobo in ti dve sta pod preprogo pustili dve pismi, ki vsebujeta ko-rjstne podrobno:ti za preiskavo. O Rachmannovi aferi pa se bo razpravljalo jutri v parlamentu, ko bo laburist Parkin od predsednika trgovinske zbornice zahteval, naj uvede preiskavo o fi-nančnih operacijah vseh družb, k; so pod kontrolo Poljaka. V lordski zbornici je coventryjski škof izrazil svoje ogorčenje nad odkritjem umazanih finančnih poslov bivšega ljubimca Rice-Davie-sove. Petri Rachmanni vsega sveta, je dejal, najdejo lahek teren za svoje umazane dobičke v lakomnosti občinskih oblasti, ki prodajajo gradbeni prostor po a-slronomskih cenah. Zvečer pa se )e v London vrnila glavna oseba škandala, ki b; skoraj vrgel vlado: bivši vojni minister John Profumo. Zagorel in nasmejan je izstopil iz letala, ki je priletelo iz Zuericha, skupno z ženo Valerle Hobson. Profumo ni dal nikakih izjav, povedal je samo, da je prebil prijetne počitnice v družbi prijate, ljev. Taki primeri, kot je Profumov, bi se v bodoče ne smeli več ponoviti. Takega mnenja je vsaj la. burist Lewis, ki bo jutri od notranjega ministra zahteval, naj se uvede zakon, ki bi osebam z določeno oblastjo, katerim so zna- ne tajnosti, prepovedoval udeležbo na sprejemih dvomljive morale. Gozdni požar VIDEM, 17. — Velik požar je zajel gozdove med Montažem in Višem. Gozdovi so državna last, ogroženi pa so tudi privatni gozdovi. Gasilci, gozdne straže in vojaki se trudijo z gašenjem. Cene v gostinstvu v Jugoslaviji drugo leto nespremenjene BEOGRAD, 17. — Na posvetovanju, ki ga je organiziral svet Za turizem in gostinstvo zvezne gospodarske zbornice, je bilo skle. njeno, da ostanejo cene v gostinstvu v prihbdnji sezoni na letošnji stopnji. Računa se, da bi vsako povečanje cen negativno vplivalo na dotok tujih turistov, ki bodo v prihodnji sezoni imeli na razpolago novih 300.000 postelj. Predvideva se, da bo Jugoslavija letos od tujega turizma rt-b*'« o-krog 60 milijonov dolarjev dotoka. Večino teh sredstev bodo investirali v nove turistične objekte oziroma v razširitev obstoječih. Na posvetovanju je bilo predloženo, da se skupinam inozemskih gostov, ki obiskujejo jadransko obalo, da določen popust, kar doslej ni bilo običajno. knjige ~ gledališče blihatMu o ~ giubba Mariši Fabbri «zlata maska» za Mario Verk RIM, 17. — Razsodiščna komisija za nagrade «IDI Saint Vincent 1962-63», ki ji predseduje poslanec Ariosto in so njeni člani Franz De Biase, Roberto De Monticelli, Paolo Emilio Poesio, Raoul Radice, Mario Raimondo in Renzo Tian, se je sestala za prvo izbiro med najbolj važnimi in pomembnimi italijanskimi novostmi, ki so bile uprizorjene v času od 1. julija 1962 do 30, junija 1963. Izbrane italijanske novosti, med katerimi bodo potem odbrali tri, ki bodo nagrajene, so sedaj: «1 Buro-sauri» Silvana Ambrogija, «La fidanzata del bersagliere» Edoardo Antona, «La fastidiosa» Franca Brusatija, «Edipo a Hiroshima» Luigija Candonija, •L’incontro a Babele» Salvata Cappelli ja, «La banana con gli occhiali» Giuliana Parenti ja in • Le catacombe», ki jih je napisala Franca Valeri. Režiserji, izbrani za nagrado, so: Roberto Guicciardini, ki je postavil Candonijevo deio •Edipo a Hiroshima», Ruggero Jacobbi za Ambrogijeve «Burosaure» in Mario Laudi za «Giorno della civetta», ki sta ga napisala Scia-scia in Sbragia. Za podelitev štirih •zlatih mask» igralcem, je komisija navedla sledeče: Marisa Fabbri za vlogo Marie Verk v istoimenskem delu Ful-via Tomizze, Turi Ferro za vlogo v •Giorno della civetta», Renzo Giovampietro za vlogo v • Edipo a Hiroshima» in •Atene anno 0» (F. Della Corte) ter Frank Nuti za •Incontro a Babele». Končno je komisija odločila, da se tudi letos podelita dve »zlati maski» za najboljše igralce v kaki glasbeni komediji. V ožjem izboru so Walter Chiari, Aldo Fabrizzi, Lea Massari in Bice Valori. Komisija se bo ponovno za dokončni izbor zbrala n prvih dneh septembra, kajti za 10. september je že določena slovesnost podelitve nagrad, in sictr ob tradicionalnem gledališkem zborovanju, ki ga organizira IDI v Saint Vincentu. Jugoslovanski filmi za puljski festival PULJ, 17. — Izbirna komisija festivala jugoslovanskega filma je izbrala naslednjih dvanajst filmov, ki bodo prikazani od 26. julija do 1. avgusta v Pulju v konkurenci za nagrado «Zlata arena». Izbrani so filmi: «Človek in zver» (Avala), • Človek s fotografije» (Jadran), • Napad na Drvar» (Avala), •Dve noči v enem dnevu» (Avala), • Obraz v obraz» (Jadran), •Maček pod šlemom» (Bosna), »Moški» (Lovčen), •Nevesinjska pu- ■miiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiimiiiMMiiiimiiiiniiHiiiiMiiiHMmiiiimiiHiHiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiimiitmitiiiiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiitii Obljubljal za plačilo je maturo 200.000 lir LEGNANO, 17. — Karabinjerji so zaključili preiskavo v zvezi z maturo na tehničnem inštitutu v Legnanu in jutri bodo prijavili sodišču nekega profesorja iz Milana ter nekega dijaka iz Legna-na: prvega zaradi izsiljevanja, drugega pa zaradi sodelovanja pri izsiljevanju. Obtožba je posledica odkritja dveh maturantov priva-tistov. Eden od teh dveh je baje dal vsoto 200.000 lir posredniku profesorja, da bi «uspešno» napravil maturo. Denar pa ni bil izročen profesorju, ker so medtem tega že razrešili kot člana konjisije zaradi pritožb samih profesorjev s tehničnega inštituta v Legnanu, študentov in staršev. Sončni mrk v soboto (viden v Ameriki) NEW YORK, 17. — Tisoči oseb prihajajo v Maine in druge dežele na skrajnem severovzhodu ZDA in v Kanado, da bi lahko bolje opazovali sončni mrk v soboto 20. julija. Mrk bo viden od Tudi Dubrovnik ima novo letališče. Ni sicer še povsem dograjeno, vendar že lahko na njem pristajajo velika letala notranjih in mednarodnih prog. Na sliki so vidne nekatere letališke zgradbe, ki so jih odprli pred dnevi Japonske proti ameriškemu kontinentu. Na manjšem ozemlju bo mrk popoln, pa tudi nad New Yoritom bo Luna zakrila znaten del Sonca. Kot nepopoln sončni mrk bo pojav viden po vsej Se. verni Ameriki. Rak na pljučih in cigarete LONDON, 17. — Zaradi raka ne pljučih umre v Veliki Britaniji ena oseba vsakih 20 minut. Tako je izjavil britanski minister za zdravstvo lord Newton, ko Je v parlamentu odgovarjal na vprašanje o porastu konsuma cigaret v zadnjih 40 letih in o primerih raka na pljučih. Lord Newton je dejal, da se je v času od 1920 do 1962 konsum cigaret dvignil od 36 milijard na 110 milijard, medtem ko se je v istem času povečalo število smrtnih primerov zaradi raka na pljučih od 592 na 26.383. Newton pa je dostavil, da je mogoče del porasta primerov smrti zaradi raka na pljučih pripisati izpopolnitvi diagnostičnih metod, ki sedaj o-mogočajo bolj zanesljivo ugotovitev bolezni. Močen porast števila potnikov z letali v SZ NIEW YORK, 17. — V svojem zadnjem biltenu objavlja «International Civil Aviation Organiza-tion» statistične podatke o «Aero-fiatu», sovjetski družbi za civilni letalski promet. Te statistike kažejo, da je leta 1962 v SZ potovalo z letali okrog 27 milijonov o-seb. V ZDA je z letali potovalo 72 milijonov oseb. Prirastek v primerjavi s prejšnjim letom znaša v SZ 24 odstotkov, v ZDA pa 7 odstotkov. BUDIMPEŠTA, 17. — Neki madžarski državljan, njegov «in ter neka ženska Iz Zahodne Nemčije so bili aretirani pod obtožbo, da so vohunili v korist Zahodne Nemčije. Gina Paolija ne bodo operirali TURIN, 17. — Z rešilnim avtomobilom so pevca Gina Paolija pripeljali iz Genove v Turin, kjer ga je pregledal prof. Dogliotti. Ta je sklenil, da Paošija ne bodo operirali. Položaj krogle, ki se naslanja neposredno na srce, je takšen, da bi bila operacija zelo nevarna. Za pacienta je bolje, da krogla ostane, kjer je, kakor pa da bi poskušali jo odstraniti. Po nekaj dneh bo lahko Paoli odšel domov. Ava Gardner, ki ima 40 let, namerava nastopiti še v enem filmu, nakar bo filmski svet zapustila in se predala antikvariatu ška» (Jadran), •Nekega lepega dne» (Viba), «Nevarna pot» (Jadran,I, «Vas Radopolje» (Avala), «Samorastniki» (Triglav), V Bologni dodeljeni «zlati Neptun!» BOLOGNA, 17. — «Zlati Nep-tuni» za XIII. gledališki festival so bili podeljeni Lìlli Bri-gnone kot najboljši igralki, Albertu Lionellu kot najboljšemu igralcu, Luigiju Squazzin i kot najboljšemu režiserju in Lucianu Damianiju kot najboljšemu scenografu. Eugenio Guglielmetti je dobil •sigillum magnum» univerze kot nagrado za najboljšega kostumista, Oreste Dal Buono pa je dobil nadaljnjega •zlatega Neptuna», ki ga je podelil •Lion’s Club» za najboljšega italijanskega avtorja. V razsodišču so bili gledalci, ki so bili izžrebani iz raznih abon-majev; tako je bilo niogoie podati zelo točno mnenje najširšega občinstva, ki je festivalu s ledilo z velikim zanimanjem. Lilla Brignone je dobila •zlatega Neptuna» občine Bologna za vlogo v delu «Brodo di pollo con l’orzo», s katerim je nastopilo stalno gledališče iz Bologne. Alberto Lione Ilo je bil nagrajen za vlogo v «f due gemelli Veneziani» in za režijo prav tega dela je prejel nagrado Luigi Sguazzino. Luciano Damiani je bil nagrajen za scenografijo prvega od omenjenih del, Eugenio Guglielminetti pa za kostume drugega dela. Oreste Dal Buono je prejel nagrado za -Niente per amore». Nagrade bodo podeljene ob otvoritvi XIV. festivala prihodnje leto. Umrl je slikar Antonio Donghi RIM, 17. — Na svojem domu v Rimu je umrl slikar Antonio Donghi, star 66 let. Od l. 1926 se je udeleževal številnih razstav v Italiji in v inozemstvu. Ze l. 1927 mu je bila v Ameriki priznana «first lionorable mention» Carne giejevega inštituta. Njegova dela se nahajajo v raznih italijanskih galerijah pa tudi v raznih zbirkah po svetu. «Križar Lenart» Roman Oskarja Hudalesa Založba Obzorja je med drugimi izvirnimi deli izdala tudi zgodovinski roman Oskarja Hudalesa • Križar Lenart». Čeprav je že nekaj časa, kar je ta zajetna knjiga s skoraj 600 stranmi na knjižnem trgu, pa moramo vsaj s kratko beležko o-pozori ti bravce na to izvirno noviteto. • Križar Lenart» je zgodovinski roman. Snov zanj je pisatelj dobil v zgornji Savinjski dolini, kjer je preživel svoja mladostna leta. Takrat so ga zamikali porušeni gradovi in njihova preteklost in tako je za svoje povesti dobil marsikatero snov v krajih svoje mladosti. Za Križarja Lenarta pa je vzel snov iz zgodovine Gornjega grada in tamkajšnjega, zdaj že porušenega velikega samostana, katerega so ukinili leta 1463. Pri tem je vzel za osnovo svoje zgodbe resničen dogodek iz tedanjega časa. Kmeta Janez in Lenart sta vdrla v samostan in ukradla nekaj denarja tn dragocenosti. Oglejski patriarh Bertold je sklical v Gornji grad sodišče, ki je sodilo obema tatovoma in ju obsodilo na smrt. Ker pa se je zanju zavzel takratni gornjegrajski opat Albert, sta bila pomilošiena, vendar naj bi do konca življenja služila kot križarska bojevnika v Palestini. Ta dogodek, sicer sam na sebi malo pomemben, je zamikal pisatelja, ki ga je postavil v o-spredje svoje pripovedi. To pa predvsem zaradi nenavadnosti. Slovenski ljudje so se morali t) stoletjih boriti za tuje interese po raznih bojiščih Evrope, slovenski križarski bojevnik v Palestini pa je vendarle nenavaden primer, ki je že zaradi svoje nevsakdanjosti zaslužil knjižno obdelavo. Seveda je pisatelj to zgodbo prikazal v širšem o-kviru burnih političnih dogodkov v prvi tretjini 13. stoletja, ko se je cesar Friderik II. postavil po robu rimskim papežem v njihovih težnjah po poli' tiini premoči v tedanji Evropi• V okviru teh svetovnih dogod-kov je usoda preprostega slovenskega križarskega bojevnika toliko bolj dramatična in t oli* ko bolj značilna za razgibano preteklost slovenskega ljudstva■ V obsežnem romanu, ki ima tri dele, je avtor šele v zadnjem delu pravzaprav opisal usodo Lenarta v Palestini, njegovo j«* naštvo tn velika dejanja, ki jih je ta izvršil, zaradi česar je P°’ stal tudi svoboden in je do bil kmetijo v last. V obeh prejšnjih delih pa je pisatelj opisal dogodke v Gornjem gradu i» nato v Ogleju, kamor sta bilo poslana iz Gornjega grada križarska bojevnika Janez, ki )e tam umrl, in Lenart. Po zanimi' vth dogodkih doma in v tujih deželah je roman zanimiv ih ga bodo bravci radi prebirali- BI. Ru. {Četrtkova črtica ioni No, kam pa letos« na počitnice? T r—> Madame Borirli je sodila v tisto kategorijo iensk, ki takoj iz-bruhnejo v jok, če opazijo, da jim je lanska obleka postala prete* sna, toda pri poročilih o poiarih, poplavah in državljanskih vojnah ostanejo popolnoma mirne. Sicer pa ni imela razloga za jok: lan. s/ca obleka ji je še vedno imenitno pristajala, razen tega pa je imela ljubek obraz in lepe noge, Suzanne Borini je imela drugačne skrbi. Njen mož bi se nocoj moral vrniti s službenega potovanja, vendar ga še ni bilo. Pripravila je večerjo, in ko je bila miza pogrnjena, je sedla v udoben naslanjač pri oknu, gledala čez vrt na cesto in čakala na svojega moža. Medtem je bila ura že deset. Jezno si je obrisala solzo, ki ji je zdrsela po licih, se nato slekla in legla v posteljo. Jezno je zmečkala blazino, na kateri je bila na enem koncu uvezena črka A — po njenem možu Andreju Boriniju. Njena blazina je imela uvezeno črko S, kar je pomenilo Suzanne ali Suzie. Nenadoma se ji je posvetilo v glavi; Andre, ta nezvesti mož, jo je zapustil, prav tako kot mož njene prijateljice Cecile, ko je Cecile mislila, da je odšel na službeno potovanje. Talco se bo zgodilo tudi njej, Suzanni. Cez tri dni je Cecilin mož napisal svoji teni pismo, v katerem ji je priznal, da je uvidel, da je ne more osrečiti, in zato se je odločil, da ji bo vrnil svobodo. Nikoli več se ni vrnil. Tri leta sta Suzanne in Andre sodoiivljala Cecilino žalost, njeno obupano pričakovanje in počasno umiranje njene ljubezni'. Nenadoma je Suzanne skočila iz postelje, stekla k telefonu in poklicala Cecilo. Na drugem koncu žice se je oglasil moški glas: «Halo?» «Rada bi govorila s Cecile,» je dejala Suzanne in se začudila, da se je ob enajstih ponoči pri Cecili oglasil moški glas. «Takoj jo bom poklical,» je odgovoril moški glas. «Jaz sem njen mož, kdo pa je tam?» Suzanne je brž odložila slušalko. Čutila se je dvakrat zapuščeno. Torej se je Cecilin Marcel vrnil k svoji ženi in se oglasil po telefonu, kakor da bi bi lo nekaj čisto normalnega, če mož za nekaj let izgine in se potem nenadoma vrne. Suzanne se je vrnila v spalnico in legla. Nenadoma se je silno prestrašila; v ogledalu je zagledala moškega, ki ni bil njen Andre. Ne da bi se zmenila za svoje pomanj-kljivo nočno oblačilo, je planila k njemu. «Ali se mu je kaj zgodilo? Povejte mi takoj, vse hočem vedetti» Moža je tako silovito stresla za roko, da je nekaj padlo na tla. Mož se je sklonil in pobral predmet. Bil je revolver. Sele zdaj je Suzanne opazila, da je moia k nosil umazano čepico, iz žepa pa mu je molelo vlomilsko orodje. «Vi ste... vi ste vlomilec...» je stisnila skozi zobe. «Da, madame,» je odgovoril možakar, ki si niti ni prizadeval, da bi to prikril. «No, kaj takega!» je vzkliknila Suzanne. «In s takšnim revolverjem hodite okoli- Mar ne veste, da bi lahko koga ubili?» «Saj ni nabit,» je dejal mož nekoliko v zadregi. «Zakaj pa imate tako strašen poklic? Kako ste sploh prišli sem?» «Pah,» je dejal možak, «ta poklic je kot vsak drug. Razen te-ga imam dva nepreskrbljena otroka.» Nenadoma se je zavedela, da je pomanjkljivo oblečena, m je prestrašeno vzkliknila. Možakar ji je galantno ponudil jutranjo haljo, ki je ležala na stolu ob postelji. «Ali ste lačni?» je vprašala Suzanne, «Malo že,» je odgovoril možak, «nisem še nič večerjal.» «Ob tem času?» se je začudila Suzanne. «Dobro, povabim vas. Pridite bliže.» Vlomilec je sedel v jedilnici k pogrnjeni mizi. Zdelo se je, da je presenečen tn malce prestrašen. Večerja je bila imenitna in vi-no tudi. Dobre volje je izpil šest kozarcev, toda Suzanne mu je prinesla še torto. «Zdaj pa še torto?» se je začudil vlomilec. «Ali ne bo to malce pretežka večerja?» «Prav gotovo ne.» «No, potem pa bi z vašim dobrotnim dovoljenjem vzel še en košček torte.» «Jed je lahko prebavljiva,» je poudarila Suzanne. «Večerjo sem naročila v bližnji restavraciji. Sama namreč ne znam kuhati.» Da bi pogovor obrnila v drugo smer, je vprašala: «Ali je vaš poklic težak?» «Niti ne.» «Ali se ga je težko priučiti?» «Kdor ima talent za te stvari in jo zna pravočasno popihati, kadar mu postane vroče pod nogami — za tistega m tetko.» jo je poučil vlomilec in segel po sadju. «Poklic kakor vsak drug. 2 njim se da preživljati.» Ko si je obrisal usta, je vlomilec nenadoma dejal: «Oprostite, madame, zdaj vas pa moram na svojo veliko žalost okrasti,» «Kaj pa, če pričnem kričati?» je vprašala Suzanne. «Potem dobite eno po glavi,» je odgovoril vlomilec mirno. «Ali to boli?» je vprašala Suzanne in strahoma pogledala ročaj revolverja, ki ga je gangster sukal v rokah. «To je odvisno od tega, kako vas udarim.» «Prav,» je dejala Suzanne. «Upam, da me ne boste preveč okradli. Morda pa bi se lahko sporazumela.» Možak si je potisnil čepico na drugo uho in se počehljal za ušesom. «Koliko mi lahko daste?» «Oh,» je dejala Suzanne, «pri hiši imam samo petsto frankov. Te bi si delila z vami, kajti nekaj mi le morate pustiti za gospodinjstvo. Saj razumete, kajne?» Vlomilec je vzdihnil. «Prav,» je dejal naposled, «ampak samo zato, ker ste bili tako prijazni z menoj in ste mi postregli s tako imenitno večerjo.» «Počakajte tu. Grem po denar.» «Najbrž boste poklicali policijo!» Suzanne je jezno odgovorila: «Sem mar res videti kot tožijivka?» «Ne, ne,» je možakar naglo zatrdil. «Cez nekaj časa se je Suzanne vrnila z denarjem. *Tako, tu je vaš delež, zdaj pa mi brž vrnite tisti kipec, ki ste ga medtem vtaknili v žep! Slabo ste ga skrili.» Možak je nekaj zagodrnjal in vrnil kipec na svoje mesto. Nato je dvignil svojo čepico. «Na svidenje, madame, prisrčna hvala za vse. Kar pa zadeva vino, vam priporočam, da bi pokusili letnik 1.95.1, * ki je še boljši. Ko boni zapustil hišo, pa poglejte v vdolbino pod stopnicami.» Suzanne je urno zaprla vrata za njim in pobožala ovitek z bankovci, ki ga je vlomilcu spretno izmaknila iz žepa. «Ko bo opazil,» si je mislila zadovoljno, «bo uvidel, da tudi jaz nisem brez talenta. Kaj mi je še rekel? Naj pogledam pod stopnice?» Radovedno je odhitela k vdolbini pod stopnicami, ki se je zapi. rala z vratci. Tam je spravljala metle, vedra, lopate in drugo g o-spodinjsko orodje. Previdno je odprla vratca in nenadoma vzkliknila: «Andre!» Po d stopnicami je krepko zvezan čepel njen mož. V ustih je imel umazano cunjo, na glavi pa veliko bulo. Suzanne je brž osvobodila svojega moža vezi. Borini je stokal: «Najmanj štiri ure sem ležal tu' spodaj, ti pa medtem ■ sprejemaš obiske, ne da bi me sploh pogrešala. Vstopil sem v hišo tn te ravno hotel poklicati, ko sem dobil udarec po glavi. To pa...» Suzanne ga je prekinila «Oh kako sem se bala zate! Seveda ti moram o vsem še pnp.i. vedovati. Sicer pa je bilo zelo prijazno od gangsterja, da mi je poji VILLERS Črni vrh nad Idrijo je zelo primeren z» počitek, ker nudi veliko možnosti za sprehode v bližnjo okolico, vso poraslo z gozdovi | Kaj so nam v Firencah pokazali novega za prihodnje leto v v Širša ramena, torej nekoliko športnega stila - Zivotek bo nekoliko krajši, v ostalem pa brez revolucionarnih novosti S àlarne modne revije so se, kot vsako leto, začele v Firencah 14. Ze večkrat srno poudarile, daj je ženska «visoka»-moda, pa naj gre za italijansko, francosko ali ameriško, nekaj takega, o čemer ženske rade govorimo, razpravljamo in se tudi pozanimamo. Toda ko gre zato, kaj si bomo izbrale, oziroma za kakšne modele in linije se bomo odločile, se prav tako rade izognemo modelom «visoke mode» ter se odločimo za bolj enostavno in praktično modo, ki je primerna za vse in ki jo vse z uspehom lahko uporabljamo. Tudi naš današnji članek, posvečen italijanski visoki modi, bo torej le informativnega značaja ter bo imel nalogo, da naše čita-teljice seznani v glavnem s tem, kar so italijanski modni ustvarjalci izdelali za leto 1964. t. m. in sicer v palači tjPitt»». Začele so modno ■ revijo številne italijanske modne hiše, takoj za njimi pa so prikazale svoje modele številne boutiques, klobučar-ke in pa večje tovarne konfekcijskih oblačil. Prvi komentarji modnih dopisnikov iz Firenc govori jo o mladostni in diskretni liniji, ki naj bi žela velik uspeh med številnimi kupci predvsem iz Amerike, Anglije in Nemčije. Glavni uspeh je požela modna hiša Jole Veneziani, katere modele so odkupili že ameriški in angleški kupci. Kljub vročini in počitniškemu razpoloženju so bili glavno prikazani modeli iz krzna in prav MllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiliOlllllllllllllllllllllliiiillllllllllltllllllllllllll-lliillliiititiHillllllllllllllllllllllllllllllflMIIIIIIIIItlllilllllllllllltllllllililiiiiiiiiillllllllllllllliiitlUitllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinimilllllllllltlllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIII PRIRODA JE POLNA, VČASIH ZELO ZANIMIVIH, POSEBNOSTI Neznatni in pogosto tudi ne všečni molj je preživel dinozavra in bo tudi človeka t '4f É i ' Ì * (j if t * “ iv f i}' i | ' r- t' t .it.* ‘ J Ne gre le za našega «domačega» znanca’ pač pa za 3500 vrst moljev, ki spadajo med prva živa bitja na našem planetu in ki so zelo trdoživi, da jih ne bo lahko uničiti - So tudi koristni, celo zelo koristni Molji. Kdo jih ne pozna. Po. sebno gospodinja, ki jo včasih presenetijo, ko potegne iz omare načeto obleko. Toda ne bomo govorili o tej lastnosti moljev, pač pa o njih samih, kajti molji predstavljajo nekakšno čudo zoološkega sveta. Spadajo namreč med prva razvita živa bitja, ki so se pojavila na Zemlji in so pred 170 milijoni ;et dočakali dinozavre, da bi jih orad 70 milijoni let pospremili na njih zadnji poti, ko so ti izumrli. Dočakali so tudi človeka — poznega gosta našega planeta. V času, ko se doba človeškega rodu na Zemlji šele proučuje, bi se morda mogli kaj naučiti tudi od opazovanja tega mrče-sa. Bolj kot katero koli živo bitje se molj spozna na razu» načine, kako preživeti razna «presenečenja» in «zgodovinska ne-ugodja»: poplave, katastrofe in podobno. Prilagodi se na vsako podnebje. Srečamo ga v Afriki, pa tudi na Labradorju. Odurili so njegova gnezda v bančnih blagajnah, pa tudi v mrežah za lov na rake. Televizijski spre- jemniki mu nudijo danes novo skrivališče in hkrati tudi skladišče prehrane: vosek in par^f n. Seveda ni to njegova najooijša hrana, toda pride mu prav. Da smo si pa jasnem. Ne gre le za onega edinega molja, točneje za edino zvrst molja, ki ga zasledimo med volnenim perilom in volneno obleko, kajti moljev je najmanj 3500 vrst in le en odstotek teh si je izbral človeška bivališča tudi za lastna. Dpuge vrste moljev iščejo svoje domove po jamah, tretje pa žive kar v gozdovih in to pod najrazličnejšimi pogoji. Svojo trdoživost dolguje molj predvsem svoji izredni skromnosti v prehrani. Njemu je dobro vse, «zadovolji» se s popkom orhideje, toda tudi s starim plesnivim podplatom ali tudi lem-lom. Všeč mu je pivo, grize pa tudi mastne madeže na kravati, obgrize in požre tudi slike, zadovolji pa se tudi z ne najboljšim milom. Y sili požre tudi lastno «preobleko», ko se namreč prelevlja. Požre celo jajca, ki jih je zlezla njegova samica. MIMIIIIHMIIIIIIHII||ll|||lt|||||||||||ii|||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||,|||||||,||||||,|||||||^|||||^||, || V Kotom so priredili razstavo ikon iz 17. in 18. stoletja V pomorskem muzeju v Koto-tu so v okviru proslave 150-letni-ce rojstva Njegoša svečano odprli razstavo ikon znane bokoko-torske ikonopisne šole iz 17. in lS.stoletja. Razstavo je v navzočnosti ' predstavnikov javrtega in kulturnega življenja odprl znani znanstveni delavec Niko Lukovič, v tem ko je imel strokovni nagovor na prisotne kustos muzeja Jovan Mar tinoiiič. Razstava ikon v pomorskem muzeju v Kotom daje na vpogled komaj neznaten del ogromnega bogastva ikon v Boki Kotorski, ki je bilo nekoč še veliko večje, kajti stoletja in nestrokovnost posameznikov sta opravila svoje. Poleg tega je mnogo ikon iz tega obdobja kotorske ustvarjalnosti razpršenih po raznih muzejih in galerijah. Osnovni cilj te razstave pa je prav v tem, da bi z razstavo ikon, ki so nastale v Boki Kotorski pred stoletji, to bogastvo uveljavili, da bi te ikone dobite mesto, ki jim pripada. Bokokotorska ikonopisna Sola, ki je nastala v 17. stoletju, je bilo dejansko le nadaljevanje starejše tradicije pečke in mnračke šole iz 16. stoletja zografa kir Kozme, Avesalona Vujičiča in še posebej zografa Radula Hunkovi-ča le 17. stoletja. Njo so sestavljali Maksim Ttijkocič iz Grblja ter 11 slikarjev iz petih generacij družine Dimitrijeva — Rata- Pedal, kam te je vtaknil...» niiiiiiiiiiiiHiiiniiiimii...Hlinil, HiiiiiiiiMiiHiiitiiiliHMiiliiMililiiiimimiliMitiiiM«MIIH»Ht*l«4iMiiMMiiiMiiiiiiiiHiinniiiiii... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Obdobje kot nalašč za uresničenje vaših ambicij. Neki prijatelj vam bo zaupal svoje težave Pomagajta mu, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Več boste dosegli z vljudnostjo in prijaznostjo kot pa z zahtevnostjo. Ne vmešavajte se v tuje spore. DVIJCKjv'lod 21. 5. do 22. 6.) “Še posebej se boste morali pomu-jeti ker boste imeli opravka s poslom, ki vam ne leži. Preradl s* spuščate v žolčne razprave. RAK (od 23. 8. do 22. 7.) V poslovnih zadevah vsestranski uspeh z ustreznimi finančnimi posledh c«mi. Več potrpljenja z ljudmi, ki so nekoliko živčni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neki delovni tovariš vam bo skušal pod- takniti neko krivdo. Ne poanemaj-te ga. V družini krasna harmonija. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne bodite preveč impulzivni in neprevidni, Znalo bi se vam maščevati. Nepozabne ure z ljubljeno osebo, TEHTNICA av je taifo majhen, more zdržati tu. di mesec dni popolnega posta, dva meseca lahko preživi ob sami vodi, pet mesecev pa ob sami suhi hrani. Nlptji so nam odvratni ne. le zaradi njihove škodljivosti, pač pa tudi zaradi neprijetnega vonja, ki ga izločajo neke njihove žleze. To je hkrati eno izmed orožij te nevšečne vrste mrčesa. Zaradi tega neprijetnega duha jih mnoge druge živali pu. stijo pri miru. Sicer pa je smrdeči molj neverjetno čist in dol-ge ure prebije v čiščenju nog, tipalk, kril, .skratka v svoji toaleti. To velja v splošnem. Morda ne bo odveč našteti nekaj razlik med posameznimi vrstami moljev. V tropskih gozdovih sredi Afrike in Južne Amerike najdemo molje, ki so po svoji velikosti zelo blizu kolibriju. Dolgi so do 6 centimetrov, n’i-hova krila pa so v razponu do 18 centimetrov široka. V sploš-nem pa so molji drobceni, so najrazličnejših barv, od črne do raznih mavričnih barv. Skoraj vsi imajo krila. Tudi naš «domači» molj leti, če ne najde druge poti, da bi si rešil življenje. Vendar je njego-vo najboljše orožje 6 dolgih, močnih in naglih nožič. Rad namreč beži. Drugo važno obrambno ■ red-stvo so tipalke, ki so daljše od telesa in mu služijo tudi v temi. Z izrednim vonjem tipalke odkrijejo vodo ali hrano na daleč in lovijo celo zvočne va*o-ve. Tipalke imajo tudi važno vlogo pri razmnoževanju. Samček boža s svojimi tipalkami ti. palke samičke in jo osvoji... Njegove nočne navade mu pomagajo, da si ohrani svoje me. sto na Zemlji. Tema ga ščiti pred mnogimi sovražniki. Ima namreč dve očesci ob straneh, ki sta neverjetno občutljivi, ter dve «navadni» očesi na vrhu glave, kar mu omogoča izredno velik razgled. Tudi če je zaslepljen, čuti, da predstavlja svetloba zanj nevarnost. Tedaj beži. Brž ko se prižge luč, molj izgine. Molj je mnogo bolj odporen od 35 ton težkega dinozavra, ob katerem je živel kakih 100 milijonov _}et, dokler ni din »zaver pred 70 milijoni let izumrl. Ce ga po ngključju poteptamo, mu elastično in odporno telo reši življenje. Ima še posebno sposobnost, da se more izmuzniti tudi skozi najmanjšo lukij'00. Prenese t\jdl, da ga mraz stisne v led, toda čim led skopo*, se molj odpravi na bil pravkar dobro rifs Se eno važno lastnost ima mu omogoča, da se dolgo ohra- nja na Zemlji. Molj se namreč naglo množi. Komaj 24 ur potem ko se je popolnoma ,-azviL sc že začne razmnoževati. Salerai« mlilži. Sovjetski entimologj so «lj 375 tisoč «trupelc», ko so dezinflcirali neko vojašnico. Molj-samica je dobra mati Pri nekih vrstah moljev se jajčeca razvijejo kar v njenem telesu in rodi torej že formirane in-sekte. Večina samičk pa zlaže od 12 do 40 jajčec v neko vrečko, ki ji visi ob trebuhu. Ce samička vtečico zgubi, se jajčecu štendarle izležejo in novi molji morejo tudi teden dni zd žati b?ez hrane, °o navadi pa samička pušča svojo vračko jajčec na kraju, nekje blizu hrane. Molji so tudi veliki . potniki. So celo na seznamu kandilatoz za potovanje v vesolje. Iz pro. učevanj, ki jih vrši kmerijskj ministrstvo ZDA, se vidi, da bi ena vrsta moljev z Madere mogla biti odlična za astronavte. Brez posledic vzdrži ta vrsta moljev 100-krat večjo radiacijo kot človek in prav tako 100-krat večjo brzino. Zaradi svoje odpornosti in naglega razmnoževanja so molji zanimivi tudi za laboratorijska raziskovanja. Služijo za raziskovanja raka in srčnih bolezni ter tudi za proučevanja v zveri s hrano. Mnoge vrste moljev so se pokazale koristne za člove-ka, ker jedo izumrlo vegetacijo, ki bi sicer prerasla predvsem go-zdove. Kljub tej koristi pa bi več na ljudi raje videla, da bi molji izginili. Zdi se, da človeštvo tega ne bo doživelo, kajti verjetno je, da bodo molji tudi človeka preživeli. Da bi ljubeljska cesta čez Karavanke bila čimprej končana, delajo delavci gradbenega podjetja Primorje tudi ob nedeljah •ti so imeli tudi največ uspeha. Tudi «si ostali modeli so bili iz raznih volnenih tkanin, kar pa ni nič čudnega, saj gre za mode, ki bo v veljavi prihodnjo zimo in pomlad. Na modnih revijah, ki si sledijo vsak dan, je bilo do sedaj prikazanih nad 600 modelov, kljub vročim so modni dopisniki vztrajali v dvorani, kar je že samo po sebi dokaz, da so revije res zanimive in da si je vredno ogledati modele, ki jih bomo nosile prihodnje leto. Za nocoj pripravljajo v palači «Pitti» celo poseben večer, nm katerem naj bi podelili «Oscar, ja» za italijansko modo. Nagrada naj bi šla tisti italijanski modni hiši, ki bo prejela med občinstvom in uradnimi kritiki največ pohval. Nagrada obstaja v znesku 5 milijonov lir in je povsem razumljivo, da se bodo zanjo potegovale številne italijanske modne hiše. Pa naj prikažemo v skopih besedah nekaj glavnih značilnosti mode za prihodnje leto. Kot smo že dejale, velja za vse prikazane modele pravilo, da morajo biti mladostni, pa vendarle resni in elegantni. Plašči in kostumi za prihodnjo zimo, pomlad in jesen bodo sledili naslednji liniji: sprednji del bo gladko krojen ter se bo telesa lahko o-prijemal, hrbet bo nekoliko ohlapen in zaokrožen, život pa bo nekoliko krajši ter nas bo spominjal na linijo «impero». Med tkaninami, ki jih homo izbrale za nove plašče in kostume, bo na prvem mestu mohair, sledili bodo razni tuieedi in še druge mehke volnene tkanine. Podobni liniji bodo sledile tud t obleke, katerih dolžina bo v glavnem neizpremenjena tn bo le v nekaterih primerih nekoliko dali-ša. Ramena vseh modelov so veliko bolj široka in poudarjena, kar kaže, da so se tudi italijanski modni ustvarjalci odine li za bolj športno linijo, ki so jo že pred njimi z uspehom lansirali pariški modni ustvarjalci. V sklopu modnih revij je bila v palači «Pitti» pred dnevi tudi velika modna revija klobukov. Modne revije so se udeležili predstavnik lokalnih oblasti in številni domači in tuji dopisniki. Prikazani so bili, v glavnem, klobuki, ki šo jim dali zaradi njihove posebne linije naziv «Posti-Ijoni». Ker gre za zelo enostavne in praktične klobuke, je splošno mnenje, da jih bodo ženske rade nosile že prihodnjo jesen in zimo. Vsi, klobučki so bili v glav. nem iz rdeče, zelene in rumene klobučevine, Naj povemo, da so ti klobučki moške linije, z ozkimi krajci, ki so ob strani le za malenkost privzdignjeni. Seveda so nekateri klobučarji prikazali bolj ekstravagantne klobučke iz krzna, čipk. peres in svile. Toda tisi ti so stopili v ozadje, ker gr pač za modele, ki jih je mogoče nositi le ob določenih priložnostih. Kot vidimo, se bomo prihodnje leto torej povrnile k liniji «Impero», ki zahteva visok pas. široke dokavc in krilo, ki se ib robu zažuje. To so glavne smernice, variacij na te pa bo do pri-hodnje jeseni in zime še nič koliko. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel p. v. Carla Pacchiorija; 17.20 Pesem in ples; 18.15 U- metnost, književnost in priredi-tvg;18.30 Koncert Tria Simeoni--LUzzatto-Sigon; 19 00 Pevski zbori Julijske Benečije , in Furlanije; 19.15 «Potovpnje na mesec», dt-amatlziran'a zgodba: 20.00 Šport; 20.30 Revija pevcev; 21.00 Simfonični koncert; Po koncertu: Knjižne novosti: Martin Jevnikar: «Izbrano delò Juša Kozaka», nato V ritmu valčka. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Uspeli motivi; 13.35 Furlanski glasbeniki; 13.55 Istrske beležke; 14.05 Simfonični koncert; 14.40 Tržaške popevke. Koper 6.15 Jutranja gjasba; 7.00 Prenos RL; T.TJ Glasba za dobro jutri»; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester RT Ljubljana; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije; 15.30 Beneške narodne pesmi; 16.00 Vsakdanje melodije; 16;30 Glasbeni paberki; 17.00 Solisti in zbori; 17.40 Goriški zbor Seghezzi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kitarist Les Paul; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Swedes; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Naš jutranji pozdrav; 8.30 Glasbeni sejem; 8.45 Strani iz albuma: 9.05 Pesmi; 9.50 Operna antologija; 10.3p Oddaja za šo-larčke na počitnicah; 11.00 Za sam orkester; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15,15 Orkestri; 15.45 Ital. pesmi in plesi: 16.00 Program za najmlajše; ČETRTEK, 18. JULIJA 1963 16.30 V diskoteki; 17.25 Glasba iz Kalifornije; 18.00 Dogodki doma in po svetu; 18.10 Znanstvena knjiga v Italiji; 18.30 Koncert orkestra «Melos Ensemble»; 19.20 Harmonikar Marcosignori; 20.25 Sentimentalno potovanje; 21.00 S. Cappelli «Incontro a Babele»; li. program 8.00 Jutranja giaaba; 8.35 Poje Corrado Lojacrino; 9.60 Ital. pentagram; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.43 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Panorama pesmi; 17.00 Glasba z Brodwayja; 17.35 Mala inciklo-peuija; 17.45 Najnovejše pesmi; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Operetni svet; jŽl.OO Simfonična glasba, 21.35 Dva prijatelja in ena pesem; 22.10 Operetna glasba. ///. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Znanstvena oddaja; 19.00 Dve Stanleyevi skladbi; 19.15 Sodobna zgodovina; 19.30 Vsakove-čemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Danzijeve skladbe; 21.20 Hindemith in Pe-trassi; 21.55 Homerjeva «Iliada»; 22.35 Blackerjev Divertimento, opus 28; 22.45 Priče in interpreti naše dobe. Slovenija 4.00 Dobro jutro’; 8 05 L. M. Škerjanc; Koncert za klavir in orkester; 8.30 Portret v miniaturi, Ivanka Krašovec; 8.55 Počitniško popotovanje; 9.10 Vesele počitnice; 9.35 Ob glasbenem avtomatu; 10,15 Operni spored; 10.55 Vsak dan nova popevka: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.23 Do mači napevi; 12.45 Skoz vrt solistične glasbe; 13,15 Obvestila; 13.30 Plošča v ploščo; 14 05 Iz manj znanjh oper; 14.35 Naši po- slušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba: 15.35 Novost v naši fonoteki; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Sovjetski violinisti: Edoard Orač; 18.(0 Aktualnosti torna In Hitra puprovila in prodaja TV aparatov pralnih strojev eleklrogospodinjskih predmetov I I | 7rirf»TREVI$AN Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila; V te Delle Milizie 3, telefon štev 76-276 I v svetu; lB.lo Turistična oddaja; 19,05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 20.45 Lahka glasba: 21.00 Literarni večer; 21.40 lz skladb Slavka Osterca in Pavla Sivica; 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb; 23.05 Romantičnim plesalcem Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; >0 15 Šport; 20 30 Dnevnik; 21.05 Almanah; 22.05 Mojstri jazza; Errol Garner: 22.33 Pesmi Edoar-da Vianella; 22.55 Dnevnik. DRUGI KANAL 31.05 Dnevnik; 21.15 «Michele Settespiriti» Gaetana Di Maja in Nina Taranta; 22.20 Izginuli Tibet: 22.45 Športni četrtek. Jug. televizija 19.30 Slike sveta — filski žur-nal za otroke; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja;, 20.45 «Poletne noči» — zabavno glasbena oddaja; 21.45 Ekspedicija — ■reportaža; 22.15 Poročila. 18. julija 1963 — 3 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.3, najrvižja 23.5, ob 19. uri tf 27.3; vlage 55 odst., zračni tlak 1011.2 stanoviten, veter 9 kim jugo-vzhodnik, nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj. Tržaški dnevnik 1 —— — Danes, ČETRTEK, 18. julija Miroslav * / , Sonc« vzide ob 4.31 in zatone ob f 1 * 19K>11 Dolžina dneva 15.20. Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 17.42 Jutri, PETEK. 19. julija yiincene Odbor ne bo odstopil Rešitev preložena na Jesen Šotno usmeritev na levo lahko zagotovi rodno poslovanje občinske uprave Iz županovega urada smo dobili sporočilo, da se je sinoči sestal občinski odbor, ki je ugotovil, da je bil na zadnji seji občinskega sveta zavrnjen letošnji občinski proračun predvsem iz političnih razlogov. Zato je odbor sklenil, da preda v odločitev svetovalskim skupinam KD, PSDI in PRI, ki so odbor predlagale in ga podpirale, kakšno stališče, naj odbor zavzame v zvezi z nastalim položajem. Sporočilo pravi, da bo odbor med počitnicami občinskega sveta nadaljeval z delom v izključno korist mestnega življenja. Na seji se je odbor zahvalil vsem skupinam v občinskem svetu, ki so ga podpirale, z željo, da bodo te skupine ustvarile pogoje. da se zagotovi mestu nadaljevanje izvoljene uprave, Iz gornjega sporočila je razvidno, da odbor za sedaj ne misli podati ostavke in povzročiti prihod prefekturnega komisarja na občino. Kot smo že ob zavrnitvi proračuna napisali, nameravajo stranke, ki podpirajo občinski odbor, prenesti rešitev nastale krize na jesensko zasedanje občinskega sveta. V teh dneh so se v zvezi z zavrnitvijo občinskega proračuna pojavile v nekaterih časnikih razne rešitve. Po dosedanji praksi naj bi bila prva rešitev odstop odbora in prihod komisarja na občino. Za sedaj .je bila ta možnost odložena, ker odbor ni odstopil; dr rešitev naj bi bila odobritev proračuna po prefekturnem komisarju «ad hoc», kar pa je sedaj po gornjem sklepu odbora skoraj neizvedljivo, ker ni pričakovati, da bo nadzorna oblast sprejela ta ■krajni ukrep; tretja rešitev, ki pa je sedaj najbolj verjetna, je ta, da bo občinski proračun ponovno predložen v odobritev občinskemu svetu na jesenskem zasedanju. Sedaj pa nastane vprašanje, kakšen odbor bo ponovno predložil v odobritev proračun. Željo, ki jo je sinoči izrazil občinski odbor, da bodo svetovalske skupine KD, PSDI in PRI med počitnicami u-stvarile pogoje, da se zagotovi mestu nadaljevanje izvoljene u-prave, lahko tolmačimo, da omenjene tri stranke ne želijo komisarske uprave. Hkrati pa si ne moremo zamisliti, da bodo demokristjani, socialdemokrati in republikanci tako neprevidni, da se bodo na jesenskem zasedanju predstavili s sedanjim odborom, ki je pri glasovanju proračuna ostal v manjšini in ki nima nobene perspektive, da bo v sedanji sestavi in s sedanjim programom, kakor tudi z dosedanjo občinsko politiko, dobil zadostno število glasov pri ponovnem glasi vanju proračuna. Zato je nujno, da tri omenjene stranke spremenijo svojo dosedanjo politiko in da ustvarijo pogoje za odločno usmeritev občinske uprave na levo. Nadaljevanje izvoljene občinske uprave se lahko zagotovi samo s podporo levičarskih sil, samo s takšno občinsko politiko, ki ne bo diskriminirala demokratičnih sil v občin- skem svetu in slovenske manjšine, ki bo vodila napredno upravno politiko. V nasprotnem primeru pa je bolje, da sedanji župan in odbor podata ostavko in prepustita volivcem, naj ponovno odločijo. kakšno občinsko upravo že. lijo imeti. Vse to seveda v primeru, da se demokristjani ne odločijo za takšen odbor, ki bo imel podporo liberalcev in fašistov, kar pa je danes skoraj nemogoče, saj bi se popolnoma diskreditirali tudi pred svojimi volivci in bi jih njihovi dosedanji socialdemokratski in republikanski sopotniki takoj zapustili. Praznik terana v Velikem Repnu Kakor smo že poročali, bo praznik terana in prštuta v Velikem Repnu in ne na Colu, kakor je bilo prej sporočeno. Otvoritev bo v soboto ob 19.30. Takoj po otvoritvi bo od 20. do 23. ure koncert godbe na pihala iz Trsta. V nedeljo bosta igrali dve godbi, in sicer prva od 11. do 12. ure, druga pa od 17. do 23. ure. Iz Trsta bodo ob tej priliki vozili avtobusi s Trga Oberdan vsake pol ure; gostje iz Devina, Ses-ljana, Nabrežine in Križa pa se bodo lahko pripeljali z avtobusi rednih prog. Razen tega bo v nedeljo od 15. do 19. ure izredna razsvetlitev jamo pri Briščikih. Odkritj« spomenika borcev pri Metliki Združenje borcev NOV iz občine Metlika sporoča, da bodo 22. t. m. v Rosalnicah odkrili spomenik padlim borcem. Spomenik bo spominjal tudi na padle borce Renata ščuke iz Trsta, Ivana Pahorja iz Trsta, Lea Pentiča iz Trsta, Ivana Vrše s Proseka in Ivana Sosiča z Opčin, ki so pokopani na pokopališču v Rosalnicah. Manifestacija solidarnosti s španskimi antifašisti Ljudski kinematografski krožek «Umberto Barbaro» priredi na sedežu v Ul. Capitolina 3 drevi ob 20. uri javno solidarnostno manifestacijo s protifrankističnim gibanjem. Danes namreč poteka obletnica začetka španske državljanske vojne. Govoril bo miljski župan Giordano Pacco. Manifestacija spada v okvir pobud italijan-, Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400,— S pogreba žrtev zrušene hiše ▼ Ul. della Tesa. Na prvi sliki pogrebni sprevod Vittoria Loreje, na drugi pa pogreb pokojnih zakoncev Bassani HOTEL Dobrodošli v našem novem sodobnem 112 moderno opremljenih ležišč — apartmani — tekoča topla in hladna voda — kopalnice — centralna kurjava — telefoni. Prvovrstna kuhinja domačih in tujih specialitet. Izvrstne domače in tuje pijače. Zmerne cene — solidna postrežba — snack bar. Prijetno razvedrilo - glasba - ples - sončne terase - izleti - kopanje. Velik lasten parkirni prostor in garaže ter camping. ALP HOTEL, Bovec, telefon 51 Iz Bovca vsakodnevne avtobusne zveze v Trbiž (Tarvisio) preko Vršiča — Kranjske gore — Bleda v Ljubljano, preko Tolmina ln Mosta na Soči v Idrijo in Ljubljano, Gorico ter od tod do sinjega Jadrana vzdržuje AVTOPROMET GORICA, telefon 20-44. Vse informacije in turistične usluge vam nudi Turistična agencija ITA IZLETNIK poslovalnica Bovec, telefon 50. POTNIKI IN TURISTI OBIŠČITE BISER NAŠEGA GORNJEGA POSOČJA IN NE BO VAM ŽAL — 5 NA OBISKU PRT SLOVENSKIH ŠOLARJIH V TAMBRAH Pestro in zdravo življenje v počitniški koloniji SLOKAD Goriško-beneški dnevnik 116 otrok uživa čisti planinski zrak in lepoti ENOTNI SKLEP VODSTEV CGIL, CISL IN UIL GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Danes 24-urna stavka gradbenih delavcev v državi V Rima nadaljevanje pogajanj o sporu na tekstilnem področju Včeraj zvečer je bil na ministrstvu za delo drugi sestanek točneje zavzele za pravično reši* tev spora. Poslanec Loris Fortuna je podaril delegaciji FIOT-CGIL deset tisoč lir za kritje stroškov potovanja v Rim, poslanec Raffaele Franco pa je daroval železniško vozovnico. Včeraj se je zaključila dvodnevna stavka delavcev na avtobusnih progah. Stavka je popolnoma u-spela. Proglasila so jo vsedržavna vodstva zaradi razbitja pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Tudi obrtniška zveza iz Tržiča je pristala na delovno pogodbo za sobopleskarje in dekoraterje, ki so jo pred dnevi podpisali na obrtniški zvezi v Gorici. S tem so se sobopleskarji naše pokrajine izenačili z gradbenimi delavci. Do konca te^a leta bodo prejemali samo za 5 odstotkov nižjo plačo kot gradbeni delavci, z novim letom pa se bodo pogajanja obnovila, da se doseže popolno izenačenje delavcev obeh kategorij. Izvedeli smo, da so se včeraj zvečer na ministrstvu za delo nadaljevala noga.ianja v zvezi s stavko tekstilnih delavcev na Goriškem. Zahtevajo takšno delovno pogodbo, ki jim ho zajamčila višje prejemke in boljše delovne odnose Vsedržavna vodstva strok grad- gija Gambareja iz Ul. Santo 52- U-benih delavcev, včlanjenih v OG- daril se je v glavo ter dobil šok IL., CISL in UIL, so proglasila za pni delu v lesnem podjetju Siles Nadaljuje se stavka tekstilnih delavk; v Podgori prirejajo delavke belo stavko, v Ronkah pa stavka vsaka izmena po eno uro in pol. Včeraj dopoldne ob 8.30 je FIOT-CGIL priredila pred tovarno v Podgori zborovanje, na katerem so prikazali delavkam rezultat prvega sestanka, ki so ga sindikalisti imeli v torek s podtajnikom ministra za delo Delle Fa-vejem. Ta sestanek je pokazal, da so še zelo oddaljena stališča sindikatov in podjetja. Tudi včeraj se je v Gorici razvil sprevod stavkajočih delavk in delavcev, ki so odšli pred vladno palačo. Načelnik kabineta je sprejel delegacijo delavcev, ki je izrazila željo, da bi se oblasti od- lllUimillMMimilllllHIIIIIfmfllMIIHIHIIMIimillMHIIMIIIIIHfimtnillllllllMIIIIIIIIMIMIIIIIIMIIMHIIIIMIIIIIIIIIMlinitllllllllllllllllllMMIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIMM Stanislava Brankoviča, ker se je opraskal po obrazu in rokah ter si verjetno zlomil desno roko. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Ponesrečil se je pri preskoku čez bodečo žico. Nesreča v Voukovi tovarni Mario Klanjšček, star 19 let, bi-vajoč v Ul. Torriani 12, se je na delu v tovarni Vouk v Drevoredu 20. septembra ranil v levo zapestje. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov na zdravljenje za sedem dni. Na oglasni deski šolskega skrbništva v Ul. Carducci v Gorici je objavljena lestvica profesorjev, ki se hočejo zaposliti kot pooblaščeni profesorji ali suplenti na srednjih šolah v šolskem letu 1963-1964. K® SE O SESTANKU FURLANSKE IN SLOVENSKE DELEGACIJE Pristojnim organom bodo predlagali, da se razširi turistično in kulturno sodelovanje Otroci v koloniji v Tambrah so se zbrali pred fotoaparatom, da tudi na staršem in sorodnikom bilo za marsikoga pravo doživetje. Zjutraj vstanejo otroci ob sedmih. Sledi umivanje, telovadba in nato zajtrk. Nato gredo na krajši sprehod in se vrnejo v šolo, kjer jih čaka že malica. Sledi prosta zabava, ob 12. uri pa kosilo. Po kosilu je obvezen počitek, nato gredo zopet na sprehod, ali izlet. Sledi zopet malica, po večerji pa imajo do 21.30 prosto zabavo, nakar morajo vsi v posteljo. Hrana je zelo dobra in so tudi nas postregli s testeninami z ta način pošljejo pozdrave Kakor se moramo po navadi vsi preprosti smrtniki «cvreti» med vročimi zidovi razgretega Trsta, tako se v teh dneh srečni šolarji, ki so v šolskih kolonijah, prijetno hladijo in Uživajo čisti zrkk visokih planin, ali pa se predajajo osvežujočim valovom morja. Kot vsako poletje, nas je tudi letos novinarska radovednost gnala, da smo si od blizu ogledali počitniške kolonije, kjer dajejo naši malčki z veselim živ-žavom duška svojemu veselju in dobremu razpoloženju. Težave iz časov šolskega pouka in mirno sedenje v zaprtih šolskih prostorih so že pozabljeni. Vsi uživajo počitnice in vsi so srečni in zadovoljni. Veliko število naših šolarjev je letos v Tambrah, Agordu, Devinu, Žirovnici in še v drugih prijetnih krajih. Prvi kraj, ki smo ga letos obiskali, so bile Tambre, kjer letuje letos največ naših otrok. Po skoraj štiriurni vožnji smo v torek srečno prispeli v Tambre. Vožnja je bila naporna, zato smo bili še bolj veseli, ko smo po mesom in dvojno sola- pirjevo juho, sočivje in sadje. Tokrat so v koloniji samo ' dečki, 1. avgusta pa jih bodo zamenjale deklice. V nedeljo bodo starši lahko obiskali svoje otroke. Izlet priredi organizacija SLO KAD. Otroci se obiska že zelo veselijo ter so nam zaupali, da so že pripravili lep spored za prireditev, ki bo na prostem M. M. Na tem važnem sestanku ninta bili prisotni delegaciji goriške in tržaške pokrajin . mobilske nesreče ter zavarovanje I zg cestne nezgod«. Izrazili sta že-t Ijo, da se v duhu sodelovanja o-krepi izmenjava folklornih, kulturnih in športnih ansamblov. Obe delegaciji sta se popolno-ma strinjali v najrazličnejših točkah dnevnega reda ter se sporazumeli, da bosta sklepe sporočili pristojnim organom, da bi se na takšen način v okviru dosedanjih izredno ugodnih prilik še povečali turistični, kulturni, fol-klprni in ekonomski odnosi med videmsko pokrajino in slovensko republiko^ Medtčfta ko izražam?/ naše 'zadovoljstvo s takšnimi pobudami, kakor tudi z uspehi, Vi So bili doseženi na tem sestanku, ne more-mo razumeti, zakaj nista bili prisotni delegaciji goriške in tržaške pokrajine. Kako je mogoče izgubljati izpred oči dejstvo, da so vprašanja, ki so bila predmet di», kusije na videmskem sestanlTu, v|aj enakega pomena za goriško in tržaško pokrajino, in da bi jih v vsakem pogledu morali reševati oragnsko ter imeti preg sebpj celotne intense avtonomne deže- cij Paretti, dr. Mattioni in tajnik trgovinske zbornice dr. Nello Zurco. Slovensko delegacijo je vodil predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, sestavljali pa so jo še predsednik sveta za turizem in hotelsko dejavnost pri zbornici za gospodarstvo Slovenije Davorin Černigoj, tajnica tega sveta Nada Fuks. Slovensko potovalno agencijo je zastopal Anton Žlender, Turistično zvezo iz Kopra Albin Dujc, Turistično zvezo iz Nove Gorice pa Ludvik Gabrijelčič. Na sestanku, ki je potekal v duhu prijateljstva in obojestranskega razumevanja, so proučili vsa vprašanja, ki so jih obravnavali že na sestanku meseca okto-bra 1981. leta na Bledu. Prav po. sebno so se zadržali na vprašanju razširitve obmejnega področja, vaznih dovoljenj z« turistične avtobuse, kakor tudi na prostem kretanju turistov (brez vizumov) skozi kateri koli prehod- Delega-ciji st* proučil» tudi- nehaj «teh» VERDI. 17.45: «Mamma Roma», Anita Magnani in Franco Citi. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Assassinio col botto — Adorabili e bugiarde», Nino Manfredi in I. Schoener. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.00: «La moglie ad- dosso», D. Saval in J. Poiret. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.30: «Il tesoro di Rommel», D. Addams In P. Christian. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. •v ■ . J- «sindikalni zastopnik odsoten ter prizna pravica sindikalistom, da obiskujejo gradbišča. Pogodba i zgoraj omenjenimi določili, ki se nanašajo tudi na periodične po. viške ter odpravnine, naj bi Ve-Ijala dve leti. skega kluba dr. Donda in odvetnik Gamberini, predstavnik videmske občine Guarnotta, župan iz Trbiža Lindaver, zastopnik občine Čedad geometer Olivieri, namestnik župana iz Tarčenta Beor-chia. Nadalje so bili prisotni za-turiatičnega turističnega DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31 stopinj ob 15.S0, najnižjo 19 stopinj ob 4.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 _____ __ _____ odstotkov. ...........«■••»«..............«hhh.hh.............mi.mi..■■......................... stopnlk trbiškega društva Marinetto, društva iz Lignana odv. Capaloz-za, predstavnik potovalnih agen- Udarec v glavo Ob 11.30 so pridržali na zdravi enju za deset dni 44-letnega Lui- PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ» »l.-J; .../» .v. priredi I PLES Skupina skavtov, ki taborijo tudi v Tambrah, v vrsti Za «meiiažrt» liiiumiiiiiiiiiimiimiiiiulHtiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiitimnmriiiiitiiiiiujmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMHiuH ’ ••• OB 1AKUKKU TRIONIVNC UBAVI V ŠTtVCRJANU Izvolili so na)lepši dekleti med domačimi in drugimi mladenkami na nogometnem igrišču SS Juventina v Standrežu mi ijoteli in penzioni, vse naokrog pa ga obdajajo visoki hribi z bogatimi gozdovi. Kolonija je, kot smo že omenili, nastanjena VPRAŠANJE, KI TERJA ČIMPREJŠNJO REŠITEV Sobota, 20. Julija ob 20. do 1. po polnoči Nedelja, 21. julija od 20. do 1. po polnoči Ponedeljek, 22. julija od 20. do 24. ure V strokovni šoli za zidarje. Ker poslopje še ni dokončano, imajo otroci v njem za sedaj samo ležišča in jedilnico, v slabem vremenu pa imajo tam tudi filmske in zabavne popoldneve. Otrok je skupno 116. Od teh jih je 87 v koloniji, ostali pa, ki so pri skavtih, taborijo nekaj kilometrov više v svojih šotorih. Kolonijo vodi prof. Theuerschuh, ki ima kot pomoč 17 oseb, med t ■ • ničarko in v niji so otroci okoliških vasi Prebenega. K------- SLOKAD, to je dobrodelno društvo, ki pomaga slovenskim òtro-kom na tržaškem ozemlju. Otroci so v koloniji že od 1. julija ter bodo ostali tam še do konca meseca. Zaradi slabega in bolj deževnega vremena niso mogli Re na daljše izlete. Zadnje dni Pa se je vreme popravilo in razpoloženje je seveda temu primerno bolj veselo. Prav te dni bodo ŠH na izlet k jezeru Santa Croce, ki je oddaljeno 7 km, nato bodo odšli na planoto Gran Can-Siglio, ki je oddaljena 1Q km, in £e bo lepo vreme pojdejo še na bližnje hribe, ki so visoki 1200 do 1500 metrov. Vsak dan se sprehajajo otroci Po gozdu. Ker je v bližini tudi narodni park, so si lahko ogledali še razno divjačino, in to je Časovna omejitev parkiranja v osrednjih mestnih ulicah Vse kaže, da bodo s!stem parkirnih značk uvedli s prvim avgustom Pred nekaj dnevi smo poročali že velja omenjeni čas parkiranja o uvedbi enosmerne vožnje po ne. in ki bodo prišli v nov sistem so katerih ulicah v središču mesta, naslednji: Korzo Garibaldi (des- in sicer od kanala do Ul. sv. Fran- na stran) Trg Ponterosso (pred čiška in Ul. Ginnastica. Zdaj pa Banca Nazionale del lavoro), Mi-občinska komisija za promet izde- ramarski drevored (ob železniški V nedeljo, 21. julija se bo točno ob 18. uri začol Izvoljeni sta bili Katja Mani s Križišča in Jolanda Bizaj z Majnice V ponedeljek zvečer se je z izvolitvijo dveh najlepših mladenk zaključila tridnevna zabava, ki jo je priredilo prosvetno društvo «Briški grič» v Steverjanu. Posebna komisija, ki Je pregledala vse mladenke na plesu, se je zaradi prikupnosti konkurentk znašla pred velikimi težavami, katero naj izbere. Končno se je odločila, da proglasi za najlepšo Steverjanko 16-letno Katjo Maraž s Križišča, ki je zaposlena v podjetju za izdelovanje slaščic IMCA v Gorici; za najlepšo mladenko na plesu, ki ni doma iz občine, pa so proglasili Jolando Bizaj, rojeno na Jazbinah ter stanujočo na Majnicl. Zaposlena je v lesnem podjetju Iglea. Mladenkama sta čestitala predsednik prosvetnega društva «Briški grič» Bruno Stekar ter Sa-verij Rožič in Jima podarila lepa šopa rdečih gladiol. Zanje so razigrani člani plesnega orkestra «Galeb» zaigrali plesni komad, mladenki pa sta si izbrali plesalca Ob zaključku prireditve so se okoli miz zbrali vsi organizatorji te velike prireditve. Bili so zadovoljni z uspehom, ki je presegel vsa pričakovanja. Predsednik Bruno Stekar se je zahvalil vsem, ki so nesebično pomagali na razne načine. Čeprav so bili utrujeni zaradi dolgega in napornega dela, so z veseljem poslušali harmonikarja Renata iz Jamelj ter ob spremljavi njegove harmonike zapeli nekaj pesmi. 1 FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK pri skavtih, taborijo nekaj ki-..!s„ .. dvojih šotorih. ___:__:i, •u ima kot pomoč 17 oseb, med temi kuharice, strežno osebje, bol-igojitelje. V kolo- Bifč bo založen z raznovrstnimi ribami, vinom, pivom in brezalkoholnimi pijačami postaji), Trg republike, Borzni trg (pred Credito Italiano) Ulica Ge- netiti tnrl TT1 Pacr» ri; d:„......... TRČENJE NA KRIŽIŠČU MED DVEMA TOVORNIKOMA nova (od Ul. Cassa di Risparmio do Ul, S. Spiridione) Trg Stare mitnice (parkirni prostor v središču), Ulica Lavatoio, Ulica S. Lazzaro (od Ul. Torrebiancn do Korza), Ulica Imbriani (od Trga S. Giovanni do Korza), Trg Goldoni (pred Cremcaflè) Ulica Carducci (pred hišno številko 24), Ulica S. Nicolò, Ulica Cassa di Risparmio, Ulica Dante, Ulica S. Spiridione, Trg V. Veneto (pri vodnjaku). Razen tega je že pripravljen odlok, ki dovoljuje začasno parkiranje v Ulici Cellini in Ulici Ghega. bodo nov sistem, da se omejitev poenoti in lahko tudi nadzoruje. Dogaja se namreč, da je v središčnih ulicah dovoljeno parkiranje 30 minut, v drugih p* 1 ali 2 uri. Nekateri šoferji spoštujejo predpis in ne parkirajo več kot toliko časa, mnogi pa se ne zmenijo in pustijo svoj avto ure in ure. Zanimiva je na primer ugotovitev. da v isti ulici parkirajo ista vozila vsak dan -po več ur. Lahko bi tudi ugotovili, kdo so lastniki in zakaj prav tam parkirajo vsak dan. Pri tem naj tudi pripomnimo, da se marsikateri avtomobilist jezi, ko zapazi na prostoru za parkiranje avtomobi-. lov vespo, ali lambreto, zaradi katere ne more tja spraviti svojega vozila in si mora iskati drug prostor, če ga sploh dobi. Prav tako ni pravilno, če avtomobilist parkira na prostoru, ki je določen za motorje. Omenjena občinska komisija je nanirgč ifre#lagala ln občinski pd-bor je sklehil, da se V prvi fazi reševanja tega vprašanja uvede sistem kontrole trajanja parkira- Lastnica kopališča v Sesljanu hudo trčila v Tržiču V bolnici st bo zdravfla 30 dni zaradi zloma lobanja bi pratrasa možganov ■Fr I : h ! I “ Včeraj zjutraj ob 10. uri se je zgodila v Tržiču hud* prometna nesreča, v kateri se je močno po-škodovala 56-letna Marija Castel-reggio, lastnica kopališča v Sesljanu, Zenska se je s furgonom z registrsko tablico TS 9259 peljala po Ulici Tonfani-n proti Ulici Mazzini, Po- Ulici Mazzini pa se "je pripeljal mali kamionet ,OM 09 17809, last Ferruccia Fontane ,iz križišču zaleteli ter se hudo po-škodovali. Ranila se je tudi Mari. ja Castelreggio, ki so jo z avtomobilom Rdečega križa odpeljali v tržiško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh zaradi udarca v glavo, možganskega pretresa, zloma lobanje ter udarca v leyo prsno stran. Ukradli so mu motorno kolo Tudi v teh dneh pasje vročine si razni tatovi motornih koles ne privoščijo počitka. Včeraj je na letečem -oddelku policije 20-letni Claudio Ardito iz Ul. delle Bec-cherie 17 prijavil, da so mu neznanci v noči med ponedeljkom in torkom odpeljali motorno kolo «Atala», -ki ga je pustil parkiranega v bližini doma. Zaprte trgovine jestvin med poletnimi počitnicami -tu Oblaki) ln Jolanda Bizaj (v temni) sta bili SlkverJknu izvaljeni z* najlepU mladenki med mačimi in nedomačimi dekleti Med poletnimi počitnicami bodo trgovin« z jestvinami od 15 julija do 22. avgusta ob ponedelj. kih, torkih, sredah in četrtkih zaprte v popoldanskih urah. predvaja danes 18. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem barvni Trgovine i jestvinami (Ubijalec velikanov) ob sredah popoldne Mali Franco razveseljuje s harmoniko svoje prijatelje Goriški prefekt Je odredil, da bodo;do 30. septembra vsako sredo popoldne zaprte vse trgovine z jestvinami v goriški pokrajini. KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri film: I SOČNI MUOIONO ALL ’ALBA Ce bo naslednji d*n praznik, bode trgovine ves' dan odprte. Delavci v trgovskem sektorju zaradi proštčga'-dneva ne bodo prikrajšani na plači. Trgovci morajo na vidnem mestu razobesiti napis, da bodo kupci obveščeni o novem urniku, ki Pa ne velja za občino Gradež. 2upani ter o-stali organizmi so pooblaščena, da (Sanje zamrejo ob zori) Pretresljivi dogodki iz dramatičnih dni v i Igrajo: LEA MASSAI Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Igrajo: KERWIN MATHEWS, JUDI ME REDITH ln TORIN THATCHER instrumentalnih ansamblov zasluzen počitek skrbijo za izvajanje dekreta. ■ : K ji R j S M 1 i :ss' —Ì S -—*:' m» {■m imi Državno atletsko prvenstvo ^ 1 |§ tp, za pokal Rappan na tržaškem občinskem stadionu -Ó -P^ IV»«« Tl-----1. cx: roièuHA •»M« •••'»IM Tloris prenovljene steze in iimetiič na stadionu pri Sv. Soboti f\f1 Na sedež Ginnastice Triestine, kateri je bila za stoletnico njenega obstoja poverjena organizacija letošnjega državnega atletskega prvenstva, ki se bo začelo v petek na tržaškem občinskem stadionu, so tudi včeraj prihajale zadnje prijave vse do zaključka prijav- ’ PrilaVe ŽC prej izključenih atletov, ker organizatorji niso hoteli delati izjem za nikogar. Organizatorji so včeraj prejeli tudi brzojavko sprinterja Ottoline, ki ,ie sporočil, da bo nastopil samo v teku na 400 m. Ottolina se je namreč pred dnevi ranil tako močno v roko z bodečo žico, da so mu morali zdravniki narediti 24 šivov. Atiet je ves čas upal, da bo lahko nastopil tudi na 100 in na 200 m, vendar pa ga roka še vedno toliko ovira, da mu je to nemogoče. Startal bo tako samo na 400 m, kjer se — kot pravijo med atleti — starta lahko tudi z eno samo roko. Na letošnjem prvenstvu bo precej močno tudi zastopstvo atletov iz naše dežele, posebno iz Vidma in iz Tržiča. Med drugimi bosta od Vtdemčanov nastopila Dane-lutti, ki- je med favoriti v teku na 3000 m ovire, in Buffon, iz Tržiča pa Boschini, skakalec s palico Rossetti in drugi, V naslednjem objavljamo pro-grrm lekpiovanj za vse tri dni: Petek, 19. (samo moški) 8.30 zbor žirije in tekmovalcev, 9,00 — 400 m ovire (skupine), 9,45 — 100 m (skupine),. 10,30 — 800 m (skupine), 15.00 — zbor žirije in tekmovalcem,. 15.30 t— kladivo (izločitve ih finale), 16.00 — troskok (izločitve in finale), 16.30 — 100 m (polfinale), 16,45 — krogla (izločitve in finale), 17.00 — 800 m (polfinale), 17,10 — višina (finale), 17,30 — 100 m (finale), 18.00 — 4x100 m (skupile), 18,20 — 5000 m (finale), 18,4* *4 hntk na 10 km (finale). Sobota, 20. (moški in zenske) 8.30 — zbor žirije in tekmovalcev, 9,00 — 400 m ovire (m. polfinale),' 9,15 — 200 m (ž. skupine), 9,35 — 200 m (m. skupine), 10,00 —-800 m (ž. skupine), 10,15 — 4x100 m skupine), 10,35 — 4x100 m (m. ), 16,00 — zbor žirije in tek-cev, 16,30 — 400 m ovire (m. višina (ž. finale), 16,40 — (ž. izločitve in finale), 16,45 ina (m. izločitve in finale), — 200 m <ž. polfinale), 17.10 — 4x100 m (m. polfinale), 17,30 — 800 m (m. finale). 17,45 — 80 m ovil» (ž. skupine), 18,00 — krogla |«. Izločitve in finale), 18,10 — 800 m (ž. finale), 18,15 - disk (m. izločitve in finale), 18,30 — 200 m (*. finale), 18,45 — 400 m (m. skupin«!, 19,00 — 3000 m ovire (m. finale!, 19,30 — 4x100 m (m. finale). Nedelja, 21. (moški in ženske) #,30 —. zbor žirije in tekmoval-oev, 9,00 — 110 m ovire (m. sku- pini nogometnega tekmovanja za pokal tekme (manjkata sicer samo še _______ _______ _______'i»e - Young Boys), pa so v ostalih dveh skupinah odigrali v nedeljo 4. kolo z naslednjimi popolnimi izidi: II. skupina! Všlež-Mdtor (Jena) 1:0, Zaglebje - Slqvnaft-JjO, Slovan (Bratislava) - Beograd 4:0, Ruh (Hužov) - Empor 3:1, Crvena zvezda (Beograd) - Jednota 5:1, Vor-waertz-Polonia 1:1, Odra (Varšava) - Hajduk 1:0, Sonp (Kladno) - Motor 2:1. LESTVICE V GRUPAH »jfooV Slovnaft Zaglebje Motor Ruh Slovan Beograd Empor Crvena zvezda Jednota Polonia 4( Vonvaertz SONP Odra •J 4 I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ‘4 'T 2 0 2 10 3 2 11 1 2 1 1 2 1 0 3 1 5:4 3:4 8:4 7:6 5:8 4:6 2 1 1 12:8 2 11 o «*a 0 3 1 7:9 8!9 2 1 1 2 1 1 2 0 2 1 0 3 5:3 3:2 4:5 4:6 III. skupina: Neummuenster -Ra-pid 1:0, Djurgaarden - Eindhowen 0:1, Wien - Jeteborg 1:0, Sparta -Beyern 1:2, Pirmansens - Enschede 8:0, Oergrejte - WACX 3:0, Schwe-chat - Tasmania 1:1, Ajax • Noer-koeping 0:1. LESTVICE V GRUPAH Rapid Eindhoven Neumuester Djurgaarden Bayem Wien Sparta Jeteborg Oergrejte Wacx Pirmansens Enschede Ajax Noerkoeping Tasmania Schwechat 3 0 1 12:4 3 0 1 5;5 2 0 2 4:6 0 0 4 1:8 220 12:5 6 211 9:8 5 2 0 2 10:12 4 0 13 6:12 1 211 7:6 5 2 11 5:5 5 2 0 2 15:6 4 1 0 3 2:12 2 3 0 1 13:5 6 211 6:8 5 12 1 9:11 4 SLOVENSKO IME V SVETOVNI ATLETIKI Slovenski študent Slavko Špan med letošnjo svetovno elito Trenutno je Špan kot edini Jugoslovan, drugi na svetu na 3000 m z zaprekami Znani milanski športni dnevnik «La Gazzetta dello Sport» je včeraj objavil z najnovejšimi rezultati izpolnjene svetovne lestvice v posameznih atletskih disciplinah. Med imeni kar mrgoli Amerikancev in Rusov, precej pa fi tudi Nemcev, Poljakov, Francozov, medtem ko so ostale države bolj poredko zastopane. Italijana ni na primer niti enega, čeprav so italijanski atleti še lani dosegli nekaj izrednih rezultatov svetovne vrednosti (kopje, 400 m ovire). Zato pa je toliko večje in prijetnejše dejstvo, da se med svetovno atletsko elito nahaja letos in povrhu še na drugem mestu v svoji disciplini 25-letni slovenski študent, tihi in skromni Slavko Špan. Špan je pred dnevi nastopil » •» -< prou uucvi uaovv/^/11 0 13 6:11 11 v Moskvi in v tekmovanju na 3000 pine), 9,30 — 100 m (ž, skupine) 9,50 — 400 m (ž skupine#, 10,00 daljina (ž. izločftVe in Anale), fO, — 1500 m (m. skupine), 10,30 — 400 m (m. polfinale), 10,45 — 80 m ovire (ž. polfinale), 15,30 — zbor žirije in tekmovalcev, 16,00 — 110 m ovire (m. polfinale),. 16.00 — palica (finale), 16,15 — 200 m (m. polfinale), kopje (ž. izločitve in finale), 16,30 — 100 m (ž. polfinale), 16.45 — 400 m (m. finale), 17.00 — 200 m (m. finale), 17,15 — 110 m ovire (m. finale), 17,30 — kopje (m. izločitve in finale), 100 m (ž. finale), 17,45 — 80 m ovire (ž. finale), 18,00 — 1500 m (m. finale), 18,15 — 400 m (ž. finale), 19,10 —■ 4x100 m (ž. finale), 19,20 — 4x400 m (m. finale). Svetovno sabljaško prvenstvo V floretu izločeni lanski najboljši GDANSK, 17. — Prvi dan svetovnega prvenstva v sabljanju je bil na programu floret za posameznike in že prvi dan Je tudi prinesel potem v osmini finala izločil Poljak ] Franke. Lansko srebrno kolajno Po-1 ljaka Woyda je v osmini finala iz- ' ločil Anglež Hoyskins, lansko bronasto kolajno Nemca Brechta pa je v 16. finala izločil sovjetski sabljač Midler, ki je nato v osmini finala izločil še zadnjega preostalega Italijana od štirih, Granierija. Granieri je pred tem premagal znanega Madžara Gyarmatija. V 16. finala je izgubil tudi Santi proti Avstrijcu Losertu. V finalno skupino osmih tekmovalcev so se tako uvrstili: Parulski (Polj.) z zmago nad Barrabinom (Fr.) z 10:4, Poljak Skrudlik z zmago nad Gerresheimom (Zah. Nemčija) z 10:5, Revenu (Fr.) z zmago nad J. Kamutijem (Madž.) z 10:8, Franke (Polj.) z zmago nad Pecze- llllllllllllllllllIHlIllllllllllllllfllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllJIltlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllfllllllintllllllllllllllllllltllltllllllllllllllllllllllllllllllll DVOilffll »\ftB0J ATLETSKIH REPREZENTANC V HELSINKIH avija - Balkan 266,5:171,5 Balkanski atleti so v glavnem razočarali - Najboljši rezultati v teku na 3000 m ovire in v skoku s palico HELSINKI, 17. — Danes se je tukaj zaključilo dvodnevno tekmovanje atletskih reprezentanc Skandinavije in Balkana. Skandinavci so poželi proti pričakovanju visoko zmago v razmerju 266,5 : 171,5 točke. Š tem so padla v vodo vsa optimistična predvidevanja, da razlikà med skandinavskimi in balkanskimi atleti ne bo večja od 50 točk. Mnogi balkanski atleti, in med njimi posebno jugoslovanski, so povsem odpovedali. Doseženi rezultati štorih kluba Adriaco, ki je organizator regate, srečanje vseh sodelujočih tekmovalcev, katere sta pozdravila odv. Pangrazi v imenu USVI in kap Palaveršič v imenu jugoslovanske zveze. ryjem (Madž.) z 10:4, Magnan (Fr. )v*o samo v nekaterih disciplinah na z zmago nad Losertom (Avst.) z 10:4, Hoyskins (VB) z zmago nad Woydo (Polj.) z 10:9, Laszlo Kamu-ti (Madž.) z zmago nad Courtilla-tom (Fr.) z 10:7 in Midler (S) z zmago na i Granierijem (It.) 10:9. l•lalllltlllllllll•HMIIIIIIIIIII|MIIIIIMII>|llllllllllllllllllllll|l|IMIIIIIIIII•ltllllHlltlllHnllllltllllmlll8(•flMltllttll MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V NEW Y0RKU Ujpest ali Dinamo? Po tretjem kolu vedi Ujpest s točko • Španci in Portugalci popolnoma odpovedali) J&yswi « SBRS SL-snsSSA US» zornosti rwwyorške in čikaške šport- z wienersportkluibom in Gorr se zornosti n«wyorške in čikaške špoi ne javnosti, čeprav si nogomet v ZDA šele, utira pot in pridobiva simpatizerje. V B skupini, v kateri nastopa tudi : so doslej odigrali no pol turnirja, tekmah je brez pc vice budim gem mestu ] zmagama in zultatom. Izidi tekem v tretjem kolu so bili naslednji: Dinamo - Belenenses 3:2 (1:2), Ujpest - Wienersportklub 6:1 (4:1), Gornjlk - Valadolid Lestvica je trenutno Ujpest 3 3 8 0 5:1 (3:0). Dinamo Wiener Gomjik Helsingborg Belenenses 3 2 10 3 2 0 1 3 111 2 0 11 3 0 12 8:1 9:5 5:8 5:2 1:4 2:4 Glavna borba za prvo mesto v tej skupini se bo odslej vodila po vsej verjetnosti med Ujpestom in Dinamom, vendar pa je Ujpest v boljšem položaju, ker ima lažje nasprotnike. Ujpest se bo naro- kom, 24, julija pa ----MMOVitft pa omji. bosta pometita Ujpest' ili Dinamo med seboj. Ce hoče Dinamo zmagati, mora brezpogojno premagati Dunajčane on Poljake, naot pa še Ujpesta, ce ne bi Ujucs« mf.C» tem seveda kakšne tekme izgubil. Dosedanji Dinamo vi nastopi so bili v glavnem zadovoljivi. Njegova igra je navdušila občinstvo in utrdila ugled jugoslovanskega nogometa v Ameriki. Dobro so doslej igrali Dredvsem vsi trije krilci, v napadu pa sta se odlikovala predvsem mladi Rauš in Kobeščak. pa tudi Jerkovič, - čeprav ni v najboljši fizični kondiciji. Najboljši realizator turnirja je bil doslej madžarski reprezentant Bene s 5 goli, po 3 pa sta dosegla Rauš in Belin (Dinamo), Svojo četrto tekmo je Dinamo odigral danes ponoči od 0,30 do 2,15 po našem času. Istočasno sta se v New Yorku pomerila tudi Valadolid in Ujpest, v Chicagu pa Gornjik in Helsingborg. visokem nivoju, kar velja predvsem za tek na 3000 m z ovirami ter v skoku s palico. Objavljamo nekaj nepopolnih rezultatov drugega dne tekmovanja: 280 m: 1. Kunaes (S) 21”5, 2. Jurca (B) 21”9 ; 3000 rti ovire: 1. EskO-siren (S) 8'39”4, 2. Špan (B) 8’39”4; 800 m: 1. Salonen (S) 1’49”6, 2. Nie-melae (S) 1’49”9; 3. Vamos (B) 1’51”5; 5000 m: 1. Damgilich (B) 14’02”2, 2. Barabas (B) 14’02”4, 4. Cervan (B) 14’09”6; .troskok: 1. Kliogina (B) 15,87, 2. Tamlnen (S) '16,77, 3. Gurgušlnov (B) 15,61; 400 m ovire: 1. Rintamaiki (S) 5I”9, 2. Guldbradsen (S) 51,9; krogla: ,1. Simalama (S) 17,56, 2. Tomaševič (B) 17,38; disk: Haugen J(S) 1. 53,12, 2. Haglund (S) 52,99, 4. Ra-doševič (B) 52,20; palica: 1. Niku-la (S) 4,85, 2. Nistroen (S) 4,76, 4. Lešek (B) 4,40; maraton: 1. Reh-tinen (S) 2.56'50”, 2. Mustapič (B); 4x400 m: 1. Skandinavija 3’13”8, 2. Balkan 3’14”4. Start jadrnic za transjadra^skè / j ««Anin sposobnosti, niso bili zmožni J dUr L izii Včeraj Ob l(f dopoldne SO lz zdi novsem nadigrali domačine liva Sv, Justa odplula na drugo povojno transjadranSko regato jadrni ce razreda RORC in razreda C. Regata bo potekala na progi Trst -Ancona - Split. Startelo je 19 jadrnic, od katerih 14 italijanskih in 5 «'tìwssfe 2S5K ce «Minerva». Od treh razredov RORC so v pr- jugoslovaiSkiuslavica» iz Trogirja in «Uskok» z Reke), v Aretjer» razredu je 6 italijanskih fjggrtue in ena jugoslovanska («Lapsa» iz Spli- ffl***»'* * n*12 Predvčeraj zvečer je bilo v pro- Jugoslovanski plavalci za Sanremo BEOGRAD, 17. — Za troboj moških plavalnih reprezentanc Italije, Jugoslavije in Holandske, ki bo 27. in 28. julija v Sanremu, je odbor za plavanje Plavalne zveze določil naslednje plavalce: 100 m prosto: Kocmur in Klčovič; 400 m prosto: Rogušič, Dijakovič (rezerva Brinovec Vlado); 1500 m Rogušič, Dijakovič (rezerva Brinovec); 200 m hrbtno: Dorčič, Vrhove; 200 m metuljček: Volčanšek, Zlatič; 200 m prsno: Perišič, Tomičič; 400 m mešano: Rogušič, Brinovec Vlado; štafeta 4x100 in 4x100 mešano In 4x200 bo sestavljena iz zgornjih plavalcev. ATLETIKA MOSKVA, 17. — Svetovni rekorder na 10.000 m Pjotr Bolotnikov zaradi poškodbe na nogi ne bo mogel nastopiti na dvoboju SZ - ZDA, ki bo v soboto in v nedeljo. Zamenjal ga bo Jevinov. Zaradi bolečin v kolenu ne bo mogel nastopiti tudi Američan Jim Beatty na 5000 m. imiiiiiuiiiiiiiiiimiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiitiiiimiiiimiitiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiu DRŽAVNO HOKEJSKO PRVENSTVO Monza poletni prvak Presenetljiva zmaga Modene v Valdagnu - Obe tržaški moštvi uspešni Prvi del hokejskega prvenstva je za nami in ekipa Monze je pc-letni prvak. Največje presenečenje dneva je zmaga prerojene Modene na igrišču v Valdagnu, V zadnjim kolu prvega dela prvenstva, je Monza gostovala na tujih tleh, vendar tekma ni predstavljala za lombardsko ekipo noben« nevarnosti, ker domačini iz Follonice zaradi svojih «krdmnih atletskih in igralskih nujami petje so povsem nadigrali domačine in dosegli obilno žetev. Njihovi strelci so kar desetkrat zadeli v črno, dočim je isto uspelo Follo-nici le dvakrat. Kot smo že rekli, je za največje presenečenje poskrbela Mo jlona, ki jc . premagala Marzotto na do sedaj Se neizbojeva!nem igrišču. Nihče ni predvideval, da bo-dp domačini, ki so letos zaigrali v vseh prejšnjih kolih precej podfletno, klecnili prav pred domačo publiko in proti ekipi, ki nikakor «ni pokazala nekdanje močj in sproščenosti. Vendar je preporod emilijskega moštva tu, in odslej dalje bo s tem dejstvom moral računati tudi vsak nasprotnik. Končno spet vesel dan1 za obe tržaški ekipi. Triestina je, sicer neko- liko po sreči, le premagala rimski Lazio in s tem obdržala korak z Monzo. S tesnim rezultatom je tudi Ferroviario prišel do zmage In pokazana igra je bila mnogo bolj prepričevalna kot pa razlika v golih. Tržačani so vso tekmo vodili igro ter ob zaključku želi priznanje domače publike v Bassanu, ki je pred nekaj tedni skoro osebno obračunala z igralci druge tržaške ekipe, Izidi zadnjega kola: Modena - Marzotto 3:1 Triestina - Lazio 6:4 Monza - Follonica 10:2 Ferroviario - Bassano 2:1 Lestvica: Monza 9 7 1 1 51 14 15 Triestina 9 7 0 2 34 25 14 Marzotto 9 6 1 2 24 18 13 Novara 8 5 2 1 55 13 12 Modena 9 5 1 3 29 24 11 Lodi 8 4 0 4 35 38 8 Ferroviario 9 4 0 5 36 35 8 Lazio 9 1 1 7 32 44 3 Follonica 9 1 0 8 23 74 2 Bassano 9 1 0 8 12 46 2 I. PATRIZIO KOŠARKA BENETKE, 17. — V okviru ženskega mladinskega košarkarskega turnirja v Benetkah je Jugoslavija premagala Nizozemsko s 76:73 po podaljških. V rednem času se je tekma končala neodločeno 68:68. m z ovirami, ki je na najzahtevnejših atletskih prog, bil na cilju drugi za Rusom Osipovom s časom 8’38"6. S tem rezultatom je Špan letos drugi na svetovni lestvici, ki je naslednja: 8’34”4 Osipov (SZ) 8’38”6 Špan (Jug.) 8’39”2 Roelants (Belg.) 8’41”2 Simon (Madž.) 8’41”4 Sokolov (SZ) 8’41”8 Aleksjejunas (SZ) 8’42”6 Doering (Nem.) 8’43”6 Herriot (VB) 8’43”8 Naroditski (SZ) 8’43”8 Orentas (SZ) Spričo tolikšne vrednosti Španovega rezultata je prav, da si nekoliko pobliže ogledamo kdo je pravzaprav Slavko Špan ln kakšna je bila doslej njegova atletska kariera. Slavko Špan je študent iz Ljubljane in član AK Ljubljana, kjer ga ves čas trenira znani slovenski atletski trener Janez Gabršek. Ce bomo podrobneje pogledali tekmovalne uspehe Slavka Špana, bomo zabeležili zanimivo dejstvo, da se je kljub odličnima rezultatoma lani in letos na velikih tek- movanjih uvrščal precej skromno, celo v državnem merilu. Med ostalim je zanimivo, da ni bil niti enkrat državni prvak na 3000 m zapreke, ampak je moral svoj edini državni naslov dobiti lani na 1500 metrov. Celo v republiškem merilu se ne more pohvaliti s kako dolgo vrsto osvojenih prvenstev. Sele letos je prvič postal slovenski prvak v svoji specialni panogi, dotlej pa je bil prvak le leta 1960, in sicer na 1500 m. Španovo kariero bi lahko razdelili v tri obdobja. Prvo obdobje obsega začetek njegove atletske poti in traja dve leti (1956 in 1957), naslednje obdobje bi lahko imenovali prehodno (1958 do 1961). V tem času se je najprej izkazal kot velika nada za steeple-chase, potem pa je zaradi poškodbe kar za dve leti opustil to panogo, da bi se leta 1961 vrnil boljši kot kdajkoli prej. Zadnjo fazo predstavljata lanska in letošnja sezona, ko se je uvrstil s svojimi rezultati v svetovno elito. Več o njegovem razvoju lahko razberemo iz razvoja njegovih rezultatov, ki je naslednji: 1956 800 m 2:04.2 1500 m 4:16.6 3000 m 5000 m 3000 m zapreke 1957 1:56.4 4:01.4 8:57.6 9:25.7 1958 1:55.1 3:53.0 8:43.8 _ 9:05.8 1959 1:47.1 3:54.5 8:47.4 __ 1960 1:52.7 3:53.0 8:28.7 __ 1961 1:56.8 3:51.9 8:23.0 8:50.5 1962 — 3:51.0 8:23.5 14:28.6 8:39.0 1963 — 3:45.5 8:14.8 — 8:38.6 V državni reprezentanci beleži Slavo Špan 11 nastopov, med temi zmage proti Vzhodni Nemčiji, Italiji, na troboju s Švico in Italijo ter letošnjem troboju v Sofiji. Na lanskoletnem evropskem prvenstvu se je uvrstil v finale, kjer je dosegel potem deveto mesto. Na Balkanskih igrah je bil najboljši leta 1961 z drugim mestom. Strokovnjaki menijo, da lahko svoj državni rekord še Izboljša, posebej, če bo popravil naslednje elemente: 1. prehod preko zaprek, 2. tehniko gibanja nasploh in 3. fizično kondicijo. V ponedeljek v Las Vegasu Vsi predvidevajo Listonovo zmago NEW YORK, 17, — Trije bivši svetovni prvaki težke kategorije so izrekli svoje prepričanje, da bo Sonny Liston v ponedeljskem povratnem dvoboju s Floydom Pattersonom ohranil naslov svetovnega prvaka. Kot znano bo dvoboj v Las Vegasu. Joe Louis je dejal: «Liston je V izredni kondiciji. Niti najmanj ne dvomim, da bo zmagal.» Demp-sey pa je izjavil: «Dvoboj se bo končal brž ko bo Liston odločno napadel. Edina Pattersonova možnost, če, je sploh kakšna, je v tem, da preseneti Listona z nenadnim udarcem v začetni fazi. Toda mislim, da mu niti to ne bo uspelo.» Rocky Marciano pa je bil še bolj kategoričen: «Stavim vse na Listona. Je preveč velik in močan in udarja z neizprosno silovitostjo.» Istočasno pa tudi Floyd Patter-son izjavlja, da veruje v svojo zmago. V kovček, s katerim se je podal na pot, je sicer dal u-metno brado in brke, ki so mu služile, da se je neopazno izmuznil po K.O. v 2’06’ prve runde v svojem prvem srečanju z Listo-nom. «Toda samo iz vraževernosti,» je dejal in dostavil: «Mislim, da ne bom izgubil, ali da vsaj ne bom izgubil tako kot prvič.» OLTMPIADA BONN, 17. — Za olimpijske igre v Tokiu bodo Nemci potrošili 5,7 milijonov mark ali okrog 820 milijonov lir Okrog 3 milijone mark bodo potrošili za pripravljanje atletov, 1.875.000 mark pa bo služilo za potne stroške In za stroške bivanja v Tokiu. SLAVKO ŠPAN ATLETIKA Sternberg operiran SEATTLE, 17. — Bivšega svetovnega prvaka v skoku s palico Briana Sternberga, ki je paraliziran zaradi nerodnega padca na treningu, so včeraj operirali, da bi mu odstranili neko koščico v hrbteničnem vretencu. Operacija je trajala pet ur. Zdravniki so izjavili, da je Sternbergovo stanje Se vidno zelo resno in da izid operacije ne bo imel nobenega učinka na paralizo. Mladi a-meriški atlet je paraliziran od vratu navzdol. JOŽE VERGA N: «/MAREZIG do MADRIDA Sit M te. Premestili so me v celico št. 12 v drugem nadstropju. Kako skromen postane človek v zaporu! Nova celica se mi Je zdela kar sijajna. V njej sem dobil Franca Jermana. Bil je ves prepaden in obupan. «Konec Je z nami!» ml je zašepetal. «Pravijo, da nas vse postrelijo.» Zjokal se je, ni se mogel premagovati. Cmeril se je kakor kaka mila jera. Tožil mi Je, da prav nič ne ve, kaj je z drugimi. Jermana sem poznal že od prej. Bil je pošten in dober tovariš, le premehak je bil in ni bil rojen za borca. Vsaka najmanjša stvar ga je potrla. Nihče ga ni imel za izdajavca, toda prav zato, ker so poznali njegovo šibkost, mu partijci niso zaupali. Bali so se, da bi pri mučenju kaj nehote izdal Jaz pa sem marsikaj izvedel. Kljub temu, da sem bil v Jazbini, sem točno vedel, kako se je vsak od naše skupine zadržal pri preiskavi. Neki paznik, Florentinec, ni maral fašistov in mi je marsikaj povedal. Vede! sem, da se je moja skupina razen Mirka dobro držala. Jože Lovrenčič, Venceslav Kocjančič, Jože Vižintin, Albert Kermac, Rudolf Marzič, Ivan Dobri- nja in Ernest Vatovec, s katerimi sem skupaj delal, niso ničesar izdali. V razgovoru z menoj se je Jerman pomiril, vlil sem mu novega poguma. Kmalu je zaškrtal ključ v vratih. V celico so porinili nekoga tako surovo, da se je opotekel in bi bil skoraj padel. Ker sem poznal fašistične metode, sem namignil Francu, naj bo tiho. Kakih dvajset minut Je vladal v celici molk. Nato sem stopil do novinca in ga vprašal, od kod j?- Rekel,ip, da je iz kazina in so ga zaprli zaradi politične dejaviiosti. Pripovedoval je, da je bil povezan z Vladimirom Gortanoto in njegovo skupino, da je pa pobegnil v Trst in so ga šele seda) aretirali,' Kmalu je postal čisto domač. Besede so lile iz njega ko slap. Govoril je o svojem političnem delu okrog Pazina in Pulja, pripovedoval na drobno, kako je širil komunistično propagando, pripravljal atentate na fašistične funkcionarje, raznašal protifašistične letake itd. Takoj mi je bilo jasno: agent-provokator Imel sem že precej prakse iz zaporov in sena dobro poznal take nakane. Med jetnike so kaj radi vtikali svoje agente, da bi kaj izvohali. Franc pa je bil v tem pogledu še zelane« in ni poznat <4|h zvijač. * *• Provokator je bil šest dni v celici in vsak drugi dan AO ga odpeljali na policijo. Ko se je vrnil, je trdil, da so ga mufeili, a se mu nikjer ni prav niepoznalo. fr/izginil ko kafra. Ko sva bila spet sama, me je Franc začudeno gledal. «Saj si pravi čarovnik,» mi je rekel, «le kako si mogel vedeti, da je mož ovaduh?» «Kak|pa čarovnija? Nobena čarovnija — zgolj praksa!» sem se nasmejal. «Ko boš ti toliko po zaporih kot jaz, tudi tebi ne bo več to španska vas.» S Francetom sem bil samo deset dni v celici, nato so me poslali v kolektivno sobo, kjer je bilo že devet pripornikov. Razen štirih kriminalcev, so bili sami znanci iz moje skupine, in sicer Jože Lovrenčič, Albert in Ivan Kermac, Venceslav Kocjančič in Ernest Vatovec. Kako sem se razveselil naših fantov! Zdelo se mi je, da sem na pol na svobodi V skupni sobi so imeli priporniki tudi več pravic. Obiskovali so jih lahko sorodniki, prinašali so jim lahko denar in hrano, in kdor je imel denar, si je tudi v zaporu lahko naročil kak priboljšek. Prav tisti dan je prišla Lovrenčičeva žena in prinesla možu velik lonec makaronov in liter vina. Posedli smo po ležišču in kar skupaj jedli in pili. Po šestih mesecih stradanja sem se prvič spet napokal. Kmalu so zvedeli tudi moji, kje sem, in tedaj sem prejemal tudi jaz od doma denar in hrano. Kakih sedem dni kasneje so pripeljali v našo celico še nekega Sicilijanca. Takoj sem opozoril tovariše, naj bodo pre-, vidni. Povedal sem jim tudi o ovaduhu v prejšnji celici. Sicilijanec je najbrž znal malo slovenščine. Neprestano je brbljaj po «obl ip se motal okrog nas. Vprašal sem ga, zakaj j jc jsapft. Rekel je, da ga dolžijo umora nekega fašista v Trstu. Naftiigòval je, da pri tem ni ravno nedolžen. Vsak dan je bil : bolj sumljiv. Dva dni kasneje me je poklical ravnatelj jetnišnice in mi zagrozil, da me premesti v prejšnjo celico. Ko sem ga vprašal, zakaj, mi je rekel: «Neprestano stikate glave in si nekaj slovensko.» Odgovoril sem mu, da nam je pač dolgčas in si pripovedujemo svoje dogodivščine. i| «j Zdaj nam Je bilo vsem jasno. Zvečer smo vrgli čez Sicili-Janca odejo in ga pošteno nabunkali. Pritožil se je, a ni mogel pokazati na krivca. Drugi dan ga že ni bilo več med nami. Oddahnili smo se. Zdaj niso imeli več prave kontrole nad nami. Lahko smo se prosto razgovarjali, pretresali politična pripovedujete po vprašanja, obsojali nasilje in fašizem in sanjarili o boljšem in lepšem življenju. Posebno zame je bila to prijetna sprememba. Starši so me obiskovali, dvakrat na teden so mi lahko prinašali v zapor hrano, prijatelji pa so zbirali zame denar. Ko sem prišel iz podzemeljske jazbine, sem bil živ okostnjak, zgolj kost in koža, zdaj se mi je meso spet oprijemalo kosti in sem se zredil v dveh mesecih za celih 18 kil. PRED POSEBNEM SODIŠČU V RIMU Bilo je prve dni oktobra 1929 okrog dveh ponoči Zaškrtal je ključ, močna vrata so zacvilila in v sobo je stopil paznik. Prišel je do mojega ležišča, me stresel in rekel: «Pojdi z mano.» Na hodniku je še zavpil: «Con tutta la roba!» Pobral sem vse, šel za paznikom v skladišče in tam oddal blazino, rjuhi, odejo, porcijo in leseno žlico. Nato sem šel s paznikom v ravnateljevo sobo, kjer je že čakalo 20 karabinjerjev. Vsi so me gledali, a nihče ni zinil niti besedice. Tudi jaz sem molčal. Razmišljal sem, kaj neki to pomeni. Me premestijo mar v kak drug zapor? Kmalu so pripeljali v sobo še Jožeta Lovrenčiča in Ernesta Vatovca. Nato so pricapljali drug za drugim še Marij Muzetic, Jože Vižintin, Venceslav Kocjančič, Albert Kermac, Ivan Do-brinja, Ivan, Rudolf in Mirko Marsič ter Ivan In Anton Koda-rič. Odpeljali so nas v Rim, k posebnemu sodišču za zaščito države. Ko smo bili vsi zbrani, so nas postavili v vrsto b# drugega za drugim vklenili v «lisice», nato pa vse skupaj povezali k dolgi verigi. (Nadaljevanle sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 ■ II. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnanrel-letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ1 ADIT DZS LlutaHana Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini «nega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. - Mali oglasi 30 lir beseda - Vsi odasi se naročalo nri ..nravi ' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in liska Založništvo tržaškega tiska, Trst naročajo pri upravi.