MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul, tl / Talaton uredništva 2440, uprava lahaja razen nadalje In praznikov vsak dan *b 10. url t Velja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniko / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun SL 11.405
99
JUTRA
r@swo vpraia@*ie
Med mrzličnimi pripravami za vojno v vzhodni Afriki se trudi italijanska diplomacija od Mussolinija preko Suvicha 'n poslanikov pa do vseh njenih eksponentov doma in v tujini, da bi dosegla izpolnitev svoje največje evropske želje — Podonavski pakt. Kaj si Italija pod tem Paktom predstavlja, odnosno kaj hoče Prav za prav doseči, smo povedali že svo ječasno. Edini njen namen je p r e-Prečiti priključitev Avstrije k Nemčiji in ustvaritev takega sistema, ki bi zagotovil Rimu absolutno oblast nad Dunajem v vseh notranjih in zunanjih zadevah. ne oziraje se na resnično sedanjo ali bodočo voljo avstrijskega ljudstva. Vsi drugi podonavski problemi so Italiji Postranskega pomena in naj bi le služili navedenemu. Tako torej tu ne gre za nobeno rešitev problema podonavia kot celotnega kompleksa, ampak le za en edin} namen, en edini cilj.
Mala antanta je zavzela do tega načrta svoje precizno stališče na konferenci v k j u b 1 j a n i, balkanska zveza se je pa z njo docela solidarizirala na nedavnem sestanku njenega stalnega sveta v B u-k a r e š t i. To stališče je, da sta obe zvezi pripravljeni sodelovati, toda samo pod pogojem, da se priznajo in uresničijo vsi legitimni interesi držav, ki jih vežeta-in zastopata. Zadnje dni je sicer čudno tiho okoli nameravane podonavske konference v Rimu in projektiranega podo-navskega pakta, vendar se kdaj pa kdaj Pojavijo vesti, ki pričajo o velikih t e ž-kočah diplomacije pri pripravah. Že danes lahko rečemo, da rimske konference prihodnji mesec še' ne bo in nastaja tudi vprašanje, ali bo sploh kdaj? To namreč, kar hočejo drugi, noče Italija, kar pa hoče Italija, spet nočejo drugi. Med državami, ki so najbolj neposredno zainteresirane pri teli projektih, je gotovo naša Jugoslavija in tako se je treba čisto odkrito vprašan, kakšni so naši interesi? Ali je najprej sploh v našem interesu, da se uresniči jrodonavski Pakt v obliki, ki ga forsira I t a 1 i j a? Pri odgovarjanju* na to vprašanje pa motamo pomisliti najprej na to, v kakšnem razmerju smo mi do sedanjega avstrijskega režima in do Avstrije sploh?
Menda ni treba prav nobenih posebnih utemeljevanj, ako rečemo, da nimamo Jugoslovani in še prav posebno S1 o-venci nobenega povoda navduševati se Za sedanji klerofašizem v Avstriji, še Pianj seveda zagotoviti mu s svojo podporo večen obstoj. Ta režim ignorira od Vsega začetka Jugoslavijo, ko da je sploh hi, je v službi tujih interesov, ki ne morejo biti nikoli naši interesi, njegov cilj Je obnovitev monarhije s Habsburžani in nekoč v bodočnosti rušenje stavbe mirovnih pogodb, naposled j§ pa to tudi režim neprikritega zatiranja lire-ko lOll.OOfl Slovencev na Koroškem. Ako hi. tako napravili pri nas plebiscit za to, ali naj se tudi Jugoslavija angažira pri Podpiranju tega režima, bi našli prekleto uialo zagovornikov takega načrta. Naše favno mnenje je za vse prej ko za to, da-si ie na drugi strani zopet res, da bi si tudi mi želeli samostojno in neodvisno Avstrijo, toda Avstrijo, ki bi se vživela v svoj dejanski položaj in pomen, Avstrijo, ki bi se vključila v sistem politike male antante in Avstrijo, ki bi zagotovila vse nacionalne, politične, kulturne in gospodarske pravice naši narodni manični. Ako take Avstrije ni — in danes je ®i — potem nastaja za nas vprašanje, kaj ie večje zlo: podonavski pakt namenjen je zaščiti sedanjega režima v Avstri-T ali pa »A n s c h 1 u s s«?
Nemčije ima zopet redno vojsko
Razg-as in u^eijavOenje norega volaSfcega zakona — Vookiic pnriii novincev — Državni voditelj Adolf Hitler vrhovni poveljnik
BERLIN, 23. maja. Po novem zakonu o splošni vojaški obveznosti v Nein čiji, ki je bil izdelan do vseh podrobnosti in včeraj objavljen ter je obenem takoj bil tudi uveljavljen, je postal državni voditelj Adoli Hitler vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil Nemčije. Novi zakon bo praktično izveden v najkrajšem času. Že v mesecu juliju prideta v vojašnice dva letnika novin cev, ki sta dozorela za vojaško službo. Vse vojašnice so pripravljene, da sprejmejo nove vojake, ki so večinoma že dokončali predvojaške tečaje v raznih organizacijah in bodo sedaj izvežbani samo še v aktivni vojaški službi in uporabi orožja. Rok teh mla deničev bo trajal leto dni, nekaj me»
secev pa bodo zaposleni v delavski službi. Oni, ki so služili svoječasno v delavskih oddelkih, pridejo v vojašnico za krajši rok, da se nauče čisto vojaških poslov, uporabe orožja itd. Kadri za novo vojsko že obstojajo in jih daje državna hramba ki je bila v resnici le velik kader častnikov in podčastnikov.
BERLIN, 23. maja. Ravnatelj oddelka vojnega ministrstva general Reichenau je dal zastopnikom nemških listov pojasnilo o novem zakonu o vojaški obveznosti. Reichenau je naglasil, da je zakon v svojih pravicah in dolžnostih izraz narodno-socialističnega duha, ker uvaja službo vsega naroda in ne priznava no-
benih priviligiranih posameznikov. Samo značaj in sposobnost sta merodajna za oceno in napredek obveznikov. Nato je Reichenau obrazložil podrobno posamezne odstavke novega zakona, naglašujoč med drugim, da traja vojaška obveznost za vse moške od 18. do 45. leta, kakor je to v navadi tudi v skoraj vseh drugih evropskih državah. Letos bodo poklicani v službovanje pr? kadru obvezniki rojsf nšh letnikov 1914. in 1915. Nazaduje je govoril general tudi o organiziranju rezervistov in dejal, da bod0 rezervne čete spadale pod oblastvo 14 inšpektoratov in 223 vojaških okrožij.
Abe^inija bo korpoaktna
NOVA IZJAVA ABESINSKEGA CESARJA. APEL NA ANGLIJO, NAJ
ŠČITI ABESINIJO.
LONDON, 23. maja. »Daily Mail« objavlja novo izjavo abesinskega cesarja njegovemu dopisniku v Adis Abebi. V tej izjavi je dejal abesinski cesar, da bo Abesinija mobilizirala v primeru, ako bi Italijani skušaii pričeti csvojevalno vojno, vse svoje razpoložljive sile. Vsa država bo prav ta ko kompaktna, kakor je bila za časa vlade cesarja Menelika in bo pokazala prav enak odpor, kakor ga je pokazala tedaj v bitki pri Adui. Nato je izrazil abesinski cesar začudenje, da velesile kljub Kelloggovemu paktu in
drugim sporazumom nemoteno dopuščajo Italiji, da kopiči svojo vojsko in orožje v Eritreji in Somaliji. Iz tega bi se dalo sklepati, da sta se Anglija i,n Francija molče sporazumeli glede Abesinije. Nadalje je cesar izjavil, da je pred tremi meseci sporočil angleškemu poslaniku, da je pripravljen postaviti sporno ozetnije med Abesinijo iVi italijanskima kolonijama pod zaščito angleških oblastev. Odncšaji z Anglijo so bili vedno iskreni, zato želi, da bi Anglija tudi sedaj posredovala in zaščitila Abesinijo.
Rezulfaiu neših v©ištew
BEOGRAD, 23. maja. Glavni volilni odbor je včeraj dokončal svoje delo glede določitve števila glasov, ki so jih dobile posamezne liste pri volitvah 5. maja. Posamezne liste so dobile v vsej državi:	Jevtičeva 1,746.982, Mačkova
1,076.345, Maksimovičeva 33.349, Ljoti-čeva 24.088 glasov. V diavski banovini je rezultat volitev sledeč: Jevtičeva lista 125.180, Mačkova lista 22.220, Ljotiče va lista 2530, Maksimovičeva lista pa 47. Volilna udeležba je znašala 46.96°/». V vsej državi je bilo skupaj vpisanih 3f 3.313 volilcev.	”n 5ib ie
2,880.964, ali 73.72"/». Volilo ni 1,047.349 - "lilnih upravičencev.
Bafdwmove is*ave
LONDON. 23. maja. Včerajšnjo sejo spodnje zbornice je pričakovalo z velikim zanimanjem vse angleško ljudstvo. Razpravo o oborožitvi v zraku je otvoril ministrski predsednik Baldwin, ki ie izjavil, da bo vlada povečala voiaško letalstvo za 1500 letal v prvi liniji. Pri tem je bil zanjo od ločilen sklep Nemčije, da postane v zraku enako močna kakor Francija.
Nato je Bakhvin govoril o Hitlerjevem govoru in dejal, da vlada še ni imela dovelj časa proučiti ga do podrobnosti, vendar pa sledi iz njega, da bodo z Nemčijo mogoča nadaljnja pogajanja za končni zadovoljiv spora zum.
LONDON, 23. maja. Zbornica je s 314 proti 52 glasovom laburistov sprejela načrt vlade za povečanje oborožitve v zraku.
FLANDINOVA VLADA ŽELI POOBLASTIL.
PARIZ. 23. maja. Uradno se izve, da namerava vlada zahtevati od parlamenta za popolno ureditev finančnih razmer pooblastilo podobne vsebine, kakor ga je irnel Poincare leta 1926.
POLJSKA POLITIKA SE NE SPREMENI.
VARŠAVA, 23. maja. Uradno se objavlja na razne vesti v domačem in tujem tisku o spremembah v poljski politiki po smrti maršala Pilsudskega, da se bo njegova politika, ki je njegovim naslednikom do podrobnosti znana, nadaljevala nespremenjeno. Poljska se bo še nadalje opirala na svojo lastno moč in prožila vsem državam, zlasti pa so-
Skoraj smo prepričani, da bi se v drugem primeru dalo doseči mnogo več za naše interese, kakor v prvem. Pred vsem bi se tu lahko znova sprožila vprašanja, ki za nas še nikakor niso bila rešena in niso rešena, mirno tega bi pa v tem primeru vsaj vedeli, kdo je gospodar naše severne sosede, ko danes tega v resnici ne vemo. Tendence, ki se pojavljajo zlasti v zadnjem času iz vrst avstrijskih
režimovcev, so vse prej ko take, da bi nas mogle navduševati za podonavski pakt po obliki in vsebini, kot jo zamišljata Rim in Dunaj. Sicer pa opažamo te dni v evropski mednarodni politiki neke znake, ki bi utegnili že v najbližji bodočnosti močno uplivati na splošni položaj in narušiti ali celo podreti marsikaj, kar ie izglodalo že dozidano.	"r-
sednim, mirno sodelovanje, varnost ter prijateljstvo za prijateljstvo.
ŠVICA O HITLERJEVEM GOVORU.
ŽENEVA, 23. maja. Švicarski listi menijo. da Hitlerjev govor ni bil pretiran glede zahtev po enakopravnosti. Mogoče bo doseči z Nemčijo sporazum ako ne bo sama še nadalje pospeševala v svetu nezaupanja. Tudi glede kolektivne varnosti so Hitlerjevi predlogi konstruktivni.
SPORI NA DALJNEM VZHODU.
TOKIO. 23. maja Japonska vlada je skenila odpovedati ribiški sporazum z Bu sijo. ker sovjetska vlada ni hotela sprejeti nekih predlaganih sprememb.
IZVOZ ZLATA IZ FRANCIJE.
NEWYORK, 23. maja. Iz Francije je bilo odposlanega v Združene države za okoli 20 milijonov zlata. S tem je dosegel uvoz zlata iz Francije v Ameriko oe letošnjega 8. maja že 86 milijonov.
ČIŠČENJE NA PORTUGALSKEM.
LIZBONA, 23. maja. Ukrepi portugalske vlade proti levičarjem, ki pripravljajo prevrat, so še vedno v ve-iljavi. V mestu so zasedeni vsi važnejši prostori z vojaštvom, ki kontrolira ves promet. V državni administraciji vrši vlada naglo čiščenje, ker je prav slaba administracija eden glavnih vzrokov nezadovoljstva.
G0MBOS v smrtni nevarnosti.
BUDIMPEŠTA. 23. maja. Včeraj bi se bil madžarski ministrski predsednik Obrn bos kmalu ponesrečil. Ko se je vozd v avtomobilu s svojega posestva v Budimpešto, je postalo njegovemu šoferju nenadoma slabo. Gombos ie še v zadnjem trenutku zagrabil volan in preprec.i katastrofo. Šoferja .ie oddal v bolnišnico in sam vodi! avto do ministrskega predsedstva.
UMOR SUPERIORJA.
BUDIMPEŠTA, 23. maja. Včeraj so našli superiorja benediktinskega reda v Budimpešti, o. Kasiia Madjasovskega, v njegovi celici mrtvega. Glavo je imel raz bito s sekiro, ki je ležala poleg. Ugotovljeno je, da je bil izvršen nad njim roparski umor. Osumljen ie njegov sluga, ki ie pobegnil.
avtomobilska nesreča.
NEWYORK, 23. maja. Na avtodro-mu v Indianopolisu sta sc pri treningu za veliko avtomobilsko tekmo, ki bo 30. t. m., ponesrečila tekmovalca Stablfield in Hanon. Ubil se je tudi neki mehanik.
V naglem tempu se bliža realizaciji rešitev perečega mariborskega šolskega problema, ki je bilo že dolga leta v o-s pred ju mariborskih komunalnih zadev. Posojilo v znes'.;u 7 milijonov dinarjev je zagotovljeno. Včeraj se je sestala že žirija, ki so jo tvorili mestni župan g. dr. Lipold, mestni svetnik inž. arh. Jelenc, upokojeni okrajni šolski nadzornik gosp. Tomažič in ravnatelj meščanske šole g. Humek ter pregledala in ocenila načrte za nove šolske zgradbe v magdalenskem predmestju, ki jih bo mestna občina mariborska zgradila v počastitev spomina blagopokojnega velikega kralja.
Načrte za nove šolske zgradbe so' poslali trije znani mariborski arhitekti, in sicer inž. arh. Černigoj, inž. arh. Vičič in > inž. arh. Saša Dev. — Po temeljitem proučevanju vseh podrobnosti jc komisija prisodila prvo nagrado načrtu g. inž. arh. Jaroslava Černigoja, drugo nagrado inž. arh. gosp. Vičiču, tretjo nagrado pa inž. arh. Saši Devu. OdJoČila pa se je žirija za načrt inž. arh. Černigoja, spremenjen z nekaterimi detajli iz načrta inž. arh. Vičiča. — Sklep žirije je odobril tudi krajevni šolski odbor.
Nagrajeni načrt inž. arh. Černigoja je imel na splošno dve, varianti. Mnogo pre glavic in študija so povzročale projektantu razmeroma majhno stavbišče in ne pravilne oblike, zaradi katerih je težko dosegel velika, lepa in ločena dvorišča primernih dimenzij. Pri situiranju traktov, kar je glavna dispozicija, se je zdela projektanti! smernica mimo najugodnejše lege razredov z ozirom na stran sveta najvažnejša. Zaradi zahteve, da bodi šola posvečena spominu mrtvega kraija in naj predstavlja torej dejansko nekakšen spomenik, je hotel projektant doseči še več. Doseči je hotel z danimi sredstvi grupacije mas monumentalne efekte v tej smeri in ustreči teinu namenu v polni meri. V projektu je ustvaril' zaključeno slavnostno dvorišče, primerno tlakovano, s poljubnim spominom na kralja, ki naj bi bil steber in na njem kraljevo oprsje, ali vodnjak ali drevo ali kaj primernega. Ob zarezi, ki bo ločila obe Soli. pa je zamislil kovano mrežo velikih izmer s kraljevim monogramom. S tem je projektant ustvaril izredno lep in nenavaden pogled skozi zamrežena vrata na intimno slavnostno dvorišče s spomenikom v njegovi sredi. Na tem dvorišču naj bi se zbirali učenci ob slavnostnih prilikah. V svojem projektu je arh.
Dnevne vesti
Načrti za nov hram prosvetne omike v magdalenskem predmestju
Nove šole bodo zgrajene po najmodernejših vidikih sodobne arhitekture — Žirija je prisodila prvo nagrado inž. arh. Černigoju, drugo inž. Vičiču, tretjo inž. Devu
Černigoj odmaknil telovadnico in še dolgo fasado leyo in desno od stavbne črte po dolgem zelenem pasu ter je na ta način dosegel v zvezi z najbogatejše oblikovano telovadnico neko poudarjeno monu mentalnost.
Njegov projekt ima za vsako šolo ločeno, obsežno :n pregledno šolsko dvorišče pravilne oblike. Mimo šolskega dvorišča pa predvideva projektant- tudi prostorno letno dvorišče. Predpisane šolske vrtove pa je zaradi tesnosti prostora moral opustit:, kar pa ni take važnosti, ker bodo nameščeni taki šolski vrtovi po novem regulacijskem načrtu v skupinah na robu mesta. Posamezni šolski razredi so zamišljeni v dveh posebnih traktih. Na ta način je dosegel projektant jasno organizacijo tlorisa in popolno enakovrednost posameznih razredov. — Trakti z razredom so, v smeri približno sever, jug in ležijo na vzhod oziroma na zahod. Pri danem stavbišču je projektantova orientacija nedvomno najpravil-iiejša. Ob vsakem razredu je projektirana garderoba z visokimi obojestranskimi okni za prečno ventilacijo. Vsaki razred bo imel eno ali dve veliki vzidani omari za šolske potrebščine. Telovadnica pa leži centralno. Mimo šolskih vhodov bo imela še poseben vhod.
Stanovanje za šolske upravitelje je pro jektant predvidel v posebnih enonadstropnih in enodružinskih hišicah na vzhodnem in zapadnem kor n stavbišča. Iz stanovanj bi imeli upravitelji v pritličju direkten prehod do svojih šol. V variantnem načrtu pa je predvidel posebno eno nadstropno dvodružinsko hišo s trisobnim stanovanjem v pritličju in v prvem nadstropju.
Obe šoli sta dvonadstropni. V zapadnem objektu bo nameščena dekliška o-snovna šola, v vzhodnem pa deška meščanska šola. Za narodno šolo je projektant predvidel vse zahtevane prostore, in sicer v izmerah, ki jih zahteva zakon. V drugem nadstropju pa jc predvidel večji prostor, ki bo lahko uporabljiv za stalne šolske razstave, za šolski muzej, šolsko delavnico ali podobno. Hišnika vsake šole pa bosta imela svoji stanovanji z vsemi pritiklinami v suterenu.
Načrt inž. Černigoja se bo spopolnil z nekaterimi detajli načrta inž. arh. Vičiča. Ko bo tako spopolnjen načrt dogo-tovljen, bo pričel mestni gradbeni urad pripravljati vse potrebno za gradnjo novih šolskih zgradb, ki bodo Mariboru v ponos.
Novo vodstvo mariborske gasilske čete
V interesu posameznikov je bilo, kakor smo to že poročali, da bi izkuhaii iz nesoglasja, ki sc je pojavilo zadnje čase / mariborski gasilski četi, neko afero. Po nekem listu je bila javnost naravnost tendenciozno informirana o dogodkih, ki so se pojavili pri mariborski gasilski četi. Prav zaradi tega pa je bila primorana po seči vmes gasilska župa, ki je odobrila odnosno imenovala novo vodstvo mariborske gasilske čete. Zgodilo pa se je, da nekateri člani mariborske gasilske čete s tem ukrepom župe niso bili zadovoljni in so se skušali pritožiti na višjo inštan-co, ki pa je njihovo neutemeljeno pritožbo zavrnila in v celoti potrdila župni ukrep. Včeraj ob 13. je bil prevzem poslov mariborske gasilske čete po novih odbornikih, ki jih je svojčas imenovala župna uprava. Pri prevzemu so bili navzoči župni starešina g. Srečko Kranjc, župni podstarešina g. Ernest Golob, župni tajnik g. Albin Ambrožič in zastopnik mestnega poveljnika. Prevzem poslov se ic izvršil po predpisih zakona o gasil-
stvu. Novi poveljnik mariborske gasilske čete jc Karel Hmeljna, podpoveljnik Fr. Kuder, tajnik dr. Milan Senkovič, blagajnik Bogomir Divjak, šef zdravnik pa dr. Boris Kac.
STE SI ŽE PRESKRBELI VSTOPNICE za sokolski javni nastop, ki bo v nedeljo 26. t. m. popoldne ob 15.30 v Ljudskem vrtu? Ker je pričakovati velikega navala, Vam priporočamo nakup v predprodaji v trgovini Frana Bureša v Vetrinjski ulici. Obenem Vas obveščamo, da bo po nastopu, ki Vam bo nudil izreden užitek, velika narodna prireditev na prostem, pri kateri bo sodelovala vojaška godba. Ker bo v nedeljo lepo vreme je deviza za sokolski praznik: Kdor je zaveden Mariborčan, bo pohitel popoldne v Ljudski vrt.
Sprememba posesti. Vogalno hišo Glavnega trga in Gosposke ulice je kupil znani murskosoboški industrijec in narodni poslanec Josip Benko za Din 1.700.000. Novi lastnik namerava kuplje no hišo temeljito preurediti in namestiti v njej svojo trgovino z mesnimi izdelki.
združeno z moderno zajtrkovalnico in restavracijo.
Popis prebivalstva. Da se bo popis prebivalstva v redu in točno izvršil, naprošamo prebivalstvo, da da popisovalcem na razpolago svoje osebne predvsem domovinske dokumente. Posebno prosimo službcdajalce, ki shranjujejo V "ne svojih uslužbencev, da izročijo te za kratko dobo svojim uslužbencem, da jih bodo uslužbenci mogli predložiti popisovalcem. Ako bi listin ne bilo mogoče izročiti uslužbencem, naj se jim izročijo vsaj točni podatki iz shranjenih listin.
Binkoštno potovanje na Oplenac in v Beograd. Društvo »Putnik« priredi za binkoštne praznike skupinsko potovanje na Oplenac. Odhod iz Maribora v soboto, dne 8. junija ob 17.58, prihod v Beograd v nedeljo ob 6.40, odhod iz Beograda 8.20, prihod v Mladenovac 10.00, odhod iz Mladenovca 18.30, prihod v Beograd 20.00. Prenočevanje v Beogradu.
V ponedeljek ogled mesta. Povratek iz Beograda ob 23.10, s prihodom v Maribor 11.14. Vožnja Maribor - Mladenovac - Oplenac in nazaj brzovlak, stane II. razr. Din 330.—, 111. razr. Din 230.—. Ker je število potnikov omejeno, prosimo vse interesente, da se čim prej prijavijo gri »Putniku« Maribor. Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. »Putnik« Celje. Aleksandrov trg. tel. 119, »Putnik Št. lij in »Putnik« Gornja Radgona.
Dne 30. maja >V neznano«
se z »Rdečini Frančkom« podamo!
Za mal denar prekrasen izlet, s kopanjem, športom, zabavo prežet!« Zdravilišče Radio-Therma, Laško. Radioaktivne termalne kopeli (37. 5 C). Najti .ikovitejše zdravljenje vseh vrst revma tičnili obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. V predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—.
V tej pavšalni penziji jc vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška, preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča.
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo Al-banežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Franko p a no vi ulici in Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
»Materino srce« jc naslov prihodnjega filtna, ki ga bo kot premiero za Maribor predvajala ZKD v soboto in nedeljo »Grajskem kinu«. Film prikazuje križev pot matere, ki prevzame vse trpljenje nase in plemenito žrtvuje cclo ljubezen do otroka, samo da ga osreči. Film toplo priporočamo materam a še posebej v sva rilo dekletom, ki začno svoje srce odda jati.
V torek, dne 5. VI. bo v gornji sobi hotela Orla« ustanovni občni zbor Jugoslovanskega Touring-kluba, sekcija Maribor.
Nanos poziva svoje članstvo, da se
udeleži v polnem številu sokolskega nastopa v nedeljo, 26. maja ob % 16. uri Oblastni odbor Narodne obrane pozi-vse svoje članstvo in svoje krajevne organizacije, naj se v •čini večjem številu udeleže sokolskega javnega nastopa, ki bo v nedeljo popoldne 26. t. m. Krajevne organizacije naj prirede na ta dan izlet v Marihor!	Odbor
Radio Ljubljana. Spored za petek 24 t. m. Obli: šolska ura; 12: plošče 12.45: poročila: 13: čas, vreme, obvestila: 13.15: kmečki trio: 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: predavanje o tujskem prometu; 18.40: čas, poročila spored, obvestila; 19: koncert; 19.30: nacionalna ura; 20: radio-orkester; 21.39: čas, poročila, spored; 22: narodne pesni:.
Kaznovana vsiljiva ljubezen. V Bren-govi sta sc precej časa rada imela posestnikov sin France Volk in posestnikova hčerka Julijana K. Julčka pa se je najedla Francijeve ljubezni in si zbrala drugega. Toda France za nobeno ceno ni mogel pozabiti Julčke, ki ji je ob vsaki priliki, kjerkoli jo je srečal, ponujal svoje vroče srce. Julčka pa je bila še tako hudobna, da je zapuščenega Franceta grdo obirala. Ko je zato izvedel France, ji je
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek. 23. maja ob 20. uri:	»Poljsk«
kri«, ab. B.
Petek, 24. maja: Zaprto.
Sobota, 25. maja ob 20. uri: »Hoffman-nove pripovedke«. Red C. Gostovanje primadone ljubljanske opere Zlate Gjuit gjenac-Gavellove.
Nedelja. 26. maja ob 20. uri: »Blodni °* gnji«. Zadnjič. Nainižja vstopnina od Din 15.— navzdol.
Redek umetniški užitek se obeta mariborskemu občinstvu v soboto 25. trn., ko gostuje znana primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac-Gavella kot O-limpija, Giuletta in Stella v Offenbachovi operi »Hoffmannove pripovedke«. Odlična pevka jc steber ljubljanske opere ter slovi širom države in preko naših meja \ot ena najboljših naših sopranistk. Svojčas je navdušila mariborsko občinstvo ob gostovanju kot Marjetica v »Faustu«. Rezervirajte pravočasno vstopnice! Tel. 23.82.
Rezervirajte vstopnice za gostovanje jubljanske drame (»Matiček se ženi« in Siromakovo jagnje«), ki bo prve dni 'linija. Priglase sprejema do konca mesec;1 gledališka blagajna!	_____
v a
KINO
GRAJSKI KINO
M
M
Od danes dalje
CIGANSKA KR
krasen velefilm Ralph Artur Roberts, Adela Sandrock. — Pri zadnji predstavi dnevno krasen varijete-spored. Najmanjši virtuoz: na vijolini Duško Pal.
Pride: „Volga v plamenu"_____
Kino Union. Premijera glasbenega dela »Petrograjske bele noči« po romani' F. Dostojevskega.
zagrozil, da ji bo odrezal jezik. Pred dnevi pa je France srečal .lulčko. ko 'c žela s srpom travo na polju. Približal sc ji jc. Sporekla sta sc. Julčka je zamahnila s srpom in nevarno ranila Franceta, hudo pa jo porezala tudi samo sebe, ker se jc France branil. Zaljubljeni Francc je izgubi! vse liadc. da bi ga še Julčka kdaj rada imela. Prijavil jo jc zaradi napada orožnikom, ki so spisali dolgo poročil') j in ga poslali mariborskemu državnemu tožilstvu. Sodniki so sestavili obtožbo in Julčka sc bo morala zagovarjati zaradi krvavega napada na svojega bivšega fanta pred sodiščem.
Razne tatvine. Zasebnici Marjeti Tililo-vi v Kejžarjevi ulici je ukradla neznana ženska iz kuhi:.;; 250 Din. Nekemu delavcu zaposlenemu pri novi stavbi na Kamniški cesti je nczr.anec ukradel sinš-njič, vreden 100 Din, Francu Macur. trgovskemu potniku, pa je nekdo ukradel 1500 Din vredno kolo izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. Kolo je bilo ukradeno tudi nekemu Antonu Elviču, ki ; a ga je pozneje našel na vrtu pri svoji hiši na Pobrežju.
Izgubljeno In najdeno. Zasebnica Ri*u Weistalerjeva jc izgubila včeraj dragoceno zaponko z briljanti, vredno 100 Din. Trgovski pomočnik Josip ’’:':r,ic '•l-Petrovč pa je našel v Slovenski ulici zlato žensko zapestno uro in io izročil policiji.
Neznanokam v svet. Na policiji se :'e zglasil gledališki delavec Ivan Macun 1,1 prijavil, da je pred dnevi odšla od dom*1 njegova 17letna hčerka Julčka m da s£ boji, da se je dekletu kaj hudega zgodilo. Mladenka je precej visoke rasti, dobro razvita, kostanjevih ost rženih las, oblečena pa v črn plašč in ima na glav' rdečo kapo. Kdo h; o njej kaj vedel, naJ
sporoči policiji.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 18.3 stopinj C nad ničlo; mi«1' malna temperatura je znašala 13.6 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal 17 stopinjah 731. reduciran na ničlo P-’ 729.2; relativna vlaga 72; od včeraj danes je padlo 3.2 mm dežja; vreme ^ deževno. Vremenska napoved napovt duje zboljšanje vremena.
RESTAVRACIJA KINO KAVARNA
četrtek in petek sveže morske ribe po najnižji ceni* Barboni, Scombri, Brancino, Grancevoli. Cala®<irI’
Izbotno dalmatinsko vino, dnevno ciganska j*odba*
Kaj Maribor ni in kai bi moral postati
Dobrohotna razmišljanja o perečih komunalnih in meščanskih problemih Naziranja o karakteristiki in iepi bodočnosti
našega mesta
Naši listi so objavili zadnje čase nekaj člankov, vsebujočih dobrohotne misli o novem, modernem in velikem Mariboru. Morebiti so bile te misli porojene brez realnejše podlage, vendar so bile objavljene v najboljši veri, koristiti skupnosti in bodočnosti mesta in ne instinktivno in ne iz dobrih domislekov, ki žive, kakor pravimo, iz rok v usta, rešujoč problem, ne da bi bil stavljen. Rodil je te misli nedvomno človeški intelekt, rodila jih je nedvomno ljubezen tistih, ki so tu zrasli, ki žive z našim mestom, ki ga ljubijo in cenijo, ki so napj ponosni in mu žele čim hitrejši razvoj fn napredek ter najlepšo bodočnost. Če nekateri merodajni čini-telji teh dobrohotnih misli niso tako razumeli in so celo menili, da so imele namen škodovati interesom razvijajočega se in rastočega našega mesta, je njih mnenje pogrešilo. Širokogrudnost in velikopoteznost morata v tem pogledu nadomestiti ozkosrčnost in tisto sebično malodušnost, ko je pred nami rešitev komunalnih problemov, ki zadevajo najširše plasti mestnega prebivalstva in ki so prodirajoč duh v provincijo. Ker bomo tudi v bodoče objavljali v našem listu najrazličnejša razmotrivanja o vseh važnejših mestnih problemih, prosimo javnost, naj nas podpira s svojim mnenjem. merodajni činitelji pa naj smatrajo naša razmotrivanja kot drobce, ki jih skušamo doprinesti na žrtvenik tega, kar naš Maribor Hi in kar bi moral postati.
Neizpodbitno ie dejstvo, da prevze-
skega mesta. Kot tak ni mogel v kulturnem in gospodarskem oziru ne naprej in ne nazaj. I<o pa je ob prevratu raztrgal suženjske verige, v katerih je ječal desetletja, je sprejel pod svojo streho tekom let velik odstotek prebivalcev? ki ga popreje niso poznali, ki jim je bila tuja njegova usoda, tuja njegova žalostna preteklost, tuje njegovo življenje. Naravno in umevno je, da Maribora ti odstotki njegovih prebivalcev, ki so z ljubeznijo priraščeni na svojo rodno grudo, niso mogli dovolj vzljubiti, da jim ni pri srcu njegov razvoj in napredek, ne njegova bodočnost, kot bi jim morala biti, saj si še danes žele v svoje rodne kraje. In mnogo njih razpolaga z njegovo usodo, z njegovim uapredkom, z njegovo kulturo, z njegovim javnim življenjem. Dejstvo je torej, da naš Maribor ni še docela pravo meščansko mesto. V, tem pa se skrivajo vzroki, da v teku zadnjih 15 let naš Maribor ni ustvaril sebi niti tiste podobe, ki bi bila zanj značilna, edinstvena, po kateri bi mogel zasloveti širom domovine in preko njenih meja, še manj da bi bil preoblikoval svoje življenje in mu dal tipičen milje.
Naš Maribor nima po zunanji podobi niti po svojem življenjskem miljeju tiste značilnosti, ki jo imajo in hranijo večinoma druga mesta. Pri tem mislimo na karakteristiko, ki bi bila zanj edinstvena, ki bi že na prvi pogled vzbujala vso pozornost in zapuščala globlje vtise. Poudarki, da drevi naše mesto v naroč-
vajo »Štajerski Meran«. Našemu Mariboru so dani vsi pogoji za največji kulturni in gospodarski napredek. Naš obmejni Maribor, ob vznožju solnčnih in vinorodnih goric ter sadonosnikov, ob deroči Dravi, ob rodovitnih poljih in zelenih livadah s svojo romantično okolico, bi moral imeti tako zunanjo podobo, da bi že na prvi pogled razkrila tujcu in slehernemu lepoto in čar, ki se skrivata v njegovem naročju. Otresti in iznebiti bi se moral navlake in nadležnega kiča, ki mu ga je nadela suženjska preteklost in zadihati bi moral v povsem novem svobodnem življenju kot velik moderen rožnat vrt z novimi sočnimi javnimi nasadi, skrbno negovanimi ulicami in cestami, sredi cvetočih vrtov, sadovnjakov in vinogradov. Njegova zunanja podoba bi se najbolje odražala prav v ulicah in cestah, ki jih ustvarja za brezhibno funkcijo javnega prometa sodobna gradbeno cestna tehnika, bi morala biti za naš Maribor edinstveno tipična, ki bi se z novimi uličnimi in drugimi javnimi nasadi prirodno in harmonično zlivala z njegovim romantike polnim zaledjem. Ekonomična in estetična ureditev mestnih ulic in cest, modema in mehka regulacija raznih mestnih ploskev, bi se dala tudi kljub finančnim težkočam doseči z dobro voljo in ljubeznijo do mesta ter njegove karakteristike. Karakteristična podoba mesta, ki bi vabila, vzbujala pozornost, zapuščala najgloblje vtise in po katerih bi zaslovel njen milje, ne zahteva prelestnih palač, arhitekture mogočnih in razkošnih fasad in drugih blaziranih izrodkov sodobne tehnike. In prav v tem bi bila tista zaželjena edin stvena tipičnost našega mesta.
Maribor bi moral postati nacionalno
zajisce in bi morali obsevati in greti njegovi žarki vso severno mejo, ki je še danes po tolikih letih skoraj prepuščena sama sebi. Kot branik na severu bi moral postati Maribor svetilnik prave meščanske kulture in razsvetljevati ter pro-svitljevati vso njegovo naiširšo okolico. Moral bi postati zakladnica vsega poštenega družbenega in društvenega življenja, iz katere bi črpalo njegovo zaledje moralno pomoč in vzpodbude za kulturni in gospodarski napredek. Vse to bi lahko postal, če bi bili Mariborčani meščani, če bi bili ponosni na svoje mesto, če bi ga ljubili in cenili in če bi jim bila pri srcu njegova bodočnost!
Postal pa bi Maribor kaj lahko tudi še večje gospodarsko središče, če bi se vsi njegovi stanovi vedno zavedali svojega meščanskega dostojanstva. Jadikovanje po raznih demontiranih uradih in ustanovah, nekoristno politično in društveno napihovanje, naivna domišljija, da je Maribor v vsakem pogledu zapostavljen in prikrajšan, bahavo trkanje na prsi; »Mi smo Mariborčani,« otročje gledanje na Ljubljano in druga mesta, nesmiselna pesimistična naziranja o njegovi bodočnosti, zapravljanje dragocenega časa pri vsakem najmanjšem vprašanju in še nešteto drugih slabih lastnosti bi morala zamenjati delavnost in ustvarjanje. Šele tedaj bi imel Maribor pravico zahtevati kar zahteva Ljubljana, iti prepričani smo lahko, da bi nam teh pravic nikdo ne odrekal. Maribor sam bi mora! pokazati kaj zmore, sam bi se moral pokazati svetu s svojim življenjem in podobo, sam bi se moral zavedati svojega poslanstva, ker šele takrat bi lahko razobesil svoje barve in vzkliknil: »Smelo na pot boljši bodočnosti nasproti!«
JAVNI NASTOP
v Ljudskem vrtu v nedeljo popoldne 26. —
maja
Manifestacija in revija mariborskega Sokolstva — 1600 nastopajočih, nastop vojafitva in sokol* ske konjenice — Po nastopu velika narodna prireditev na prostem — Igrala bo vojaška godba
majo mesta vodilno smer vsega sodobnega življenja. Prav zaradi tega gresta vsaksebi mesto, ki je naraščajoči nabiralnik človeških energij, telesnih in duševnih, in pa usihajoča provinca. Tisto, Po. čemer se mesto razlikuje od vasi, ni morebiti število prebivalcev, marveč je duša, različen način mišljenja, ocenjevanja in hotenja. Mestno strukturo duše najbolj verno očitujc meščan, kar ima za posledico, da daje mesto že od nekdaj duhovno smer kulturnemu razvoju človeštva. Zgodovina, ki mora biti naša, učiteljica, nam pove, da so bila ognjišča vseh velikih kultur v mestih.
Neožiraje se na sodobnost, ki je ustvarila mestno kulturo zakonito, ki je zavrgla prirodne pravice in živi od pridobljenih, ki je namesto življenjskega kova redila okus, ki je preoblikovala običaje in navade z oliko, ki je pomagala modi izpodriniti nošo, je vendar mesto središče in žarišče vsega našega življenja in mu moramo prav zaradi tega posvetiti vsestransko pozornost. Vso pozornost moramo posvetiti prav tako reševanju važnejših mestnih problemov, da se ne bi kedaj bodoče generacije z nasmeškom in omalovaževanjem ozirale v preteklost. In v tem je dolžnost naših lokalnih listov, ki so vestni spremljevalci vseh novih pojavov, ki si prizadevajo biti čuvarji kulture in civilizacije, da so glasniki najširših plasti meščanstva, glasniki njegovih želja in hotenj.
Kaj Maribor ni in kaj bi moral postati, bi morala biti deviza razmišljevanja vsakega njegovega meščana! Ne samo tisti, k} so poklicani, oziroma postavljeni, vsi do zadnjega bi morali skrbeti za njegov napredek, za njegovo bodočnost. Tisti Pa, k: mu krojijo lice in podobo, bi se morali zlasti zavedati odgovornosti pred bodočnostjo, ker le vseskozi temeljito, sistematično in strokovnjaško proučeni in prerešetani problemi bodo porok lepše bodočnosti našega mesta.
Kaj naš Maribor ni? Naše mesto ne Pozna karakterističnega meščanskega življenja. To sliko mu je vzela njegova Preteklost, saj je bil še do nedavna ger-manska oaza sredi tipično slovenskih vasi, popolnoma odrezan od svojega zaledja, prepuščen usodi tuje kulture, oro-Pan vsega, kar mu je dalo izraz štajer-
je industrijskega centra, pa nam vzbujajo resnejše pomislike. Maribor nima sodobnih tipičnih zgradb, nima karakteristično ločenih mestnih četrti, nima ulic, cest in javnih prostorov, s katerimi bi se lahko dovelj ponašal, nima svežih in sočnih objektov, ki bi manifestirali njegov hitrejši kulturni napredek, nima spomenikov in z marsikaterega konca še veje mrzlota suženjske preteklosti. Na prvi pogled se vidi. da je nad našim Mariborom vladal vojni duh časa. Kar pa mu je ustvarila sodobnost dragocenega, to se izgublja v mrzlem okolju in ne izžareva dovelj zaželjene toplote.
čeprav so bile med rojenicami tudi muze pri zibeljki marsikaterega slovenskega moža, ki mu je tekla, če ne v Mariboru, pa vsaj v okolici, vendar ni opeval Maribora. Med nami živijo v naši literaturi priznani poeti, pa naše mesto nima svoje himne, nima popularnih resnih in šegavih popevk, nima širši javnosti znane okrogle besede o marsičem, kar je prozaično opisanega. In doživljanje lepote je bistvo umetnosti, in prav pesem je tista njena veja, ki odkriva, prikazuje in oblikuje lepoto življenja in kraja.
Vse hvale vredno je sicer neumorno prizadevanje raziskovalcev naše preteklosti, ki ustvarjajo Mariboru dragocene zgodovinske spomenike, po katerili slovi in bo zaslovel v znanstvenem svetu. Odobravanja vredna je skrb mariborskega zgodovinskega in muzejskega društva za nekatere zgodovinske značilnosti v Mariboru, ki jih spravlja v nevarnost moderni duh časa. Ko bi imel naš Maribor le še v realnem življenju tako skrbne može, kako vse drugačen bi bil njegov napredek, njegova podoba. Vsega priznanja vredna je tudi skrb mariborske Tujsko-prometne zveze za propagando našega mesta in njegove romantične okolice. Zveza razpošilja v širni svet privlačne posnetke posameznih mestnih in okoliških značilnosti, razpošilja na stotine prospektov in vabi ter kliče tujce, svesta si, da so dani Mariboru vsi pogoji, da postane danes ali jutri tudi privlačen letoviščarski kraj.
Kaj bi Maribor moral postati? Naše mesto ima lepo lego z milim podnebjem in ga prav zaradi tega po pravioi nazi-
Nujno vprašanje Maribora
POTREBA PO OPAZOVALNEM ODDELKU ZA UMOBOLNE V NAŠI BOfc-
NIŠNICI.
Najmanjc je preskrbljeno v Mariboru za one siromake, ki se jim je omračil um ali so težko živčno bolni. Med temi nesrečneži so večkrat prav nevarni primeri, ki ogražajo ljudi v svoji okolici, besnijo in tavajo kot mesečniki okrog, včasih tudi požigajo poslopja ter povzročajo s tem nepopravljivo škodo. Teh ni mogoče spraviti v primerno bolnišnico. Opazovalni oddelek v Ljubljani je prenapolnjen in tam jih »predzaznamu-jejo« ter kličejo po vrstnem redu. Da se med tem časom pripetijo velike nesreče, je samo ob sebi umevno. Včasih te siromake zaprejo v policijske zapore, kamor seveda absolutno ne spadajo, saj niso zločinci, ampak samo bolniki. Zgodilo se je, d:, je nemiren bolnik moral čakati doma zvezan na vpoklic, kar so je včasih zgodilo šele po tednih ali mesecih.
Umobolnica v Novem Celju je prav tako prenapolnjena in mora pogosto sprejem odkloniti. Tako so pripeljali iz Prekmurja v Ljubljano umobolnega s spremljevalci, a ni ga bilo mogoče sprejeti. In potem se je vrnila cela ekspedicija nazaj v Prekmurje. Ob neki drugi priliki smo bili tudi v vlaku iz Ljubljane do Maribora priča, kako so se župan in dva odbornika neke podeželske občine trudili s takim revežem. Peljali so ga v umobolnico v Ljubljano, a ker ni bilo prostora, so ga morali zopet »terati« nazaj ter so nam povedali, da ga bodo zaprli v klet. Revež, ki je bil v prisilnem jopiču, je kričal, sc smejal, opljuval vsakega, kogar je dosegel in pridigal goro-stasne stvari, ki so jih morali poslušati potniki vsega vagona. Kako je to vplivalo na v vagonu se vozečo šolsko mladino obeh spolov, ni treba posebej poudarjati. Seveda nastane zaradi tega tudi velika materialna škoda. Ljudstvo pa je nezadovoljno. Pred svetovno vojno je bila klinika za živčne in duševne bolezni v Gradcu, oziroma umobolnica v Feld-hofu za bivše dele Štajerske. To je sedaj odpadlo, dasi je še sedaj nekoliko dobro plačujočih Jugoslovanov v teh zavodih.
Prj preureditvi javne bolnišnice v Mariboru je potrebno misliti, da se uredi in opremi opazovalni oddelek z 20 posteljami za moške in 20 posteljami za žen-s^e' ^aČasno bi bilo mogoče kot pro-vizorij opremiti vsaj eno ali dve sobi v te namene. Adaptacija bi ne povzročila posebnih stroškov.
Na drugi strani je pa potrebno, da posvečajo ekspozitura OUZD v Mariboru, uprava humanitarnih fondov državnih železnic in druge bolniške blagajne več skrbi in brig za primere duševnih bolezni. V tem oziru ni do sedaj popolnoma nič preskrbljeno. Ti pacienti iščejo zastonj strokovno oskrbe. Nikoli se ne pritegne noben neurolog ali psihiater, da bi glede organizacije podal svoje mnenje. Vse gre staro pot, čeprav trpe pri tem javnost in bolniki. Treba je nujnih ukrepov!
Sokolstvo
Vsem mariborskim in okoliSkim edinicam!
Meddruštveni sokolski odbor poziva vse uprave in vse članstvo mariborskih in bližnjih okoliških društev, da vrše za javni nastop, ki bo v nedeljo 26. t. m„ najintenzivnejšo propagando za čim večjo udeležbo. To je dolžnost slehernega pripadnika sokolske organizacije, saj bo nedeljski nastop mogočna manifestacija sokolske sloge in moči v Mariboru, Zdravo! Meddruštveni odbor.
Poziv članstvu Sokola Maribor I. Za
članstvo Sokola Maribor I. bo zbor v nedeljo 26. t. m. ob 13.15 na letnem telovadišču v Koseskega ulici. Ob navedeni uri naj se zbere tam tudi ves naraščaj in deca. S telovadišča krenemo v sprevodu na Kralja Petra trg, kjer se priključimo svečanemu sprevodu. Udeležba v kroju je obvezna, kdor pa nima kroja, naj pride v civilu z znakom. Zdravo!
faominiaSte te (MO
Stran A.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
Mariboru, dne 23. V. 1935.
Afeboose Dandet
GUEH ZfJVf
-Oprostite mi to nerodnost, gospa,« Je dejal Delcrous s prosečim glasom, »moja prevelika sreča je tega kriva...« Mrke obrvi so pa ostale še dalje nasršene. Ta beseda »sreča« se je zdela Richardovi materi čisto neumestna tu blizu one druge matere, kateri so vozili sina na mrliškem vozu. K sreči je prekinila njun razgovor vest, da kličejo preiskovalnega sodnika na Grosbourg: Alexandre je prišel s kočijo in ga počakal tam na cesti. Ob tej novici je Lydijin nemir vidno narasel, in med tem ko se je sodnik poslavljal od svojih prijateljev, se je Richard bal, da mu žena ne pade nezavestna v naročje.
Cim je Delcrous sedel k Alexandreu, ga je takoj vprašal po duševnem stanju onih v gradu. Zanimala ga je seveda skrivnost drame, ki naj bi jo prav on razsvetlil.
»Zdi se mi, da vojvodinja še ničesar ne sluti,« je dejal stari služabnik nekam rezervirano... »Kar tiče generala, je sprejel novo nesrečo z veliko hrabrostjo, naročil nam je, naj položimo truplo v neko malo stavbo, ki ji pravijo Fantome, do katere je mogoče priti, ne da bi Šli mimo grada.«
»Kaj se pa govori v okolici? Kaj mi-
85
slijo ljudje? Se javno mnenje ujema z mnenjem zdravnikov?«
Gospod Alexandre je mahnil z roko: »Veste, gospod sodnik, ako bi se že hotelo raziskovati, bi se moglo izvedeti, kaj govore kmetje; toda kaj mislijo oni, to je že drugo vprašanje.«
»In vi, gospod Alexandre, kaj mislite vi?«
»Ah, jaz...«
Da se izogne nadaljnjemu izpraševanju, se je delal ko da popravlja uzde konju, ki je preplašeno skakal. Tam doli s pralnice ob ladji so se slišali rezki glasovi; po prostranem travniku so bile napete vrvi, na katerih je v vetru plapolalo razobešeno perilo: »Ako bi mogel vaš zapisnikar zapisati vse tisto, kar se je tu od davi govorilo,« je nadaljeval oskrbnik vljudno razgovor s preiskovalnim sodnikom, »bi morda vedeli, kaj se o tej stvari pripoveduje, tako pa...«
In starec je tako hermetično stisnil svoje ustnice, da je sodnik takoj razumel, da ne bo mogel ničesar več iztisniti iz tega človeka, katerega male oči so vendarle izglodale o vsem tako dobro poučene; toda ni se dalje niti trudil, da bi ga izpraševal, ker je bil prepričan, da se bo tam v njegovi pisarni v Corbeilu
ta sedaj tako rezervirani in zaprti Ale-xandre razgovoril že na prva vprašanja sodnije, tega volka, katerega so se vsi vaščani tako bali.
Delcrous je izstopil pri osamelem bregu in odšel na Grosbourg skozi neka mala vrata. Dospevši na teraso pri reki, je srečal vojvodinjo s klobukom na glavi, ko se je pripravljala na odhod in se ravno o nečem živahno pogovarjala z generalom in učiteljem Jeanom, ki sta sedela na klopi, obrnjena s hrbti proti igrišču za tenis. Ko je general zagledal sodnika, se je njegova visoka postava vzravnala in mu je že od daleč zaklical, dočim mu je profesor skozi očala neprenehoma dajal z očmi obupne znake: »Pomagajte mi, moj dragi... pomagajte mi, da pomirim svojo ubogo vojvodinjo, ker neprenehoma misli, da ji nekaj prikrivamo.« Delcrous je odgovoril prav kakor je bilo treba: »Ste torej še vedno brez vesti, gospod general?«
»Še vedno nobene vesti, in glejte, zato sem vas zaprosil, da pridete, ker se, priznavam, pričenjam tudi že sam vznemirjati.«
»Dejstvo je...« je dejal sodnik, gladeč si zmedeno zalizce. Vojvodinja je dotlej z železno konico svojega solčnika nervozno brskala po pesku in s sumljivim pogledom opazovala vse tri moške. Njena lica so dobila svinčeno barvo in barva vsega njenega obraza je prehajala od rumene k črni, da je v teh dveh dneh vsa ostarela, čutila je, da so se vsi
združili proti njej v laži in sklenili, da ničesar ne povedo o tistem, česar si m upala niti ugibati. Zato se je tedaj obrnila k profesorju kot najbolj boječemu. »Čujte, učitelj Jean, rada bi ključe od Fantomea.«
»Res, gospa vojvodinja, toda ne vem prav ...« je jecljal revež.
»Princ je sam zaklenil... žoge za tenis so se tam vedno raztekle in izgubile ... gotovo je spravil ključ v svo' žep.«
»■Potem ga še poiščete,« je odgovorila, »ker rabim ga še danes.«
Med tem ko se je odstranjevala, je dejal general na glas, nalašč tako, da ie mogla slišati: »A, ta ženska domišljija. Vojvodinja je nocoj sanjala, da so ponoči našli njenega sina utopljenega v glasbenem paviljonu, imenovanem Fantome-sam ne vem kako in zakaj, saj ni bilo tam nikoli kaplje vode.« Namigml je Del-crousu, naj stopi bliže in mu s palico pokazal proti neki mali zgradbi iz rdeče opeke, ki je bik. zakrita med zelenjem: »Vi veste, da je tam in bi se moral še nocoj izvršiti ogled. Želim, da se čim prej spravi v rakev, ker bi vojvodinja znorela, ako bi ga videla v takem stanju... Ah, dragi moj Delcrous, v svojem vojaškem življenju sem videl že dosti mrcvarenja, ko sem pa videl ostanke mojega sina, ki so mi jih prinesli, ostanke tega lepega mladeniča, in to prav tu na tem mestu, kjer je šele pred osmimi dnevi igral...«
Usodna igra
MOŽ V JEČI, ŽENA MRTVA, HČERKA
Kako kruto se včasih usoda poigra s človeškim življenjem, nam je dokaz zanimiva kazenska razprava, ki se je obravnavala te dni pred zagrebškim okrožnim sodiščem. Pred sodniki je stal 40-letni Mato Kelemenkovič, človek majhne postave, na prvi pogled lutka, obut v črne čevlje z visokimi petami, ki so tipični za majhne ljudi. Na duši je imel velik greh, da je prelil kri svoje lastne žene in nevarno ranil svojo 171etno hčerko.
Obtoženec je povesil oči, ko ga je predsednik vprašal, če se čuti krivega in tiho dejal, da je svoje dejanje storil iz strupene ljubosumnosti. Žena namreč mu ni bila zvesta, tako je pričel pripovedovati sodnemu zboru. Varala ga je z izvoljencem njego lastne hčerke Katice, kar je silno grenilo njegovo življenje. Hčerkin izvoljenec je kljub njegovim prepovedim stalno prhaial v njegovo hišo in osvojil srce matere in hčerke. Kelemenkovič ni mogel točno navesti, katera ga
z življenjem
LJUBICA MATERINEGA I.IUBP^A.
je ljubila bolj, njegova lastna žena ali njegova lastna hčerka. Mati je silila hčerko k poroki z Milanom, tako je bilo namreč ime lademu človeku, ki je uničil njegovo srečo.
Bilo je letos v marcu neke nedelje popoldne. Milan je prišel kakor ponavadi. Kelemenkovič se je odstranil iz sobe in žena in hčerka sta ostali sami ž njim. V Kelemenkovičevi duši pa je vrela strupena ljubosumnost. Ošel je v bližnjo gostilno in se napil ter se pijan vrnil zvečer domov. V stanovanju je našel Milana in svojo lastno ženo. To ga je še bolj razsrdilo. Segel je po nožu in zabodel trikrat svoji ženi v srce. Milan je zbežal, Kelemenkovič pa se je napotil k orožnikom in s potjo srečal svojo hčerko, na katero je tudi navalil z nožem in jo težje poškodoval.
Sodišče je pri razsodbi upoštevalo obtoženčevo življenje in njegove okoliščine ter ga obsodilo le na 3 leta ječe.
Važno medicinsko odkritje
NOVO USPEŠNO ZDRAV ILO
Dr. A. C Fraser in dr. V. G. Walsh, zdravnika eksperimentalnega medicinskega zavoda v londonski bolnišnici v St. Mary, priobčujeta v angleškem strokovnem listu zanimiv članek o svojih novih dognanjih, ki pomenijo važno obogatitev zdravniške vede. Gre za zdravljenje pljučnice in drugih nalezljivih bolezni. Poskusi so se zelo dobro obnesli.
Novo zdravilo je olivno olje, ki se vbrizgne v kri pomešano z vodo, V 24 urah po injekciji pade visoka temperatura na normalno. Čez tri tedne tega zdravljenja so bolniki že lahko zapustili bolnišnico zdravi. Sijajne uspehe sta dosegla angleška zdravnika z injekcijami olivnega olja tudi pri revmatičnih ljudeh in proti zastrupljenju krvi. Občutljivi ljudje večinoma ne preneso raznih ce-pilnih snovi. Tako povzročajo injekcije tuberkulina in insulina pri nekaterih ljudeh zelo močne reakcije. Tud’ v takih primerih se je izkazalo olivno olje kot izborno zaščitno sredstvo.
Olivno olje je kot zdravilo velikega po mena že zato, ker lahko z njim zdravimo tudi zelo občutljive ljudi, ki tuber-kulinove in insulinove kure ne prenesejo, poleg tega pa lahko rabimo olivno olje v večji množini, kar je pri drugih zdravilnih sredstvih zaradi pogubnih posledic izključeno. Olivno olje ne učinkuje
kot
- OLIVNO OLJE.
protistrup, to ni biološko-kemični
samo, kako ljudožrcem dokazati, da so neužitni.
O tem, da je meso kadilcev ljudožrcem neužitno se je prepričal slavni francoski zdravnik in raziskovalec Edgar An-lerc de le Rue, ki je prispel te dni v Newyork z Novih Hebridov, kjer se je na lastne oči prepričal, da meso kadilcev ljudožrcem ne tekne. Na teh otokih vsi belokožci navdušeno kade, da se tako zavarujejo pred ljudožrci, če bi jim kdaj prišli v roke. Kdor torej hoče imeti dobro meso, naj ne kadi!
Zanimiva in poučna razsodba.
Pred praškim sodiščem se je končal te dni zanimiv proces, ki 1» morda tudi poučen za marsikaterega našega odvetniškega klienta. Postavnemu češkoslovaškemu delavcu Rihardu Penu iz okolice Prage se je zgodila v ljubezni nesreča in dekle ga je tožilo za očetovstvo in alimente. Pred sodniki je fant sicer skušal dokazati svojo nedolžnost, toda kdo mu bi bil verjel. Obsojen je bil v smislu obtožbe tudi na plačilo precej visokih alimentov. Proti razsodbi pa se je pritožil, najel advokata in mu naročil, naj vloži priziv. Smolo pa je imel tudi odvetnik, ki je prizivni rok zamudil. Delavec je tožil advokata. Bilo je več razprav in je bil pri zadnji razpravi obsojen odvetnik na plačilo alimentov in vseh stroškov pro-
cesa,
fantu,
le očetovstvo je ostalo mladem«
proces, temveč mehanični. Zarodke bolezni absorbira, bakterije se primejo oliv nega olja, ki jih zadrži in pozneje odplavi.
Angleška učenjaka sta najprej preizku sila učinek olivnega olja na bakterijah v epruvetah, potem na živalih, končno pa na ljudeh. In vsi poizkusi so pokazali, da je olivno olje redko zdravilo proti najrazličnejšim boleznim, obenem pa izborno zaščitno cepilno sredstvo. Zdravniški vedi se torej odpira novo široko polje uspehov.
Ptui
Predavanja o avtogenem varenju v
Ptuju se začnejo danes 23. maja v ptujskem kinu ob 18. uri zvečer in ne, kakor je prvotno bilo objavljeno, ob 17. uri. Predavanja se nadaljujejo v petek in soboto 24. in 25. t. m., vsakokrat ob isti uri. Vlakovne zveze so ugodne, tako da je tudi zunanjim interesentom omogočena udeležba in povratek z vlakom še isti večer.	  _
Šport
SK Svoboda, Maribor. Vsi igralci s« pozivajo, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo jutri v petek 24. tm. ob 20. uri v Delavski zbornici. V nedeljo, dne 26. tim ob pol 9. uri igrajo juniorji na našem igrišču prijateljsko tekmo z juniorji SK Železničarjem. Prvo moštvo igra ob 10. 15 Gradjanskim SK iz Čakovca, rezerva Pa predtekmo pri prvenstveni tekmi Čakovec : Ra pid na Rapidovem igrišču._,
Darujte za spomeraiiK Viteškega R*ra95a Aleksandra I. Zedin.tei ^ v Mariboru H
Posest
Kadilci ljudožrcem neužitni
Mnogi zdravniki so že dokazali, da je kaja tobaka človeškemu zdravju škodljiva. Dokazati se to točno ne da, ker enemu človeku tobak škoduje, drugemu zopet ne, kar velja tudi za alkohol. Škodljivost kajenja je pa mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo, ker ne škoduje samo človeškemu zdravju, temveč pokvari tudi človeško meso, ki dobi po nikotinu tako neprijeten okus, da ga ljudožrci sploh nočejo jesti.
Nekaj dobrega ima torej vendar kajenje na sebi, da se namreč kadilcu ni treba bati, da bi ga ljudožrci požrli, če bi po naključju zašel me nje. Vprašanje je
LEPA VILA.
5 sob, kopalnica, vrt, takoj za prevzeti Din 165.000. Posredovalnica »Rapid«, Cosposka ul. 28._____________ 2270
NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO
prodam. Ptujska c. i83. Stop-nik, Tezno.	2262
Prodam
Službo dobi
VOLČJI PES
poceni na prodaj. Kosarjeva ul. 38.	2264
V naiem
GOSTILNO V MARIBORU
oddam z vsem inventarjem s 1. julijem v najem. Naslov v upravi »Večernika«.
Stanovanie
2261
SOLNČNO STANOVANJE,
dve sobi in kuhinja, se odda s 1. junijem. Vprašati pri hišniku Tattenhachova 26. 2267
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Kosarjeva til. 38. 2263
KONTORISTINJA,
zmožna slovenščine In nemščine, dobra računarica in strojepiska, se sprijtne. Pismene ponudbe s podatki ped »Zmožna« na upravo »Večer-nika«.	2243	>
SPREJMEM NATAKARICO;
Nastop takoj. Naslov v uprav* i »Večernika«. ______
DOBRO KUHARICO
do 36 let staro za restavra cijo v Mariboru iščem. N slov v upravi »Večernika8-i	2273
eno
Spomnite se
«<
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor ske oblasti je MVečermk
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo-el uspešno vršit: svoje nacionalno poslanstvo. Fo pa bo mogoče to tedaj, ako „Večeruik“ izpopolni tud* svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve" černlkovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Udaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdmate’
-rednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Maribora
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna
predstavn1 -