PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 262 - Cena 4.- lire TRST, nedelja 7. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93Ž06 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo OD 6.4.1941. DO PORAZA FAŠIZMA Italijanski in nemSki barbarski okupatorji so pomorili na deset desettisoče nedolžnih Žrtev. 4500 žrtev italijanskega napada potiva samo na Rabu — v italijanskem, taborišču smrti. Ob peti napada na **. marec je bil dan zmage svo-jugoslovanskih na- 9oslovansko ljudstvo v obrambo svoje časti, v obrambo svobodoljubnih demokra-"• tradjdj ni moglo sprejeti ^•ktiranj izdajalskih politikan-yHade s fašisti in nacifašisti * čelu. Jugoslovansko ljudstvo 1,1 ^°PUstilo prehoda četam osi za "flpact lo jalo *<* druge države, ker je mir, kor je kot tako obso-agresivnost sil osi in s sim-atijo spremljalo borbo Francije, ^dlijr in drugih napadenih driav °M nacifašizmu. Zato je vrglo falsko vlado in ovrglo trojni ter se odločno postavi- 4Por( «oVj it»v stran svobodoljubnih naro-v borbi proti faSizmu. S svo- 1 °dlbčnim nastopom je dalo, je 'HžaZo račune driav osi za na- t . Na Sovjetsko zvezo ter tako ^ ^ svojim junaškim nastopom, en0 temed najslav- ^ strani zgodovine jugoslo- nar°do-v, odločilno vpli- 0 na potek minule svetovne v°ine. s Na°tfa!izem je nato odgovofll •aPriia g V(iorom preko jugoslo- Bkih m^a- r€z vojne napovedi so 6. apri. prt^* nern^i bombniki napadli t0lnico Jugoslavije, Beograd n ®° jo s straSnim bombardira-jne>n razdejaH. Hkrati so sile osi *ateJitl pričeli z operaci-‘"torj n<1 /coPnem v zraku in na ^Ju9°sloxxinsko ljudstvo se jim je *°stavilo po robu. Borilo se pr0J0da zaradi Številnih izdaj pitul^ev je bila podpisana ka- ,a°ija 18.4.1941. »lo ak°r n* iMcoH priznalo jugo-rilJodovini jugoslo-l9 * narodov. Toda ta golgo-pH^^oslovaTiskega ljudstva je C Končno jugoslovanskim •iijug0rn av°bodo in nesmrtno Zn'_______ j) P°ratene okupatorje, katere 6( y°al°vansko ljudstvo v borit 4 življenje in smrt izgnalo driave’ ie PrtSla ura tiSOj le®a obračuna. Na tisoče in »iJt P°iganih vasi in poruSe-SroJ*05*’ 1*°0.000 ubitih in o. »trnS** druaa **oda, to j« bila bilanca borbe in trplje-»gi, Urj0*l°vnnskih narodov, ki }J*» tolčenje, k i^an}e reP*racij od Nemči-Druna/.r>l^i^1 satelitov je v teku. ltaH,na k *tvar * Italijo, «aj„0 Jans>ci uradni krogi obU l>i jte ™*le vso krivdo za vojno in n® zločine na Mussolinija obletnici Jugoslavijo le pod poveljstvom Mussolinija in so se bojevale skupno z Nemci proti jugoslovanski vojski. To torej naj,očitneje kaže, da Italija ni bila navaden Hitlerjev satelit, temveč enakopravni družabnik pri zasedbi Jugoslavije, ker so bile vsa Dalmacija, Lika, Kordun, Banija, del Bosne, vsa Črna gora, Hercegovina, Sandjak in del Slovenije pod zasedbo italijanskih tet. Strašno gorje, ki so ga zakrivile te čete, je nopopisno. Dovolj je, ako Se enkrat spomnimo na sto in sto požganih vosi, na tisoče in desettisoče ubitih, mučenih in deportiranih, da spomnimo na Rab, kjer je umrlo od gladu 4-500 ljudi, da spomnimo na 195 koncentracijskih taborišč v Italiji ir. na vse drugo, kar so italijanski okupatorji počenjati pod glcsli o sdrimski civilizaciji» o mmski superiornosti rase in ideala». Dovolj je, ako spomnimo, da je Italija povzročita Jugoslaviji škodo, ki presega 9 milijard dolarjev, če računamo dolar po kurzu iz leta 1938. Italijanske okupacijske čete niso nikomur prizanašale. Njihovi zločini so tipični primeri krminalnosti napada, katerega cilj je bil samo zasulnjcvanje, plenjenje in uničevanje drugih narodov. Danes italijanski krogi, ki postavljajo trditev, češ da je kriv vojne in zločinov Mussolini in nekaj njegovih najoljih sodelavcev, ko ne priznavajo jugoslovanskim narodom reparacij in povrnitve okupitanih ozemelj, ki pripadajo JugoslavijiK nočejo dati jugoslovanskim narodom niti zadoSče-nja. niti mirnega soSitja z Jugoslavijo. Da so te trditve resnične, 5o nam doknz vsa klevetanja Jugoslavije in njenih predstavnikov v italijanskem tisku, so nam dokaz lasi iti klevete o nekem terorju v Julijski krajini, ki naj bi — tako vsaj tele — prejudicirale odgovornost za zločine nad jugoslovanskimi narodi in posledice, ki so jih le-ti izzvali. Eden najbolj zgovornih dokazov pa je tudi staliSče italijanskih uradnih krogov, italijanske vlade, ki ga zavzema do vpraSanja Julijske krajine — kljub plebiscitu krvi prebiva'stva za Jugoslavijo, torej do ozemlja, ki je predstavljalo za Italijo odskočno desko Italija bo marala ovreči taka svoja staliSča, kajti: ln? ZT °d teh 18 ,awlo«tni 1,1 divizij in 50 3s°-Ooo s skupno v Jugos,n J°ht- Uta je bilo ^Ij e ' 11 33 okupatorskih di- U'U>«n*kih00lZ°iaki' °d Uoa 19 približno 10 *lo**o#B|v Polkov in ca. 100 »a-*°° °00 ,vw bata,i°n°v • Bkupno 16 . Leta ms- t* hil° 3°0.000 divizij « približno p . vojaki. 10. aprila poteče prepoved odpustov. Medtem napoveduje CRI>A že odpust 7.000 delavcev v doglednem času. V vseh tovarnah CRDA sestavljajo liste kandidatov za odpust. Ravnateljstva se trudijo pri tem na vso krlpije, da d:nejo na te črne liste vse najnaprednejše e-lemente iz delavskih vrst. Obenem odpuščajo tudi one, ki soNse udeleževali delavskih demonstracij in Ščitijo pripadnike Julijskih sindikatov, bivSe fašiste, ki bi morali biti epUTirani in podobne elemente. Namen te igre je jasen: slabiti delavske vrste s takimi umazanimi zlorabami svoje gospodarske in socialne premoči; demoralizirati delavske vrste, podobno kot za časa fašizma, ko so jih pravtako odpuščali kot «sowersive». Svoj višek pa je dosegla ta izzivalna politična špekulalija z istočasnim nastavljanjem iz Italije im-portiranih elementov. V Trstu je 23.000 brezposelnih, na «Bošket» pa pošiljajo delavce z onkraj zapadne demarkacijske črte, v samih ladjedelnicah narmščajo delavce iz videmske province — v istem času, ko odpuščajo domačo! In pri tem ni govora o specialistih — saj tudi r.i mogoče dobiti boljših od tržaških in tržiških. Ne, CRDA namešča čisto navadne dslavce, kot }ih lahko najde na tisoče med domačimi brezposelnimi in med onimi svojimi delavci, ki jih istočasno odpušča. Tako bi hoteli razbijati delavsko enotnost, kar pa se vi d a delavstvo ne dopušča. Povrhu tega pa je nameščanje delavcev iz druge province .tudi po izjavah samih predstavnikov ZVU, prepovedano. To ravnanje je torej tudi protizakonito! Navajamo Ie en primer take pro- aprila 1946. tamkajšnje ravnatelj-1 Vsi ti krogi pa bi brez dvoma rade stvo CRDA ob splošnem ogorče- j volje tu investirali svoje kapitale, za ekspanzijo na Balkan — in bi I tizakonite politične špekulacije isto predstavljalo tudi v bodoče. I vodstva CRDA: v Tržiču je dne 3. nju množic nastavilo 34 delavcev (navadnih, ne specialistov!) iz videmske province, medtem ko je klicalo tehnične vodje, da sodelujejo pri sestavljanju list za novo, množično odpuščanje delavstva! Odpuščanje zavednih delavcev in nastavljanje importiranih reakcionarnih ter sploh množično odpu. ščanjo delavstva, da bi slabili pozicije zavednega delavstva, poizkus politične demoralizacije delavcev s stalno pretnjo odpusta — to še niso edine politične špekulacije tržaških industrijcev. Očitno je tudi, da se ti isti tržaški višji finančni krogi dosledno izogibajo vlagati svoj kapital v obnovitvena dela v Trstu in pokrajini in da se celo izogibajo sprejemati naročila v ladjedelnicah. Poleg zadnjega primera norveškega naročila, o katerem je tržaški tisk že poročal, so ladjedelnice CRDA odbile tudi še mnogo znatnejša naročila iz Jugos’avije. Izgovor je vedno ta, da naročil ne bi mogli IzvrSiti, da so krivi delavci s svojimi stalnimi nemi-i in političnimi stavkami ter podobno. Primer ladje «Tunis», ki so jo tržaški delavci v ladjedelnici San Mar-co kljub vsem težkočam pravočasno dovršili, je jasen dokaz, da tržaškim delavcem za obnovo in hitrp, skrbno de’o ne manjka niti dobre volje niti sposobnosti. Ta politična špekulacija, ki se izraža v gospodarskem mrtvilu ln ima za posledico brezposelnost in b:do desettlsočev zaradi egoizma in politične zagrizenosti tukajšnjih reakcionarnih finančnih krogov, ta politična špekulacija pa ka2e tudi, kako malo so ti k:ogi sami prepričani o pravici svoje stvari in o izglodih internacionalne ali itaM* jar>ske rešitve tržaškega problema. ako bi bili prepričani o italijanski pripadnosti ali internacionalizaciji Trsta v prihodnosti. Pri vsem tem s« nam upira misel, da ZVU ne bi mogla izvedeti o nameščanju delavcev iz druge pokrajine, bodisi v že o-menjenih primerih, bodisi v neštetih drugih. Zato pričakujemo od ZVU, da prepreči nadaljnjo zaostritev položaja z resničnim preprečevanjem nezakonitih, protidelavskih postopanj in z odredbami, ki bodo vsaj sedaj omogočale zaposlenim mirno delo brez umazanih političnih strahovanj in brez stalnih pre-tenj, da bodo že naslednjega dne brez sredstev na cesti, ki bodo v resnici posredovale zaslužek delavskim množicam. In zato je res že skrajni čas! F. R. Italija ostaja zvesta svojini nekdanjim imperialističnim zahtevam k0^itu!a°iji Italije »o bile f^ne v Ju90l>lavlll ita-'""•Minc onote, ki so bt- Beograd, 6. Tartjug. — »Politika* objavlja danes članek v zvezi z nasprotji glede Trsta ln JK. Li»t analizira italijanske zahteve in pi-So, da so nekateri italijanski državniki izgubili smisel stvarnosti. «Pozablli so italijansko vlogo v vojni. Pozabili so nizkotne napade na Abesinijo, Španijo, Albanijo, Francijo, Grčijo ln Jugoslavijo. Pozabili so stotisoče nedolžnih žrtev v toh deželah ln grozote, ki jih je povzročil v teh deželah italijanski napad. Kot da se to ne bi nikoli dogodilo, danes skrbno preštevajo žrtve, o katerih pravijo, da so jih pretrpeli za stvar ZN. Pri tem štejejo one Italijane, ki so se junaško bo. rili proti faSizmu v vrstah narod-no-oevobodilne vojske. Gredo pa še daljo ln zavzemajo »tališče zmagovalca ter postavljajo pogoje, kot da ne bi bili predstavniki dežele, ki jo brezpogojno kapitulirala.* »Politika* poudarja, da je Italija pričela zahtevati Trst izkljuflno v zvezi s svojimi imperialističnimi težnjami in poudarja, da Italija pri tem ni upoštevala niti gospodarske povezanosti Trsta z njegovim zaledjem, še manj pa narodnostno razmerje. Iredentistično gibanje ud nikoli Stelo znatnega števila pristašev v Trstu. Neznatno Število triaških iredentistov je bilo predobro znano s svojo parolo: «Naj preraste t:Saško pristanišče trava 1» Italija se ni priključila prvega dne borbi za osvoboditev italijanskih pokrajin izpod tujega gospostva, Spuščala se Je v razgovore z obema vojskujočima »e strankama ln ponujala svojo vojaško pomoč oni strani, ki bi ponudila več. Z londonskim sporazumom ji je Antanta ponudila več; zaradi tega se Ji je pridružila. Italija ostaja danes zvesta svo- Iz tega razloga je njen položaj šibak v primerjavi z Jugoslavijo, ki nima nobenih imperialističnih zahtev ln ki ne išče prevladujočega položaja na Jadranskem morju, niti rudnikov na tujom narodnostnem ozemlju. Jugoslavija postavlja svoje zahteve na osnovi narodnostnih in gospodarskih prilik te pokrajine in predvsem opozarja na v-tliko načelo pravice do samoodločbo narodov, za katero se je vo. dlla najbolj krvava vojna v tej zgodovini.* so edinole za priključitev k Jugoslaviji. Manifestante, ki so prihajali s pesmijo iz bližnjih vasi, so v Borjani pred Gorjupovo gostilno zaustavili civilni policist$ in jih legitimirali. Onim, ki so doma pozabili osebno izkaznico, niso dovoli’i nadaljevati poti. Mnogim so izvršili osebno preiskavo in jim preiskali celo obutev. Okrag dvatisočglava mnoiica se je v Kobaridu na Gregorčičevi ulici raztegnila v dolg Špalir na obeh straneh ceste ter pela narodne in borbene pesmi. Godba Je igrala vesele koračnice, okrajni pevski zbor pa je pel in vzbujal radostno razpoloženje med množico. Ob 19. uri so se pripeljali iz Bovca trije avtomobili, ljudstvo je vzvalovilo in vzklikalo medza-vezniški komisiji, Jugoslaviji in Titu. Avtomobili, v katerih se Je vozita ekonomska komisija, so Sli skozi gozd jugoslovanskih zastav, vendar se niso ustavili. Zavili so dalje po Soški dolini proti Gorici. V Jtpem aprilskem večeru je ljudstvo še dalje čakalo ostali del komisije med petjem in vzklikanjem Jugoslaviji. Ob 11. uri zvečer je vojaška policija pričela nastopati proti ljudstvu in ga grobo razganjala domov. Neki oficir, poveljnik čete, je vihtel svojo palico nad množico ter preganjal in tepel zlasti žene in dekleta. ■Prišli so tudi štirje jeepi, ki so začeli ljudi potiskati na ozke pločniki) in k zidu. Kljub preganjanju je ljudstvo ohranilo vzoren red in disciplino. Neki jeep je sunil v bok tov. Perinčiča Ludvika iz Kobarida, kljub tem da se je nahajal na skrajnem desnem robu cestz, raztrgal mu je obleko tn mu zadal hud udarec v levo nogo. Ob pol dvanajstih se je ljudstvo u\rrstilo v mogočno povorko ter obSlo pojoč trg Svobode. Zapadna narodnostna meja J. K. se je ohranila v svojem bistvu 13. stoletij do dandanes. Ves gorski predel predalpskega dinarskega sistema, kateremu pripada Julijska krajina, je ostal slovenski od naselitve Slovencev. Tam, kjer so Slovenci prodrli v Furlansko ravnino, so bili romanizirani in redka so imena furlanskih vasi slovenskega izvora (Gorizzo, GorL cizza, Belgrado, Sella, Medea Sela. bo.nica, Lonca, Sclavons itd.) ki kažejo na stare slovenske naselbine. Vse ozemlje severne Julijske krajine vzhodno od narodnostne meje je izključno slovensko s samo izjemo Gorice, ki ima mežano prebivalstvo. Vse ostale naselbine vzhodno narodnostne meje so izključno slovenske od naselitve Slovencev do današnjih dni. Mesto Gorica, v okviru svojih sedanjih občinskih meja, je štelo po avstrijskem štetju leta 1910 44.353 prebivalcev, od katerih je bilo 21.845 ali 49% Slovencev. Ako upoštevamo zlorabe, ki jih je povzročila rubrika «občevalni jezik* (Um. gangsprache) (2.500 primerov je bilo uradno priznanih), je imela Gorica v resnici že slovensko večino. Razen tega je Gorica obdana z vseh strani po slovenskih vaseh, Slovenska Benečija, skrajni za-padnl del kompaktnega slovenskega ozemlja, ki jo namakajo Nadiža. Ter in Rezija, se je sijalno oh' ranila v narodnostnem oziru. Čeprav je bila Slovenska Benečija priključena Italiji že 1866 leta, in oropana vseh svojih narodnostnih pravic, predvsem šol, je ohranila svoj narodnostni značaj. Uradno štetje leta 1911 je tu naštelo 52.050 prebivalcev, od katedih 36.178 Slovencev, to je 69%, In 15.872 Furlanov. 6) Izvor italijanskega prebivalstva Julijske krajine je po svoji ogromni večini slovenski. Trst je po rasi predvsem slovensko mesto. To je nesporno dejstvo, kakor o njem pričajo številni etnografi, med njiimi Ruggero Fauro, Angelo Vivante, Scipio Slataper, Carlo Schiffrer, vsi Italijani, An glež A. I. P. Taylor in mnogi drugi. Ker so bila romanska mesta Julijske krajine popolnoma ločena od kompaktnega italijanskega teritorija, se je njih prebivalstvo obnavljalo in večalo predvsem po pritoku hrvaškega in slovenskega kmečkega prebivalstva. Izredno nagel go spodarski razvoj Trsta je povečal dotok slovenskega elementa v mesto, elementa, lil je med vsemi drugimi (grškim, armenskim, židovskim, ‘ nemškim, albanskim, in italijanskim) zavzemal vselej prvo mesto. Ker je bil italijanski jezik takrat običajni pomorski jezik vsega Jadrana in velikega dela Sredozemlja in ker je bil slovenski element z gospodarskega in kulturnega Vidika šibkejši od starega mestnega prebivalstva, se je italijani-zlral po eni ali dveh generacijah, šele v drugi polovici 19. veka se je zbudila narodna zavest in proces asimilacije se je zavrl. Slovenska krstna in družinska imena večine Italijanov Julijske krajine dokazujejo slovenski izvor večine italijanskega prebivalstva. Da bi poizkusil skriti to dejstvo, je fašizem uzakonil nasilno spreminjanje krstnih in rodbinskih slovenskih imen v italijanska. Več kot 100.000 ljudi j<5 bilo prisiljenih menjati svoje družinsko ime. In da bi skrili resnično narodnostno stanje, so šli ce- lo tako daleč, da so ukazali vbb slovenske napise na nagrobnih kamnih izbrisati in namesto njih vklesali italijanske. n. 1) Trst je gospodarsko odvisen od jugoslovanskega zaledja. Merilo za gospodarsko odvisnost in povezanost pristanišča Trsta z zaledjem in obratno,- merilo za zainteresiranost zalednih držav na Trstu je železniški promet Trsta. Udeležba v tem prometu ka-£e, katera zaledna država s svojim izvozom in uvozom pospeSuje go-podarski razvoj pristaniškega mesta in hkrati tudi, kateri državi je to pristanišče v gospodarskem pogledu najbolj potrebno. Dejstvo je, da je Trst do leta 1914., ko je bil tudi politično združen s svojim naravnim zaledjem, procvital, medtem ko je po pripoji, tvi k Italiji gospodarsko stalno nazadoval. Da bi tedaj presodili odvisnost Trsta od zaledja, je treba tedaj upoštevati železniški promet pred letom 1914., ko so bili poslednjič dani pogoji za naravno, politično nemoteno zvezo z zaledjem. Železniški promet Trsta z zaledjem je v letu 1912. našal 2.630.782 ton (izvoz ln uvoz skupaj) in je bil razdeljen takole: Kranjska Koroška Štajerska Goriška Istra N. Avstrija G. Avstrija Solnograd Češka Moravska Slezi Ja Galicija Ogrska Bosna Srbija Rusija Nemčija Švica Italija ostali 347.000 178.000 258.000 298.000 72.000 290.000 30.000 21.000 251.000 215.000 41.000 61.000 219.000 8.400 3.572 6.630 , 181.000 15.200 94.000 40.900 13.2% 6.8% 9.8% 11.3% 2.8% 11.0% 1.1% 0.8% 9.5% 8.2% 1.5% 2.3% 8.4% 0.3% 0.1% 0.2% 6.9% 0.6% 3.7% 1.5% Na jugoslovanske deiele bi odpadlo tedaj: Kranjska 347.000 ton ali 13.2% Goriška 298.000 ton ali 11.3% Istra 72.000 ton ali 2.8% Štajerska (40%) 103.000 ton ali 3.9% Koroška (30%) 53.400 ton ali 2.0% Hrvatska-Vojvo-dina (60%) 131.400 ton ali 5.0% (Ogrska)y Bosna ' 8,400 ton ali 0.3% Srbija 3.572 ton ali 0.1% 1,016.972 ton ali 38.6% Nekaj dokazov za katere g. Robertson mogoče še ne. ve Razkritje nacističnih strahot Frankfurt, 6. - AFP — Današnja razprava na procesu proti stražarjem lz Mathausna je razkrila strašna grozodejstva. Neka priča je Izjavila, da so bili Jetniki prisiljeni na ljudožrstvo, če niso hoteli jim nekdanjim Imperialističnim umreti od lakote. zahtevam la najrazličnejšim obljubam, ki jih je nekoč že najslo-veaneje dala ln nato najaramotn«. je prelomila. Druga priča je Izpovedala, da je dr. Jobst, ki je mod obtoženci, odredil usmrtitev oslabelih jetnikov, ki so bili v bolnici. Danes objavljamo še nekaj pisem amtifašistov, ki so jih te dni izpustili iz zaporov. Ta pisma potrjujejo trditve, ki jih je tukajšnji napredni tisk prinašal zadnja dva tedna o brutalnem postopanju z zaprtimi antifašisti. Neki antifašist v svoji Izjavi navaja: «Dne 28. marca t. 1. okrog 11 ure sem Šel po ulicah Carducci, Milano, Fllzi v ulico Valdirlvo 'n nato v ulico XXX Ottobre. V bližini sedeža policije me je ustavil neki policist v clvilu in me vprašal, če sem član SIAU. Na prsih sem nosil rdečo zvezdico. Ko sem mu odgovoril, da sem član SIAU, je omenjeni policist potegnil izpod plašča lesen kij in me pričel z njim tolči po glavi 'n hrbtu. Stekel sem k dvema uniformiranima civilnima policistoma, ki sta bila v bližini. Mislil sem namreč, da je napadalec kak italijanski šovinist. Omenjeni policist pa Je uniformiranima policistoma zakričal «fermatelo». Policista sta me ustavila. Ko se je jima napadalec pridružil, so me začeli vsi trije pretepati. Nato so me odpeljali na policijo. Pretepali so me vso pot. Ko sem šel po stopnicah stavbe, me je vsak mimoidoči u-daril. V sobi prvega nadstropja so me posadili na stol. Pretepli so me s kiji In rokami tako, da sem bil ves krvav. Se danes je na srajci videti krvave madeže. Med pretepanjem so se tako izražali napram meni: «Rlcordate-vi bene la squadra volanto*, «Noi sappiamo bene, che c' tocca anda-re via, ma prlma dl ci6, dobbiamo mangiarvi*. «Sc’iavo venduto, via la stella*. Policisti so me obdolžili, da sem pretepal neko desetletno deklico. Ker sem tp trditev odklanjal, so me še bolj brutalno pretepali. Policista, ki me Je tega obdolžil, so ostali pretepači poslali proč ln »e Jezili nad njim, češ da se vedno vmešava. Po pre- tepu so ml dali vode, da sem se lahko umil. Kri mi je močno tekla iz nosa in iz ust. Nekdo me je udaril s pestjo po zobeh tako močno, da imam še danes spodnjo ustnico oteklo ter na ustnici rano. Po tem so me odvedli v pisar, no v pritličje, kjer so ponovili ob-dolžitev, da sem pretepal neko desetletno deklico. Ker sem to zopet zanikal, me je neki policist udaril. Neki policist, ki je že med pretepanjem izjavil, da obtožba ni resnična, je to ponovil tudi v pisarni. Poslali so ga pfoč. Po zaslišanju so me odpeljali v Co-roneo, kjer sem bil zaprt do 3. t. m. do 22 ure*. (sledi podpis) Drugi tovariš pa v svojem pismu pravi: »Podpisani izjavljam, da so me dne 7. marca t. 1. u ulici Istituto aretirali člani clvilne policije in me odvedli na kvesturo v ulico XXJ{ Ottobre, kjer so me obdolžili, da sem pisal po zidovih in lepil plakate. Ker sem Izjavil, da to ni res, so me odvedli v neko drugo sobo, kjer so me razni agenti močno pretepli. Hoteli so, da bi na vsak način priznal, česar nisem storil. Nato so me poslali v zapor. Dne 16. marca t. 1. Je bila proti meni razprava, na kateri sem bil oproSoen, ker nisem ničesar storil.* (sledi podpis) Dva tovariša v svojem pismu iiavajata naslednje: »Podpisana izjavljava, da sva osebno ugotovila, da je bil nek poznani tovariš dvakrat pretepen od članov civilne policije v prostorih centralne kvesture v ulici XXX Ottobre. Izjavljava, da Je omenjeni tovariš imel zatekel obraz in dele telesa. Zaradi udar* cev Je začasno izgubil vid. Po najinem posredovanju eo omenjenega tovariša odpeljali lz Go- rca ea v bolnico. V ambulanti Co- ] vrednost. ronea pa so z mrzlimi obkladki hoteli tovarišu, ki ni mogel jesti, pregnati otekline.* (Sledita podpisa) Antifašist, ki se je te dni vrnil iz Coronea, nam piše: »Podpisani izjavljam sledeče: dne 27. marca t. 1. ob 19. uri sem se v druZbl drugih tovarišev nahajal v viale XX Settembre. Nenadoma so nas napadli šovinisti. Med njimi so bili tudi člani civilne policije, ki so se na nas spravili s kiji. Medtem ko so o-stali tovariši uspeli pobegniti, so mene naložili na neko motorno vozilo in me odpeljali na kvesturo v ulico XXX Ottobre. Ze med potjo so me s pestmi in kiji brutalno pretepali. Na kvesturi so me žalili s psovkami. Pretepsti me niso hoteli, ker so bili v bližini nekateri civilisti. Dne 3. t. m. so me iz Coronea izpustili, ker na moj račun ni bilo nobene obtožbe.* (sledi podpis) Neki drugi antifašist pa piše: «Podpisani izjavljam sledeče: dne 27. marca t. 1. ob 13.30 so m*, ko sem mirno opazoval manifestacijo, aretirali člani civilne policije. Odvedli so me na prefekturo, kjer sc me člani straža pričeli pretepati s kiji. Po kratkem zasliševanju so me odpeljali na centralno kvesturo v ulici XXX Ottobre in od tam v zapore v u-lico Nizza. Dne 3. t. m. so me izpustili, ker na moj račun ni bilo nobene obtožbe.* (Sledijo podpisi tovariša in prič) To je zopet nekaj dokazov, katerih na noben način ni mogoče ovreči. Takih dokazov, takih verodostojnih izjav antifašistov, ki so btll te dni izpuščeni iz zaporov, pa je še mnogo. Se Jih bomo prinesli in dali zagovornikom zločinov »Civilne policije* priliko, da ob njih precenijo svojo moralno Slovenski del Štajerske in Ko-roSke je upoštevan z najmanjšim možnim odstotkom kljub temu, da izkazuje najiivahnejbi izvoz lesa in rud. Hrvatska je bila vse do leta 1918. priključena Ogrski. Slavonija je izvažala v Trat moko in les, Vojvodina (Srem-Banat) pa predvsem moko. Od celotnega železniškega prometa v letu 1912. odpade torej na: Jugoslavijo 1,016.972 ton ali 38.6% Avstrijo 620.400 ton ali 22.6% Češkoslovaško 446.000 ton ali 17.7% Italijo 94.000 ton ali 3.7% Železniški promet dokazuje, da je promet Trsta odvisen od Jugoslavije, ki mu edina more povrniti nekdanji gospodarski položaj. To potrjuje tudi statistika tržaškega železniškega prometa iz leta 1938. V skupnem prometu 1.997.808 ton je Italija udeležena s 492.577 ali 24.65%, Avstrija s 662.393 ali 33.16% ln Češkoslovaška s 397.344 ali 19.89%, Jugoslavija pa le s 111.000 tonami ali 5.5%, v nasprotju s stanjem 1. 1912., ko je na kasnejšo Jugoslavijo odpadlo 38.6% železniškega prometa. Kako nenaravno je to stanje, najbolj dokazuje dejstvo, da je imela leta 1912. sama Kranjska, ki tvori komaj polovico današnje Slovenje, 347.000 ton prometa odnosno 17.3%. Zato Je tudi tržaški promet leta 1938. za 630.000 ton ali 24% manjši od leta 1912. Jugoslavija je morala prevažati del svojega blaga po daljši in dražji pot' na Suiak, slovenske dežele pa so morale deloma poiskati nova tržišča v notranjosti države oziroma prekomorsko zunanjo trgovino je bilo treba preoblikovati v kontinentalno zuanajo trgovino. Kljub novemu političnemu sta-nju se udeležba Italije v železniškem prometu ni spremenila. Od 24.65% ali 492.577 ton odpade vsaj 20% na Julijsko krajino. Goriška in Istra sta že leta U>12. imeli 370.000 ton prometa, to je 14.1%, in se je medtem njun promet še povečal zaradi pripojitve dveh okrajev Kranjske, to je Idrije In Postojne (les), zaradi razvoja tržaške industrije ter prekomernega izkoriščanja istrskih rudnikov. Udeležba držav v tržaškem prometu se ni bistveno spremenila, le Jugoslavija je v ogromno gospodarsko škodo Trsta izostala. Se jasnejša pa nam postane odvisnost gospodarskega položaja Trsta od Jugoslavije, če premotrimo, v .kolikšni meri je Trst prometno-gospodarsko odvisen od magistrale Trst - Postojna - Ljubljana - Dunaj. Vse štiri proge, ki drže iz Trsta: Trst - Cervinjan - Videm - Benetke, Trst - Podbrdo - Jesenice, Trst - Postojna - Ljubljana ln Trst-Pulj, vodijo preko strnjenega slovenskega ali hrvatskega narodnostnega ozemlja. Od Iselezniškega prometa Trsta 2,612.661 ton v letu 1912. je odpadlo na posamezne proge: 1. Trst - Cervinjan 94.054 ton ali 3.6% 2. Trst - Postojna - Ljubljana 1,456.422 ton ali 55.7% 3 Trst - Podbrdo - Jesenice 990.877 ton ali 37.8% 4. Trst-Pulj 71.318 ton ali 2.9% Statistika tržaškega železniškega prometa 1. 1912 pokaže, da so kas. nejše jugoslovanske pokrajine po-trošile skoraj 40% blaga, preko njihovega teritorija pa je 61o 98-4% vnega železniškega prometa iz Trsta. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. aprila IMA otvoritev kulturnega doma pri odredu JA V ter a j so v odredu Jugoslovanske armade v Opatjemselu slavilt pomemben dogodek. Otovorili »o svoj kulturni dom. V tem je velik pomen tega dogodka t Mlada jugoslovanska vojska je resnična ljudska vojska. Njeni prvi pripadniki in njeni tvorci so iziJi ie ljudstva, ki se je zavedalo svoje velike obte ilovečanske dolinosti, da se z vsemi svojimi silami uprt faiističnim okupatorjom. Brez podpore ljudstva, bi ta vojska ne mogla voditi svojega boja, kaj iele razvijati se in krepiti v vojsko, ki je bila zmoina sama na svojem ozemlju premagati Številčno m tehnično znatno močnejšega sovrainika. Ko so se predhodnice sedanje jugoslovanske armade, nale partizanske brigade, premikale od Makedonije do Benečije, skozi vasi, niso prinaSale s seboj samo svobodo. 8 seboj so prinaSale kulturo. 8 svojimi priljubljenimi kulturnimi mitingi so poglabljale vezi s trpečim ljudstvom in bile — dasiravno v stalni nevarnosti pred vandalizmom okupatorskih nemSkih in italijanskih čet — ne samo glasnik bliia-joče se svobode, ampak tudi glasnik novega kulturnega razvoja, novega iivljenja, ki bo zacvetelo v svobodi. Otvoritev kulturnega doma v vojski, ki je kjub svojemu preoblikovanju v redno moderno armado, ohranila svojo ljudskost, to potrjuje. Kulturni dom odreda JA bo tako iariSte kulturnega Hvlfonja vojske in prebivalstva. Prav za vojsko pa bo kulturni dom imel Se drut/ valen pomen. Kot je bila vojska med borbo no-sitelj in Siritclj kulture, tako je bila tudi nositelj vzviienih človečanskih idej. To je naloge zavarovanja ljudstva pred uničenjem S strani fašističnih vandalov in zagotovitve njegovega mirnega žitv Ijenja in razvoja. Kulturni 3om bo zato za vojake tudi Sola, ki bo v vsakem posamezniku dvigala njegovo politično moralo, to je ono lastno, ki bistveno razlikuje naio ljudsko t>ojsko od morilskih faSi-stičnih tolp, katerih moralno pro-palost dokazujejo nemSka in ita-lijanska taborišča smrti, grobovi talcev, pokolji nedollnega civilnega prebivalstva itd. Kulturni dom bo torfj tudi dom civilizacije. V okviru kulturnega doma pa se bo vojska veibala tudi strokovno, spoznavala svoje orožje in se tako dvigala do one ravni, ki jo bo uvrstila med najmodernejše vojske sveta. tMi smo vojska miru*, je dejal borcem odreda v svojem pozdravnem govoru podpolkovnik Vojo Popovič. Vojska, ki bo vedno stre. mela za ohranitev miru, ki pa bo kot je to že dokazala, znala braniti mtje svoje drlave, meje, ki so zarisane s krvjo. nje nedolžnega ljudstva, odgoai v tuboriSča smrti itd. To je bila fašistična kultura. Porok, da se to ne bo več ponovilo pa je skupno z armadami svobodoljubnih ljudstev naša ljudska Jugoslovanska armada — armada miru in visokih človečanskih načel. Vojaška parada Slavnostni del otvoritve kulturnega doma se je pričel s parado oddelka vojske Odreda Jugoslovanske armade. Na častni tribuni je bil zjp-an štab Odreda z delegati Štaba IV. armade, set angle^e vojaške misije pri Štabu Odreda ln najvisji' predstavniki naših civilnih oblasti. Mimohodu vojske je prisostvovalo tudi ogromno Število civilnega prebivalstva. Vas Je bila slavnostno okraSena z zelenjem In zastavami. Mimo tribune so v paradnem ko. raku prikorakali najprej oddelki pehote, potem oddelki tenkih stroj-nlčarjev, minometelcev, oklepnl-Iklh pesti in bolničarjev. Sledil je v počasnem tempu Tadlotelegrafski oddelek na jeepih, nato pa motorizirano protitankovsko ln protiletalsko topništvo. Zadnji del parade so tvoril« baterije motoriziranih havbic ln te&kega topništva, na koncu pa tankovski odred. Mimohod vojske je bil vzgrleden ln je bil mogočen dokaz lzve&banosti ln discipliniranosti naSe vojske. Po končanem mimohodu je komandant odreda polkovnik Benčič razdelil odlikovanja 00. odlikovancem, vojakom, podoficirjem ln oficirjem, ki so se Izkazali v boju za osvoboditev svojega ljudstva. Po razdelitvi odlikovanj je komisar odreda major Despot izročil komandantu. I. bataljona zastavo v znak priznanja za dosego prvega mesta v medsebojnem tekmovanju. Najboljši posamezniki v tem tekmovanju p« so dobili knjižne nagrade. Zbranim borcem In civilnemu prebivalstvu je nato govoril komandant odreda polkovnik Benčič, ki je poudaril povezanost vojske in prebivalstva ta ljubezen, ki jo primorsko ljudstvo izkazuje svoji vojski. Poudaril je pravico primorske ga ljudstva ln pravico Jugoslavije do priključitve Primorske • Trstom k Jugoslaviji. Zastopnik Štaba IV. armade podpolkovnik Vojo Popovič pa je v svojem govoru poudaril, da je naSa vojska, vojska miru, toda za nas ostaja sveto geslo: Tujega noče mo — vsojega ne damo! Borci ln civilno prebivalstvo je sprejelo govor podpolkovnika Po povlfta z navdušenim vzklikanjem Titu, Jugoslaviji ln Jugoslovanski armadi. Godba na pihala je nato zaigrala jugoslovansko himno, s katero je bil svečani del otvoritve kulturnega doma zaključen. Popoldne so se vrSll« razne kul- turne prireditve s sodelovanjem vojsk« in civilnega prebivalstva, Dan otvoritve kulturnega doma Odreda Jugoslovanske armade sovpada z dnevom, ko so pred petimi leti vandalske tolpe fašističnih držav Nemčije, Italije in satelitov brez vojne napovedi vdrle preko meja v Jugoslavijo. Z onim dnem se je pričelo pustošenje Jugoslavije, njenih naravnih bogastev, ruSenje mest ln vasi, pobija- Ameriška vojaška parada v Gorici Danes dopoldne je bila v Gorici ameriška vojaška proslava «Army Day». Po Korzu je prva prikorakala ameriSka divizijska godba, nato so sledili 349., 350., in 351. pes’polk, ki so v lepem redu korakali proti Travniku, kjer Je bila postavljena častna tribuna. Ob njej so se razvrstili oddelki protitankovskih strojnic. Mimo so oddrdrall 388. in 389. topniški polk, 913. polk poljskih topničarjev ter 752. polk tankov in oklepnih avtomobilov. Mimohod so zaključili tehnični oddelki in bolničarji. Ves mimohod je trajal poldrugo uro. Za časa mimohoda so bili na častni tribuni: poveljnik 13. korpusa gen. Harding, gen. major Moore, poveljnik 88. divizije, gen. major Geitser, major Long, vojaški guverner Gorice ter več višjih častnikov. Med vojaSko parado so kro&ile po zraku eskadrile angleških letalcev ter letalcev 88. divizije. Ob pol desetih zjutraj je general Moore v prostorih Centra za obvestila otvoril razstavo slik, ki‘nosi naslov: cOglejte sl vojsko. Nova določila za nadzorstvo ob prebodu Morganove črte ZVU je izdala sledeča določila za prehod iz področja «A» v področje «B». Ta določila bodo stopila v veljavo danes 7. aprila 1948. 1.) Vse osebe, ki so prekoračile 18 let starosti morajo imeti novo osebno izkaznico o «pristojnost>» v Julijsko krajino. Te osebe smejo prekoračiti Morganovo črto z oeeb- Delavci se zahvaljujejo Tovariši iz ladjedelnice Sv. Marka, zbrani na plenarni seji, izražajo svojo živo solidarnost in zahvalo kmečkim množicam tržaškega okrožja, ki so v borbi preteklih dni po. kazali svoj visoki čut enotnosti in bratstva. 7e dni se v Clnema del Mare, Casa ael Lavoratore portuale v Trstu preevaia sovjetski velet, m v narovmh barvah arad j mladostiNe lam jd/te prilike. no izkaznico ln Jim ni potrebna ni-kaka druga dovolilnica. 2.) Osebam med 12. In 18. letom sa more iastavitl osebna izkaznica, po navadnem postopku če Jo zahtevajo. 3.) Osebam pod 12. letom starosti ni potrebna osebna izkaznica in smejo prekoračiti Morganovo črto brez nje. 4.) Osebe, ki imajo osebne izkaz, nice »nepristojen* Italijan ali Jugoslovan, morajo imeti posebno dovoljenje za prekoračenje te črte Ti «neprlstojnI», ki Sele potovati iz področja «A» v področje «B», morajo zaprositi za potno dovolilnico pri uradu za potna dovoljenja na poveljstvu policije Julijske krajine v sodni palači v Trstu. Velika skrb Rdečega križa Slovenije za primorske sirote V Portorožah se v gluhonemnici za Slovensko Primorje ln v Mladinskem domu za sirote iz con« A zbirajo otroci, katerih starši so padli v borbi s fašisti, ali biii se-Zgan.1 v raznih krematorijih ali pa bili po ječah in taboriščih tako izmučeni, da se morajo sedaj zdraviti po okrevališčih in bolnicah. Prišli so iz nepopisne bede — gluhonemi ln sirote — izpod črnih pogorišč ln čazvalin, podhranjeni, mnogi tudi bolni. Vodstvo obeh zavodov je stalo pred težkim problemom da jih preskrbi z oblekami, perilom In obuvalom, toda zavedni in strnjeni primorski narod ni pozabil na svojo mladino, ki je morala iskati zavetišče v coni B. Tako so različne ustanove in masovne organizacije, kakor smo že poročali, večkrat obiskale sirote v Portorožah ter jim prinesle obleko, perilo, copate, itd. Sedaj pa je Glavni odbor RKS poslal obema zavodoma velik zaboj s piašči, čev. 1 ji, oblekami in perilom. Izdatno je s svojim darilom olajšal bsdo, dokazal pa s tem svojo veliko skrb za sirote padlih žrtev. Vodstvo o-beh zavodov izreka Glavnemu od boru RKS v imenu vseh svojih go jencev najtoplejšo zahvalo. Enako je Okrajna gospoda/ska zadruga iz Postojne postala obema zavodoma 600 kg krompirja po zelo nizki ceni. Blago je pripeljala v PortoroZo sama. Tovarišu Babiču Antonu, kakor tudi vsem merodajnim članom imenovane zadruge s? vodstvo gluhonemnice ln Mladinskega doma iskreno zahvaljuje. Popravek V članku »Fašistični zločini preteklih dni, ki je bil priobčen v našem listu dne 4. t. m., smo pomotoma objavili, da so Šovinisti napadli od. vetnika Komavca, medtem ko so dejansko napadli odvetnika Medveščka, ki je bil v družbi z njim. Otroiki koncert na Konkonelu Danes ob 18. uri bo na Konkonelu v domu prosvetnega društva «V<-šava* otroški koncert. Sodelujejo otroški zbori iz Bar-kovelj, Rojana, Trebč, Vrdele ‘a Konkonela. Slovensko narobno gledališče za Trst ln Slovensko Primorje gostuje 6. ln 7. t m. v Ljudskem domu v Gorici. V soboto, 6. t. m. zvečer proslavlja igralec in režiser Justo Košuta 25. letnico svojega umetniškega delovanja v Borovi drami lz narodno osvobodilne borbe «Raztrganci». V nedeljo dne 7. t. m. popoldne ob 15. uri Surekova glasbena komedija «Pesem s ceste*, ob 20. uri zvečer Golarjeva vesela igra »Vdova Rosllnka*. Cene sedežem 80, 60 in 40 lir, stojišča 30 lir. Podatki o grških volitvah Atene, 6. - APP — Objavljeni so bili dokočni rezultati volitev iz vse Grčije z Izjemo 6 vollSč, s katerimi so bile vse zveze prekinjene ln kjer se bodo volitve ponovile v nedeljo. Glasovali je 1.106.510 volivcev. Od teh je glasovalo za ljudsko stranko (rojalisti) 602.174, koalicijo 209.738, liberalce 159.244, Zervasa 64.279, Turkovasllisa 32.376, agrarce 6232, kefalonsko rojalistično zvezo 3507. Po Za harijadisovih Izjavah v Beogradu je Število vpisanih volivcev 2,300.000. Sovjetsko-iranski sporazum jo potrdil upravičeaost sovjetskega stališča Moskva, 6. - AFP — Diplomatič- ni urednik sovjetskega radia je izjavil v komentarju o sovjetsko-iranskem sporazumu: »Sporazum, ki je bil dosežen med Moskvo in Teheranom, dokazuje konkretno da je res mogoče doseči največje rezultate z neposrednimi razgovori med zainteresiranimi strankami.* Komentator poudarja nadalje, da Sestanek lunanjih min sirov Washington, 6. - AFP — Pozno sinoči je bila s posredovanjem ameriških veleposlaništev v Londonu, Parizu in Moskvi predložena Bevlnu, Bldaultu in Molotovu nota ameriškega zunanjega ministra Byrnesa, ki predlaga, naj se 25. aprila sestane v Parizu konferenca sveta zunanjih ministrov. Besedilo note s« glasi: »Želel bi, da bi se 25. aprila sestal v Parizu svet zunanjih ministrov, ki bi mu poleg tega prisostvovali zunanji ministri držav, ki so — kot je bilo določeno v Moskvi — zainteresirane na pripravljanju mirovnih pogodb, za mirovno konferenco, ki se mora vrs.tl v Parizu najkasneje 1. maja. Upam, da se strinpate z menoj, da je tak sestanek bistveno važen, da bomo lahko nadaljevali sklepe o mirovnih pogodbah lil o mirovni konferenci, ki smo jih sprejeli v Moskvi. Upam, da bo vsakdo izmed nas lahko poslal navodila na-3im nemcstnlkom, da bodo delali s čim večjo naglico na načrtih za mirovne pogodbe in prepustili naj-vainej&a vprašanja, o katerih se ne bi mogli sporazumeti, v rešitev zimanjim ministrom, ki bi se sestali v Parizu 25. aprila.* krajdni Puglla, hud pretep med komunisti in qualunquistl, med katerim je bilo ubitih 10 oseb, ranjenih pa več desttln. LONDON", APP. — Ravnatelj za kinematografsko proizvodnjo Je Izjavil, da so plače uslužbencev te industrije tako nizke, da Je to resničen škandal. Ravnatelj je poudaril, da podpira stavkevno giba-eje uslužbencev filmske Industrije. je treba novi sporazum smatrati » naravno posledico sovjetske zuna-nje politike, ki temelji na načelll miroljubnega sodelovanja ln 3P0' stovanja pravice narodov do suverenosti ln neodvisnosti, In nad*' ljeval: «Poskusi, da bi se ZSSB in Iranu vsilila odločitev, so tem prej neumestni, ker Je bil ’L> takrat dostJen sporazum o nekate" rih vprašanjih. Vendar so to vpr* sanje spremenili v mednarodn spor, ki bi mogel kompromit’r*" uspeh dela Varnostnega sve!a.» Komentator je zaključil: «SovJet-sko-lranskl komunike je razkrlnMj senzacionalne novice tujih l1^0’ In potrdil popolno upravičenost l0-vjetskega stališča pred Varnostni® svetom. Dobra srca Zene iz Nabrežine so daroval* 5.000 lir prostovoljnih prispevkov v prid vojnim sirotam. Odg. urednik DUŠAN HRESCA* MALI OGLASI RADIO APARAT, 5 cevni, s srednjimi kratkimi valovi, po ugodni ceni, prodam. De Luca, Trst, vla MontecchI 2. 165 ZA GOSPODINJO k eni ali dvema osebama eventualno k otrokom za vzgojiteljico gre Slovenka, srednjih let (Primorka) vešča slovenskega in Italijanskega jezika. Ponudbe na upr. Primors. dnevnika pod št. 178 ŠIVALNI STROJ «Singer*, ugodna prilika, prodam, via Brumier 9 IV rad. levo. 177 RAZGLEDNICE, barvila za pirhe, potrebščine in darila za Veliko noč dobite v papirnici Stoka, Trst, via Milano 37. 179 OD TRIGLAVA DO JADRANA Kanal Dne 30. marca t 1. okrog 23. ure Je skupina ameriSkih vojakov, ki se je z avtomobilom vračale iz kluba Rdečega križa v Kanalu,.raztrgala jugoslovanske zastave, ki so visele z oken stanovanja tov. Hvalice Ivana. Zastave so vojaki odnesli s seboj. Naslednjega dne je ob Istem času zmanjkala zastava tudi z okna stanovanja Nanuta Kazimirja v Isti ulici. Zaradi teh dogodkov Je delegacija odSla h kanalskemu guvernerju ZVU. Delega-tje, oz. lastniki ukradenih zastav, so protestirali zaradi takega ravnanja ameribkih vojakov. G. guverner je obljubil, da bo popravil krivice ln poskrbel, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Gorica Pred kratkim je tov. prof. Golob Imel predavanje o osvobodilni bor bi, katerega se je z velikim zanl manjem udeležilo veliko število članov Enotnih sindikatov prosvetnih delavcev. V prostorih tega sindikata se bo vršilo v sredo 10. t. m. ob 18. uri 5e drugo zanimivo pre davanje. Da bi člani Enotnih sin dikatov prosvetnih delavcev čim več koristili ljudstvu, skrbe, d» bo predavanja zanimiva in vsestran sko koristna. Tako bo zgoraj omenjeno predavanje zanimivo ln poučno zlasti za vzgojitelje mladi ne osnovnih Sol. Idrija Dne 4. t. m. se je v zmk protesta proti brutalnemu ravnanju na-pram antifašističnim ustanovam v Trstu ln proti terorju, ki ga čla ni civilne policije Izvršujejo nad posameznimi antifašisti v Trstu ln coni A Julijske krajine, vrSUo v Idriji na trgu maršala Tita protestno zborovanje, katerega se je udeležilo ljudstvo mesta In okolice. Zbranim Je spregovoril tajnik MO SIAU tov. Lojze. Množica je neprestano prekinjala govor z medklici »dol s fašizmom, Sivelo bratstvo narodnosti Julijske krajine*. Ob tej priliki so odposlali medzaveznlškl komisiji v Trstu protestno resolucijo. Za tovarišem tajnikom je spregovoril tudi šolski nadzornik, ki Je v kratkih besedah orisal vlogo goriškega nadškofa Margottl-ja. Ljudstvo se je zlasti zgražalo nad pastirskim pismom, ki ga je Izdal omenjeni nadškof. Po končanem zborovanju se je množica mirno razšla n« svoje domove. Merče Clanice ASIZZ so dne 17. marca t. 1. priredile zabavni večer. Ob tej priliki so nabrale mnogo prostovo ljnih prispevkov. Od čistega dobička tega zabavnega večera so darovale 3.000 lir v prid vojnim sirotam, 2.000 lir za Dijaško Matico, 2.000 lir za sklad prosvetnega dru ■’ va »Plamen*, 500 lir pa v prid političnm kaznjencem Trsta ln cone A Julijske krajine. Št. Peter na Krasu Poleg ostalih akcij, med katerimi nabiralna akcija za pomoč stav-kujoCim tržaškim delavcem ln družinam čkedenjskih žrtev, so žene St. Petra, H rasti j, Radohove vasi in Petelinj sklenile, da bodo vsak dan dale 20 litrov mleka za sirote, ki prebivajo v Mladinskem domu «Tonetia Tomšiča*. To bodo storile predvsem zaradi tega, ker so sirote do sedaj uživale le kondenzirano mleko, katerega pa nekateri otroci težko prebavljajo. Ker je v teh vaseh le nrvalo živine, in je ravno sedaj najbolj kritičen čas za kmete, so žene sklenile, da bodo sebi in svojim družinam vsak dan pritrgale nekaj mleka In ga darovale sirotam Mladinskega doma »Toneta Tomšiča*. Film „Parada mladosti'* v Kopru Danes bodo v Kopru pričeli predvajati ruski velefilm v naravnih barvah »Parada mladosti*. V ponedeljek bodo ta film predvajali v Izoli, v torek pa v Piranu. Ker je film zelo zanimiv, poučen ln velike vrednosti, naj so predstav udeleže prav vsi, zlasti pa mladina. TRST Enotni sindikati Sindikat kovinarske stroke. Jutri ob 18.30 bo sestanek direktiv-tiega sveta. V torek 9. t. m. ob 17.30 bo sestanek posvetovalnega odbora kovinarskih namežčencJv. Sindikat gradbene stroke. Iščemo 20 zidarjev, ki bi bili pripravljeni iti na delo v Graz. Za more-binat pojasnila in za prijavo ss obrnite na sindikat gradbfne stroke, ulica Imb-iani 5, I., Soba št. 7. V torek 9. t. m. ob 18. uri bo v društvenih prostorih sestanek di-rektivnega syeta. Naj nihče ne manjka! Sindikat lesne stroke. Jutri ob 19. uri, bo sestanek dlrektlvncga Bveta. Sestanek bo v društvenih prostorih v ulici Zonta št. 2. Prosvetno društvo ,,Skorkl!a“ Prosvetno društvo Skorklja, VI-colo ospcdale militare št. 2 — fiz-kultumi odsek — Danes ob 17. uri bo vaja za ritmično telovadbo za otroke do 14. leta, od 18. ure naprej pa za one nad 14. letom. Prosvetno društvo „F. Marušič11 Prosvetno društvo »Franjo Marušič uprizori danes ob 20. uri v društveni dvorani pri Lovcu Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. Otrokom izpod 14 let vstop ni dovoljen. Kulturni krožek ,,M. Kraljič" Danes bo ob 19.30 url kot po navadi zabavni večer v prostorih krotka. Za vstop veljajo vedno enake odredbe. Vse člane dlrektlvncga odbora kulturnega kroZka «M. Kraljič* vabimo dne 9. t. m. ob 18. uri v društvene prostore zaradi važnih sporočil. Kulturni krožek v Kolonjl Danes bo ob 18. uri v bivši šoli v Kolonji na prostem, zabavni ve-S' r, kot navadno. Kmečka nabavljalna in proda’na zadruga Kmečka nabavljalna in prodajna zadruga v Trstu ima na razpolago razne vrste semenskega krompirja, žvepla in sena. Kdor želi nakupiti te predmete, naj se takoj zglasi v uradu, v ulici Zonta St. 2, I., in sicer najkasneje do srede. Prehrana »Scpral* spe roča, da bodo 8. t. m. pričeli vsem potrošnikom pokrajine deliti po 200 g sladkorja in 2 dl olja. Cene v Trstu: sladkor 135 lir kg, olje 380 lir liter. Delitev se konča v soboto 20. t. m. Za svojce ikedeniskih žrtev Zene iz Nabrežine so nabrale za družine Skedcnjskih žrtev 500 lir prostovoljnih prispevkov. Za družine skedenjskih žrtev so v Sv. Kr.žu pri Trstu nabrali 3.382 lir prostovoljnih prispevkov ln sicer: KNOO 500 lir, ZPP 500 lir, ostalo ljudstvo pa 2.382 lir. Peta obletnica bombardiranja Beograda Beograd, 6. Tanjug. — Današnji beograjski jutranjiki posvečajo dolge članke peti obletnici nemškega bombardiranja Beograda, ki se je pričelo ob zori 6. aprila 1941 brez formalne vojne napovedi. Skoda je bila znatna in število žrtev veliko, kajti napad je bil nepričakovan In mestna obramba ni stopila niti v akcijo. Manifestacije ob podpisu juaoslovansko-po jske pogodbe Beograd, 6. - Tanjug — Podpis jugoslovansko - poljske pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoti je bil po vsej Jugoslaviji »prejet z velikim navdušenjem. Na mnogih mestih so se vr&ile manifestacije, s katerih so poslali pozdravne br-zojovke maršalu Titu. hizkultura Jugoslovanski zunanji minister bolgarskemu zunanjemu ministru Beograd, 6. VZN. — Jugoslovanski zunanji minister Simič je v odgovor na brzojavko novega bolgarskega zunanjega ministra Kulišo-va izrazil svoje prepričanje, da bo politika prisrčnih in bratskih od-nošajev med obema državama še bolj okrepila medsebojno prijateljstvo v prid bolgarske Otačestvene fronte In Federativne ljudske republike Jugoslavije. VAJENCA, 14-15 letnega, za trgovino jestvin išče Štolfa Valentin, Sežana. 180 RADIOAPARAT 5 cevni, 4 valovne dolžine, prodam. REDKA PRILlkA VIA MAIOLICA 6t 13, vrata X Poizvedbe Prosim če se oglasi na naslov tovariš desetar, četni mandlr ali pomočnik mitraljez* RADOTA JAPELJ lz bivše 3. 5. bataljona, 18. brigade (Bazovi Jke) v svrho informacij o moj*® sinu. — Japelj Prane, Ljubija0*1 Streli&ka ul. 24. NOVE ŠIVALNE STROJE prodam po ugodni ceni. Popravila strojev vsakovrstnega TRST - VIA DELLISTRIA ž*- 11 POZOR! dne 10 t. m. se prične razprl daja živega A P N A v Lipici MOŠKE OBLEKE po meri izdeluje že od 7000 I* naprej t modno krojafitvo FRANJO PERTOT Via Valdirivo 35*11 nad. Za vedno nas je zapustil, naš nad vse ljubljeni gin, brat in svak FRANC SUŠA Dragega pokojnika smo spremili na njegov zadnji in prerani domek 4. aprila 1946., kakor si je sam želel. Čutimo dolžnost zahvaliti se našim ženam, ki so mu lajšale trpljenje ter mladincem in ml idenkam, ki so tako lepo organizirali njegov pogreb. Nadalje vsem ki so dali vence ln cvetje, pevcem za ganljive žalostinke, vsem, ki so z nami čutil1 . preveliko bol, ter onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo našega nepozabnega na njegovi zadnji poti. Sinadole pri Sežani, 7. aprila 1946. Žalujoči: JOŽEFA mati, ROZA In MARIJA sestri, IVANA por. NOVAK, ANGELA por. M07.E sestn v Buenos Airesu, BLAZ, JERNEJ, . , RUDOLF bratje odsotni, ter ostalo • sorodstvo. Nedeljske nogometne tekme Danes bodo v okviru nogometnega prvenstva za pokal «Pino Co-\erlizza» odigrali sledeče tekme: Prosveta - Skedenj ob 10. uri. Du-golin - Montebello ob 13. url. Roja-nese - Rocol ob 15. url na Igrišču na Opčinah. Tovarna strojev - Pi-sonl ob 8. url. Cebulec - Rinaldl ob 10. url. Gasilni - Kaoun ob 13. uri na lgriMu CRDA. Nabrežina - Ksv-čič ob 10. uri na proseikem IgrirfOu. Popravek meje med ZSSR In Češkoslovaško Praga, 6. - AFP — Agencija CTK poroča, da je veleposlanik ZSSR v Pragi Zorin obvestil češkoslovaškega ministrskega predsednika Fier-lingerja, da je predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR ugodilo želji češkoslovaške vlade po sprememb! meje med obema deželama na vzhodnem Slovaškem. Tako pride Le-karski okraj pod Češkoslovaško, KRATKE VESTI K U u R Glasba na Primorskem (Nadaljevanje is vierajinje Številke) Naš teren je silno ugoden za muziko. Nešteto pevcev ln instrumentalistov Je rodil. Teror jih je razpodil, da so se raztepli po svetu ln kmalu vidimo, kako so s svojim plemenitim delom oplodili društveno In muzikalno življenje sploh, kamorkoli so prišli. Nekateri so ustanovili glasbene šole ali pa delali na že obstoježih: Ljublana, Maribor, Celje, Zagreb, Beograd In manjša središča nosijo sledove naših glasbenikov. Mnogo jih je ostalo tudi doma vkljub preganjanju. Prav zadnji časi pred ukinitvijo so nam ustvarili komplekse, ki so segli najgloblje. Na pobudo mladh zdravih sli se Je v učiteljstvu naših pokrajin zbralo vse, kar Je bilo najboljšega, in začelo a prosvetnim delom na raznih poljih. Ob tej pri-liki se Je ustanovil »Učiteljski xbor». Bil Je višek našega kulturnega snovanja, za£«l je tudi z Izdajami za zbor 'n posebno za otroiki zbor. Vse ono dalo je bilo daJeko. vidno in zelo sistematsko. Zato nam je še vedno za vzor, In kar )e rodilo, Je vedno še aktualno. Ko je bilo še to uničeno, nismo imeli v Primorju ničesar več. Tolažili so nas uspehi, doseženi drugod, ln nam dali nade, da se tudi za nas nekdaj povrnejo časi, ko bomo zopet ojlvill pretrgano deln. »Učiteljski zbor» je nadaljeval z delom v 81ovenlji, tam Je Izstopil iz stotine otroških zborov »Trboveljski slavček* In prepeval po domovini ln v tujini — prepeval na nepozaben način, da še vedno hrepenimo, kedaj bomo zopet slišali podobno skupino otroških glasov. Vsi tl spomini se mešajo v n«s danes ob prehodu iz ene dobe v drugo, novo. A kaj Imamo sedaj? Imamo, Imamo vsega polno 1n mnogo, mnogo nam ie manjka! Naš narod kmalu pozabi na vse grozno gorje. Z veliko silo Je premagal v»o grozo, pa se oti vsaki priliki rad kmalu razveseli: mltlr.g, ples, partizanska pesrm na cesti doma, ▼ gostilo-1 1» povsod* S« ko potujemo in se po kolenih vzpnemo v živinski vagon, opožamo veselje tu nosi ženska v vreči prase, tam je nevarna luknja v podu — paziti je treba, da človek ne pade noter — po tleh čepijo žene na culah, zadaj na drugi strani je mož s starinsko harmoniko na gumbe ln vleče in vleče. Od vsake pesmi gode en koj in vse to ponavlja brez konca: vse je na hopsasa — morda spomini Iz mladosti. Pesem Je tako nerazločna, da ni ne veselje ne žalost ne ples — gol ritem, na grobo oblečen z melodijo, nepravilen v sestavi, a brez problemov, kakor je bilo nekdaj življenje brez problemov. Vse skupaj pa se tl zdi kakor da bi bil v nebesih I Odlična pridobitev, ki smo jo podedovali Izčasov trpljenja je »Radio* Skoda le da požre kakor mo-k>h v strašno hitrem tempu vse, kar se da v strašno počasnem tempu ustvariti In pripraviti, To Je okno, odprto vsemu svetu: Kar bo najlepšega, bomo po tej poti poslali med svet. Cela lepa pomlad novih ptičkov — nedolžnih otročičev se je porodila: povsod nastajajo otroški zbori tudi če niso še na višini, od njih lahko največ pričakujemo, saj Jih •lUUt« na radiu vsako nedeljo... Kaj šele naši pevski zbori 1 Stari so se zopet obudili ln novi osnovali. Nepregledna vrsta Jih je: Padriče, Riomanje, Škofije, Domjo, Salež. Zgonik, Sveta Babara, Dolina, Bo-ljunce ki Boršt. Mnogi drugi kraji Imajo svoje lepe zbore. Nekateri so ohranili prejšnje ime drugi so se pa prekrstili. V Saležu imajo »Rdo-čo zvezdo», v porušenem Rihember-ku pa so nadeli zboru 1m« »Glas razvalin*. Tu pa tam je ob pevskem zboru tudi zbor tamburašev ln godba. Prireditve In sporedi so v počet-ku Imeli bolj udarniški značaj — polagoma pa se okus čisti in prehajamo vedno bolj in bolj iz šaljivih pošf. in prostih zabav v resne In vsebinsko više stoječe produkcije. Delo vseh pevskih društev Je povezano ln osredotočeno v Prosvetni zvezi, ki vodi ln uravnava delo vsakega društva posebej ln delo vseh skupaj. Oskrbuje note, vodi z nasveti In pomočjo, vzgflja pevovodje s pevovodsklml tečaji ln Ima neštevilno drugih nalog posebno z ozirom na publikacije. Na drugi strani Imamo zopet »Glasbeno mn. tJco», ki si je nadela zelo težavno nalogo in z veliko-dobro voljo ln z neizmernim potrpljenjem začela orati trdo ledino — zapuščeno ene cele generacije. Nešteto novih nalog nam naklada vsak novi dan. S časom bomo rešili vse, rešili jih bomo z Jasnimi cilji ln z veliko odločnostjo. IVAN GRBEC Nove knjige Ljudska založba v Trstu je prejela novo poiiljko knjig, ki jih dobite pr{ vs(h njenih podruinl. oah, ekspoziturah 4n okrajnih kolportaZah. Zaenkrat lahko dobite nas’cdnje knjige: Oton Zupančič: »Zimzelen pod snegom*, Prežihov Voranc: »Od Kotelj do belih vod, Ferdo Godina: »Bele tulpike*, Mahmud Kcnjhodžit: »Krva- vim tragovima talljansklh fašista*, Slovenski zbornik 194S, V. Grossman: »Pekel v Treh-llnki*, »Zdravo tovariš!* — Partizanski samospevi, Koledar Mohorjeve Dru2be, Koledar Osvobodilne Front«. Poleg tega ima o zalogi razne broiure politične i>«ebine. Nadalje lahko naročati polom Ljudske naložbe revijo, knjige in var sopise. Slovenski zbornik IMS PARIZ, AFP. — Finančni krogi menijo, da bo kredit, ki ga bodo ZDA po Blumovih razgovorih podelile Franciji, znaSal 800 milijo nov dolarjev. BARI, AFP. — Kakor poročajo, je nastal snočl v Cerlgnoll v po- bo dospel v prihodnjih dneh, kakor tudi ljudska izdaja Prešernovih poezij in Puškinove pesmi. Gornje knjige dobite in naro-tatc pri kolportalv Ljudske založbe v Trstu via Carduoci t, knjigarni na Korzu in trgovini Stoka. Ljudska založba ima svoje podrutnioe v Gorici ln Postojni, ekspoziture v AjdovSčinl in D. Bistrici ter okrajne kolportaSe v St. Petru, Divači. IJiozlnl, Kopru, Sežani, Nabrežini, Komnu in Idriji. Vsem pevskim zborom Ponovno vas opozarjamo, da bomo na proslavi 1. maja peli pesem »Stallngrajsko* ■ slovenskim besedilom, kakor sledi spodaj. Naplete ga torej namesto dosedanjega pod note ln se v njem dobro Izvežbajte! Slovenska prosvetna zveza. STALINGRAJSKA Oj, ti Volga, Uroka nam Volga, kdo ne ljubi teh tvojih brtgovl Polna kakor morji, silne tvoje vodi, strah in groza sovražnikom vsem, Nad veliko, nad rusko to reko nfpristopna glej, straža stoji: to je silen vojak, to je boi co Junak, (o je nai, to je nat ««ottr0"04. . NOVOSTI KNJIŽNEGA TRGA: Prežihov: Od Kotelj do Bel.h vod Mihovilovič: Trst Zgur: Angleška vadnica Preobraženskij: Ruski učbenik Torkar: Kurent Koledar družbe sv. Mohorja SODOBNA ZALOŽBA • TRST - Korso 11 HUDIH MOHOBJEVE DMŽBE leto 1946 JE IZŽEL na 168 str vsebino in stane 30 lit Dobi Se pri Ljudski založbi v Trsiu ID njenih podružnicah, ekspositurah in okrajnih kol' portažah. V Trstu V Knjigarni na Korzu ID trgovini Štoka droben za seme* živinsko krm® in hrano UGODNE CENB TRST - Via I. Cavaflli 10 Krompir KLESARSKA DELAVNICA v REPENTABR0 izdeluje vsakovrstne spomenike ter drug3 dela iz izvrstnega kamna po ugodnih cenaH-Za padle tov. partizane 157° popusta caatiJui^ Zastopnik za JuQOSiavi|o JULY MAYER -1RST, Piazza della 1 ■ " ■ "■ ,