Pripravljenost za
Na svoji zadnji, 9. redni seji, je občinska konfe-renca SZDL Ljubljana Center, razumljivo, po-svetila največ pozornosti poteku priprav in dogo-vorom o politični akciji za pripravo referenduma na III. samoprispevek. Zbra-nim delegatom iz vseh krajevnih           konferenc
SZDL je spregovoril predsednik občinske konference Vid Štempi-har.
Po njegovih besedah se je v priprave najprej vključil celo-ten politični aktiv občine, na-kar je šel predmet v širšo jav-no obravnavo med zbore ob-čanov. Dodal je, da so se v teku teh razprav pokazala marsikatera vprašanja, na ka-tera bo treba občanom odgo-voriti precizno in nedvou-mno. Pri tem se je zavzel za čimboljše in čimpopolnejše obveščanje ljudi o vsem, kar zadeva samoprispevek. Prvi del akcije je bil torej uspešen, s čimer pa po njegovih bese-dah politična bitka »ZA« še vedno ni v celoti dobljena in potrebno bo veliko dela, akci-je, pojasnjevanja, saj gremo tokrat v referendum ob pov-sem- drugačnih družbenoeko-nomskih razmerah kot pred petimi ali desetimi leti.
Eno od osrednjih vprašanj, ki se je v razpravah vseskozi pojavljajo, je bil problem cen-zusa in pravice do udeležbe na referendumu tudi tistim, ki so oproščeni plačevati sa-moprispevek. Po raznih di-skusijah je mestni štab izdelal predlog, naj samoprispevka ne bi plačevali tisti z osebnimi dohodki do 7.000 din meseč-no in oni, pri katerih dohodek na družinskega člana ne pre-sega  3.500   din.   Po  mnenju
ustavnega sodišča imajo pra-vico na referendumu sodelo-vati vsi, ki imajo splošno vo-lilno pravico, torej tudi tisti, ki bodo sicer oproščeni plače-vanja samoprispevka.
Po uvodnem izvajanju predsednika Štempiharja se je razvila razprava, ki je v splošnem nakazovala, da so občani pripravljeni poseči v svoje žepe tudi za tretji samo-prispevek, vendar bi bilo ob tem potrebno odgovoriti na marsikatero vprašanje ter ra-zrešiti prenekatero dilemo, včasih tudi neprijetno. Tako je predstavnik krajevne kon-ference Tabor povedal, da so nekateri občani spraševali, kje lahko dobimo denar za olimpiado in številne druge -iade ter razkošne prireditve; vrtce, šole in domove za osta-rele pa moramo graditi iz sa-moprispevka. Predstavnik občinskega sindikalnega sve-ta je nanizal nekatere pripom-be iz združenega dela in kot zanimivost povedal primer Slovenijaprojekta, kjer so z anketo dognali, da je 51 delav-cev za in 40 delavcev proti uvedbi samoprispevka, načel-no in javno pa so se vsi stri-njali. To je prav gotovo svoje-vrsten pokazatelj javnega mnervja.
Na seji občinske konference so delegati razrešili dosedanje-ga sekretarja Andreja Mlinarja, ki odhaja na novo dolžnost in za novega sekretarja izvolili Jan-ka Rednaka dosedanjega sekre-tarja samoupravne stanovanj-ske skupnosti Ljubljana Center.
Krajani KS Kolodvor so menili, da je treba v samopri-spevek vgraditi več stabiliza-cijskih elementov, krajani Aj-dovščine pa so se zavzeli proti gradnji luksusnih objektov. Predstavnika KS Nove Polja-ne ie zanimalo, zakaj smo iz-
pustili gradnjo domov za sta-rejše občane, oni iz KS Josip Prašnikar pa so zahtevali za-gotovila za komunalno opremljenost zemljišč. Pred-stavnik zveze upokojencev naše občine je izjavil, da so se upokojenci malodane enogla-sno strinjali z uvedbo novega samoprispevka, je pa predla-gal, naj upokojenci ne bi pla-čevali več kot en odstotek, ter da jim obveznosti za plačilo samoprispevka ne bi več odtr-govali od letnih regresov.
Skozi vso razpravo so se kot rdeča nit sukala vprašanja, ki so jih občani postavljali v do-mala vseh krajevnih skupno-stih. Na prvem mestu je bilo vsekakor vprašanje, ali je pri-merno, da v času stabilizacije, v tem kriznem trenutku, raz-pisujemo samoprispevek. Od-govor je dala na licu mesta Nuša Kerševan z mestne kon-ference SZDL, ko je pristavi-la, da je ravno samoprispevek eden od elementov stabiliza-cijske politike, pri čemer je poudarila, da morajo biti ob tem zagotovljeni vsi elementi pravilnega planiranja. Drugo vprašanje, še več, zahteva ob-čanov pa je bila, naj bi o pote-ku gradenj iz samoprispevka sprotno in ažurno obveščali javnost v vseh sredstvih jav-nega obveščanja ter ne le v nekakšnih internih brošurah, ki so predrage in pdvrh vsega z zastarelimi informacijami. Občani so še zahtevali prak-tična zagotovila, da bo dejan-sko vse teklo po načrtih in kot je bilo predvideno.
Iz vsega lahko povzamemo, da politična akcija za uspeh referenduma nikakor ne bo lahka stvar. Občanom bo tre-ba naliti najčistejšega vina in jim v popolnosti zagotoviti, da se bo z njihovim denarjem postopalo natanko po dogo-vorih in plartih.      Tadej Bratok