Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ttlioo štov. 15. V5 urednikom bo moro govoriti ▼Rak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so uo vračajo. 'nserati: ^»atstopna petit-vrsta 4 kr., pri Večkratnem po-navljanji dajo bo popuat. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izlia.ja. vsak elan i-azen nedelj in praznikov ol> 55. uri zvečer. Velja sa Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., 7,a pol lota 3 gld., /.a ootrt lota 1 gld. BO kr., na moBOc BO kr., poSiljatfiv na dom volja mo-sočno 9 kr. veo. Po poiti volja za oololoto 10gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. BO kr. in za jeden moaoo 86 kr. Štev. 54. V Ljubljani v soboto, 7. marcija 1885. Tečaj U. Po generalni debati o državnem proračunu. Z Dunaja 4. marcija. Velika bitka je pri kraji; danes je državni zbor sklenil z večino glasov, preiti v specijalno debato o letošnjem budgetu. Vrhunec parlamentarne borbe bil je Dunajev-skega govor. Kar se je potem še povedalo, ni doseglo ravnoležja tega vzglednega govora. Vso čast elegantni zgovornosti Hausner-j e v i, dostojni rešpekt pred Herbstovimi sofizmi, a finančni minister nadkriloval je vender oba izskušena parlamentarca, skazal se je pravega mojstra parlamentarne polemike. Nekdanje zaupanje v konečno zmago poštene stvari se je z nova vrnilo desnici, konec je omahovanju, trdneje nego kedaj so se združile in sklenile bojne čete avtonomistov in samo-svestno pričakujejo izid bodoče volilne borbe. Vesela nada, da se večina s pomnoženimi silami vrne v državno zbornico, nadaljevat to, kar se je s trudom bilo pričelo tekom tega šestletja, navdajala je tudi govor generalnega govornika z desne strani, moravskega poslanca F and er lika. Res je sicer, da so baš enun-cijacije tega poslanca silen vrišč provzročile ^ed levičarji, ker jim je očital, da je med njimi ustanovljena stranka, katera škili preko roej našega cesarstva. No, gospoda je pač nervozno občutljiva! Oni mislijo, da smejo pro-tivnika žaliti, kakor koli jim drago. Celo o ministerskem predsedniku izjavil se je jeden njih govornikov, dr. Mag g, da nima čuta za svojo dolžnost niti zvestobe do države — ako se pa kedo drzne, njim nasproti golo istino povedati, stvari slikati kakor so, potem je takoj ogenj v strehi, in tak hrup poženo, da mora govornik prenehati in da predsednik zaman vihti svoj zvonec, poskušajoč, zopet mir napraviti Listek. Violeta. (Sp. C. W-d. -a-) Bila je plesalka pri dvorni operi in imenovali so jo sploh le „slavec“. Violeta bila je pravi gledališki otrok, med kulisami rojena in vzgojena. Njen oča je bil zapiralec lož, mati pa je bila garderobijera. Odkar se je spominala, gibala se je Violeta vedno na deskah, bile so nje ves svet. Vsakdo je imel rad kodrasto stvarico, vsakdo gledal je rad nje črne, žarne oči. Bila je uljudna in prijazna z vsakim, a »nela je nekaj na sebi, kar je ljudi odvračalo °d iskrenejša približanja. Celo igralci obuvali so z malo plesalko s posebnim spoštovanjem, kajti Violeta imela je vedno pripravljeno ostro besedo, če je kdo prestopil meje, katere je potegnila ona med seboj in vnanjim svetom. V svojem šestnajstem letu imela je Violeta nesrečo, da je izgubila oba roditelja; pač nista oba poznala posebnega bistva svoje nčere, in Violeta je to večkrat globoko ču-^la, vender ie dolgo in zelo žalovala za njima. v razburjeni skupščini. In vender stoluje med njimi znani S c h o n er er, kateremu se je uže pred sodnijo v obraz povedalo, da ni avstrijski rodoljub! Resnica pač oči kolje, to se je jasno videlo pri neutemeljenem včerajšnjem hrupu v našem parlamentu. Poročati sem vam mislil nekoliko o H e r b-s to vem govoru, a stari levičarski voditelj spravil me je v pravo zadrego. Ne treba mi naglašati, da je dobro in preudarjeno govoril, saj je vajen govorniške tribune, in beseda mu teče gladko iz ust, kakor malokateremu. Toda preberi ves govor njegov od konca do kraja, vrti in sukaj ga na vse načine, pozitivne, stvarne vsebine v njem vender ne najdeš. Kritika njegova, kakor vsa delavnost tega nemškega liberalnega veljaka, bila je zgolj negativna, da, cel6 v negaciji slabotna, kajti nikjer ni razložil, v čem da je bila finančna politika sedanje vlade napačna, razmeram neprimerna. Številke je sicer znal prav spretno razdeliti in zopet grupirati, ali njegovi računski manevri so vender zelo prozorni. Tako se je na pr. posebno na to skliceval, da so se dohodki tekom pet let povzdignili za 50 milijonov, dočim se je državni primanjkljaj zmanjšal le za peti del, tedaj za 10 milijonov. Toda pri tem računu je čisto prezrl malenkost, da so v isti razmeri tudi poskočili troški, in sicer zlasti produktivni troški, kateri se bodo sigurno prej ali slej dobro obrestovali. Ali vsega tega ni za našega nemško-li-beralnega llodomonta, in radi tega nam vsa spretnost njegova vender nikakor ne imponuje. Tudi o naših domačih razmerah spregovoril je Herbst nekoliko besedij; morda se bodo veliki politiki „Nar. Tiskarne8 in ljubljanske mestne sobane sedaj uverili, da smo pravo zadeli, ko smo svarili pred nepremišljeno in krivično taktiko, kojo je znana tvrdka kot arkanum zoper vse narodne bolečine pripo- Postala je tiha in ogibala se je še bolj kakor prej svojih družic. Nje jedina strast je bil ples. Kadar je mogla pri zvokih vesele baletne godbe gibati se v divjem plesu, z razpuščenimi lasmi in dvigajočimi se prsi, tedaj čutila se je najbolj srečno. In večkrat je dejala, da bi lebko pogrešala vse, le plesu ne. Violeta bila je zel6 spretna v svoji umetnosti, in kadar je plesala sama, tedaj je od veselja pozabila na vse. Pohvala iz gledališča zvenela jej je še dolgo po ušesih, ko je uže dolgo časa sedela v svoji sobici; potem je sanjala o sijajni bodočnosti, o darovanih cveticah in burnem ploskanji in zdihujoča se je vprašala, če bode pač kedaj tako daleč prišlo. Nek večer, ko je še bolje kakor navadno plesala, prinesli so ji v garderobo krasen šopek duhtečih vijolic. To je bilo prvo, duhteče darilo, katero je kdaj dobila. Z radostnim navdušenjem srkala je Violeta sladak duh cvetic, katerih ime je imela, brigala se ni za darovalca, dar imel je zanjo le zaradi tega vrednost, ker je bil priznanje njenega delovanja. Vsak večer dobila je zdaj Violeta šopek cvetic, in njene družice jele so jej uagajati z njenim darovalcem, kateri kaže svoje obču- ročala in hvalisala. Kolikokrat je „Ljublj. List“ grajal to kratkovidno postopanje, rekoč: „Upor ljubljanskega mestnega odbora zoper zaukazano ustanovitev nemške mestne šole nima zakonite podlage, tedaj tudi ne bo mogel imeti po-voljnega vspeha; ob jednem pa bode neizmerno škodoval slovenskim interesom, kajti v vsakem slučaji se bodo nemške večine sklicale na vzgled ljubljanskega mestnega zastopa, kjerkoli bodo manjšine slovenske zahtevale svojo pravico.“ In glej, uže v budgetni debati porabljal je Herbst to hibo ter udrihal po Slovencih, naglaševaje, da oni sicer vedno govorš o ravnopravnosti, doma je pa sami nikakor ne spoštujejo. In utemeljeval je svojo trditev baš s postopanjem ljubljanskega mesta! Kedaj pač se bodo spametovali naši prenapeteži? Generalni poročevalec dr. Mat uš, kateri je po grofu Cia m-Marti nicu prevzel težavni referat, iznebil se je svoje naloge jako spretno. Govoril je jasno, temeljito in zmerno. Potem se je pričelo glasovanje, in proti levičarskim glasovom sklenila je kompaktna večina, da se preide v podrobno posvetovanje o državnem proračunu za 1. 1885. Prve točke: potrebščine za Naj višji dvor, kabinetni urad, državni zbor in državno sodišče, bile so sprejete brez ugovora. Živahna debata pa se je vnela pri naslovu: d is p oz i-cijski zaklad. To priliko porabili so nemški konservativci, da slovesno poudarjajo svojo solidarnost z drugimi avtonomisti ter svojo zaupanje do Taaifejeve vlade. V njih imeni govoril je gornje-avstrijski poslanec, dekan Pfliigl. V jako toplih besedah označil je svoje in svojih somišljenikov stališče; dejal je, da vživa sedanje ministerstvo njih splošno zaupanje ter da jih nikdo ne bode ločil od njih avstrijskih sodeželanov, Slovanov in Ru-munov. V zvezi z njimi hočejo nemški kon- dovanje samo s cveticami, ne da bi se sam pokazal. Violeta brigala se je malo za te nagajivosti. Svoj šopek tesno na prsi stiskajoč tekala je vsak večer domov, in prijetni duh vijolic, kateri je navdajal nje pohlevno stanovanje, zazibal jo je v ponosne, visokoleteče sanje, iz katerih se je naslednje jutro smehljajoč zbudila ter šla zopet krepka in vesela na delo. Nek večer, ko je hitela s svojimi vijolicami zopet domov, nadlegoval jo je usiljenec. Violeta ni poznala strahu, odpodila je nadležneža kratko; ta pa se ni pustil lehko odpoditi. Objel je Violeto ter jej hotel pritisniti na ustna poljub. Plesalka zaklicala je na pomoč; cesta, v kateri sta bila, je bila zapuščena in prazna, in to je porabil predrznež, da se je približal deklici. Violeta ni imela drugega orožja, s katerim bi se bila mogla braniti, nego šopek vijolic; vrgla je cvetice napadalcu v obraz, da je prestrašen odstopil. V tem trenotji položil je nekdo roko na njegovo ramo. „Nesramnež, kako si upate to damo nadlegovati?" vprašal je z mladostnim, razjarjenim glasom prišlec. servativci delati na to, da se popravijo storjene krivice. Tudi nemški »Schulverein", kateri je zgolj sredstvo postal za politično rovanje, je ostro šibal ter končal svoj govor s pomenljivimi besedami, obrnjen proti levici: „ Pustite tedaj za vselej prazne nade, mi se ne bodemo ločili od svojih tovarišev na desnici". Na Pfliiglovo izjavo se srdito vzdigne dr. Men ge r ter očita predgovorniku, daje v »njegovem otrpnelem srcu vgasnila vsa ljubezen do nemškega naroda." Mi po polnem razumemo razjarjenost, izrazujočo se v strastni polemiki Mengerjevi in v glasnem sikanji, s kojim so galerije sprejele neljube besede gornje-avstrijskega konservativca. Zlate gradove so si bili zidali v oblake, toliko so bili pričakovali od konservativnih odpadnikov, češ, kar se nam ni posrečilo, dosegli nam bodo prej toliko zaničevani nemški kmetje, a sedaj na enkrat ta bridka prevara! Levica je sicer uže vajena takih udarcev, ali ta prevrat na desnici, ki je uničil toliko nad, jo je vender silno spekel! Ministerski predsednik grof Taaffe je dvakrat posegel v debato; v prvič odgovarjal je na neko Lienbacherjevo interpelacijo, v drugič je prav srečno odbil drzni napad Men-gerjev na upravno sodišče. Poročevalec je bil pri tej budgetni točki dr. Meznik. Skleniti hočemo z njegovimi besedami, v katerih se je oziral na znamenito izjavo poslanca Pfliigla. »Z izrednim zadovoljstvom — dejal je češki zastopnik — sem si zabeležil, da želi zastopnik nemških konservativcev sedanjemu ministerstvu, kojega mi podpiramo, dolgo trajajoč obstanek. K temu pristavim le jedno samo besedo: Amen!" Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Državni zbor imel je včeraj zopet sejo, v kateri se je nadaljevala specijalna debata o državnem proračunu. Danes je zopet seja. Ponatančnejše poročilo priobčimo v ponedeljek. Med češkimi Nemci pričelo se je veliko zanimanje za kmetske domove. Do zdaj bila je res samo gospodarstvena stranka, katera se je poganjala o vsaki priliki za napravo kmetskih domov, liberalno društvo'kme-tov pa je bilo nasprotno, češ, da bi po tej napravi nastala reakcija. Med Schonererjevimi privrženci pa je našla ta ideja rodovitna tla, in ti so si takoj upali pregovarjati tudi liberalne kmete za to napravo, in baje da so uže precej dosegli. Usiljenec ni odgovoril, marveč se naglo odstranil. Violeta pogledala je radovedno svojega rešitelja. Bil je dvaindvajsetleten mladenič, visoke rasti. Iz skoro dekliškega obraza odsevala je vsa krepost in nepokvarjenost neskušene mladosti Z velikimi, modrimi očmi zrl je boječe na Violeto, katera mu je med zahvalnimi besedami ponudila malo roko. Mladi mož pritisnil je roko plesalke na svoja ustna, po njegovem lepem obrazu pa se je razlila globoka rudečica. „Zelo sem srečen, da sem vam mogel storiti to malo uslugo, gospodičina Violeta," govoril je v zadregi. „Kako, vam je znano moje imč?" vprašala je začudjeno Violeta. Prikimal je. „Jaz sem vsak dan občudovalec vaše umetnosti," dejal je ohrabren. Violetine oči so se radosti zažarile. „0", vskliknila je, »in vijolice dobivam od vas?" „Ne bodite hudi," prosil je, pogledujoč deklico z nežnim pogledom. Violeta pobesila je oči; vroča rudečica silila jej je v obličje. To pohlevno govorjenje bilo je vse drugačno nego ono, katero je čulo do zdaj. Tuje dežele. Med papežem in Nemčijo pričeli se bodo zopet razgovori, kako bi bilo možno poravnati do zdaj vladajoče nedorazumje. „Mo-uiteur de Rome" prinesel je pred kratkim članek, v katerem se naglasa miruljubivost papeža Leona XIII. ter poudarja, naj bi se z Nemčijo pričela zopet pogajanja gledč cerkveno-političnih vprašanj. Ta članek napravil je baje v Nemčiji dober vtis. Nemški poslanik v Rimu bil je pri papežu v avdijenci, da mu povodom obletnice kronanja izrazi čestitanje. Kaj se je o tej priliki govorilo, se zdaj še ne vč. Kakor pa znamenja kažejo, poravnalo se bode razmerje med Nemčijo in papežem. Francoski kabinet stavil je pred kratkim vlasten predlog, naj bi se sestavila komisija, katera bi imela nalog, izdelati pravilnik za svobodno brodarstvo v sueškem prekopu. Kakor se zdaj poroča iz Pariza, izrekle so uže vse vlasti, tudi Angleška, svojo zadovoljnost ob tem predlogu. — Ob jednem zagotavlja se tudi iz Pariza, da italijanska ekspedicija ob Rudečem morji nikakor ne vzbuja nezaupanja v francoskih vladnih krogih, naopak, da se celo z zadovoljnostjo opazuje, da je Italija našla primerno ozemlje za svoje delovanje. Francoski list »Monde" prinaša dolgo, po-natančno poročilo o slednjih dveh bitkah francoskih čet na Formozi; iz tega poročila se razvida, da so bili Francozi po polnem pobiti, zgubili so celo jedno zastavo. Treba jim vsaj 7000 mož, da mogo zasesti severni del otoka, in 10000 mož, da zasedejo ves otok. Iz Petrograda se z dne 2. marcija poroča, da je policija dnč 25. m. m. zasačila shod nihilistov v neki hiši Timbarskajske ceste. Navzočih bilo je trideset do petdeset oseb; mnogo izmed teh so jih zaprli in preiskali hišo, kjer so zborovali, a našli so le malo nevarnih spisov. Potem pa so preiskali še druga stanovanja, in zaprli so zopet pet drugih nihilistov, med temi dva dijaka. Dnč 22. m. m. pa so v Livoniji zaprli dva anarhistična agitatorja, katera sta bila oborožena z bodali in samokresi. Lord WoIseley nagovoril je črne čete generala Gordona tako-le: „Odločili smo se, uničiti moč Mohameda Ahmeda, in to bodemo tudi dosegli, če nam je tudi sto let ostati v Sudanu. Mi zdaj samo čakamo, da se dozida železnica v Berber ter v Suakim poslane čete dosežejo ono mesto, da mogo brezbožno to vstajo razdrobiti." Skoro vsi listi bavijo se obširno z osrednjo Azijo ter govorijo o možnosti vojske med »Huda biti! Da bi bila zaradi vijolic nanj huda, o, nikakor ne!" »Vaše cvetice napravile so mi vselej veliko veselje in zahvaljujem se vam prav prisrčno zanje," odgovorila je prijazno. »Torej vam jih smem še poslati? Vi ne boste zavrgli mojega pohlevnega daru, zdaj, ko poznate darovalca?" vprašal je s tresočim glasom. »Ne! Le pošljite svoje vijolice," šepetala je Violeta, kajti njegova zadrega polastila se je tudi nje. »Ali vam smem ponuditi roko, da vas varno spremim domov?" vprašal je čez nekaj časa, »kajti precčj daleč imate še do doma." Pogledala ga je začudjeno. »Vi veste, kje stanujem?" »Več tednov uže grem vsak večer za vami, kadar greste iz gledališča domov," odgovoril je, »do zdaj si nisem upal ogovoriti vas, dokler mi danes slučaj ni dal prilike." Violeta ni odgovorila; svojo malo roko položila je v spremljevalčevo, in molčeč šla sta dalje. Nek poseben čut polastil se je srca male plesalke. Nikdar še ni ljubila, in navzlic temu, da je svet spoznavala drugače nego strogo varovane deklice, ostalo je njeno srce vender čisto. Vzrasla je v soparnem gledališkem zraku, Angleško in Rusijo. »Standard" uže naznanja, da stoji na afgansko-indijski meji 70000 mož angleške vojne. Angleška da je danes Rusiji nasproti v primeri s krimsko vojsko prav dobro oborožena. »Independance Belge" uže pripoveda, da je angleška vlada poslala v Petrograd tako ostro depešo, da so skoro sme smatrati kot ultimatum. Angleška se je izrazila, da nikakor ne bode pustila, da bi se Rusija v Afganistanu tako utrdila, da bi bila nevarna Indiji. Ruski listi pišejo pa o tej zadevi zelo trezno in pomirljivo. Tako zatrjujejo petro-graške »Vjedomosti", da je Rusiji muogo na tem ležeče, da si ohrani Angleško prijazno, kajti Angleška kot soseda daje jej najboljše garancije, da se tu ohrani mir. Domače stvari. — (Potrjen zakon.) Zakon o spuščanji zasebnih žrebcev za konjsko plomonitev zadobil jo Najvišjo sankcijo. — (»Slovan" jezikoslovec.) Političnim otročajem »Slovanovim" so je zljubilo, šolo igrati so. Nataknili so si naočnike, pod pazduho dejali so nekoliko učenih knjig, z modrim obličjem za-čoli so proširno meriti svojo okolico, sam urodnik se je trudil nabirati redke ostanke iz ono dobe, v kateri jo on (sicer ut facta docent) prav po nepotrebnem hlačo trgal po dunajskem vseučilišči, in glej, kaj so izkuhali? Pred nas se postavljajo tor pričnč »Ljubij. Listu" lovito brati zaradi toga, kor se mu jo »Slovanova" notica o ruskih predavanjih v Ptuji videla volik »Slovanov" humbug. Očitajo nam, da smo grešili »proti načelom vedo", in v svoji ljubeznivi skromnosti dostavljajo: »Taki progreški, gospoda, so večna sramota za vas!“ Križ jo pač z otroci, niti rosno hudovati so ne moreš nad njihovim godrnanjem! Da bi nam kak rosen možak kaj jednakega očital, odrezali bi se mu prav umljivo in odločno. Dejali bi mu: »Prijatelj, ti nisi sodil toh prodavanj z zgolj praktičnega stališča, tebi ni bilo za ilustracijo starega izreka: Quot linguas cales, tot homines vales. Sam znaš, da nam niti na um ni prišlo, v obče nasprotovati znanju katorega si koli bodi jezika. Res je, da smo toga mnenja, da jo znanjo češkega ali srbskoga jezika mnogo bolj koristno nam Slovencem, nego oddaljena ruščina, katera nam do-sihmal nikakih praktičnih koristij ne donaša. Co o slovstvu govorimo, utegne bržkone poljska bogata literatura bolje nam ustrezati, nego vsa krasota ruskega slovstva, katera je večini vender še preveč tuja, preveč noumljiva. In če se oziramo na dejanjsko potrebe, smo colo tega mnenja, da bi marsikatoremu »radikalnemu" narodnjaku dokaj več kazalo, učiti so lastne, pristne materin- kateri tako lehko glavo in čute zmeša, a njene duše ni se dotaknil ta vzduh. Nekaj posebnega v njenih prsih varovalo jo je pred vsako napako; ali je bil instinkt nedolžnosti ali je bila izredna moč značaja, Violeta sam ni vedela; bila je taka in šla je mrzla in lehkomiselno mimo vseh skušnjav. Videla je prejasno razloček med banalnim poklanjanjem in tihim pohlevnim, spoštovanjem, katero se jej je tu izkazovalo, da je ne bi to ganilo. Z mehkim, nežnim glasom vprašala je ona zdaj svojega spremljevalca, in predno sta še prišla do njenega stanovanja, vedela je vse, kar je vedeti hotela. Robert grof Sonnberg je bil graščak, kateri je obiskal zdaj prvikrat stolico. Njegov oča je umrl uže pred več leti, in njegova mati morala je zdaj oskrbovati veliko posestvo ter skrbeti za sinovo vzgojo. Naročila mu je izvrstne učitelje, a nikakor bi ne bila svojega sinu poslala na kako vseučilišče ali v kak zavod. Robert naj bi postal izvrsten gospodar, in za to mu ni trebalo poznati življenja velikih mest. Grofinja je bila prebrisana, a nekoliko vladoželjna ženska; zahtevala je od svojega sina nepogojno pokorščino, in Robertov mehki, upogljivi značaj uklonil se je voljno vsem zapovedim materinim. (Dalje prihodnjič.) a č £ n e, kajti dan za dnevom se lahko prepričamo, da je mnogo pristašev skrajne narodne stranke, kateri v besedi in v pisavi neusmiljeno mučijo ubogo slovenščino. Vendcr — molčali bi! Toda Vam ni bilo na tem, da bi pur et simple poročali o tem dogodjaji — in to se jasno razvidi iz Vaše zadnjo abotno opazko— neko politično pointo dati celi stvari ter jo predstavljati kot politično demonstracijo, v zmislu onega fanatičnega slovanskega „ domoljubja“, kateremu sto Vi poklicani tolmač, ,, Slovan" pa patentirano trobilo". In morda bi še nekaj pristavili, da bi mož nekoliko lažjo razumol nas in našo namere. „ Glejte — dejali bi — komaj je minulo nekoliko let, da so je čisto nedolžno slovensko gibanje povsod obrekovalo in sumničilo kot izrodok ruske ali panslavistične agitacije. Hvala razumnim slovenskim poslancem, hvala vsemu lojalnemu narodu slovenskemu, ovrgla so so sumničenja, na laž so se postavili ti obrekovalci. Sedaj pa Vas vrag moti, da znova s svojimi mišljotinami netito zlobni zubelj tor potuho dajete kvarnemu natolcevanju. Ali se pravi to delati v prid našemu narodu, katerega ne bode osrečil no „beli car“, ne ruski nihilizem, temveč jedino lo pomirjena, vsem svojim narodom pravična avstrijska država? Ali no razumete, da z Vašimi bajkami, za katere bi Vas zavidal sam lažnjivi kljukec, direktno škodujete ugledu slovenskega plemena in politični veljavi njegovi?8 Tako bi govorili, da bi imeli pred seboj možaka, ki v6 in zna, kaj govori in kaj dela. Ali — žal, pred nami stoji lo „Slovanova“ slaba tovar-šija, le peščica političnih otročajev in njim nasproti jo vender le tudi najtehtnejšo dokazovanje in najpravilnojše umovanje zgolj — bob v steno! — (Kranjska eskomptna družba v likvidaciji) objavlja v inseratnem predelu do-našnjega lista bilanco za mesec februvarij t. 1. Iz dobro poučenega vira so nam poroča, da povračilo terjatev vrlo napreduje in upati je, da se bodo tudi dolžnosti v oddolku za giro tekom mosoca marcija povoljno zvršile. Likvidacijski odbor na-morava torej v najbližnji dobi, upnikom nokaj v gotovini izplačati na račun. — (Javna dražba) premakljivega blaga )z konkurzno zapuščine po ranjcem Jos. Zenariju vršila so bode v dan 13. marcija dopdludne od 9. do 12. ure in pop61udne od 3. do 6. ure v hiši g Treota na Pran Josipovi cesti štev. 9, I. nadstropje. Prodajalo se bode: hišna oprava, obleka, perilo, srebernina in zlatnina, lovska oprava, knjigo itd. Vse se ceni na 1989 gld. 53 kr. — (Iz sodnice.) Včeraj stal jo pred po-rotniiri nekdanji zemljiški posestnik Janez Kokelj zatožen zaradi ponarejanja denarja. Zatoženec je 56 let star, oča desetim otrokom, izmed katerih je najstarejši 14 let star. Kokelj bil je uže dvakrat kaznovan zaradi tatvine. Zatoženec prišel je dn6 20. septembra 1. 1. okolo 11. ure po noči v kavarno g. Serjuna v Idriji; tam pil jo črno kavo in žganje, vkupni račun znašal je 30 kr. Ko je poklical strežaja, da mu plača, iskal je Kokelj po žepih denar; konočno izvleče iz žepa umazan sre-bern goldinar ter ga izroči strežaju. Temu se je gostovo obnašanje zdelo sumnjivo, zato nese denar svojemu gospodarju, kateri pa takoj spoznd, da je goldinar ponarejen. Serjun poklical jo žendar-merijo in zaprli so Koklja; preiskali so njegovo stanovanje ter našli v njem vso pripravo za ponarejanje srebernoga denarja. Zatoženec taji, da bi bil on ponaredil denar, marveč trdi, da je ta goldinar nekje dobil, a ne v<š, kje. Pozneje pa zopet trdi, da je ta ponarejen goldinar dobil najbrže od tujega moža, pri katerem je menjal potak, hoteč od njega kupiti verižico za uro. Ta noznan mož stanoval je nekaj časa pri njem; spoznal je tega neznanca — zatoženec ga imenuje Brenčiča — v zaporu, kjer je bil zaprt zaradi ponarojanja denarja. Ta mož prišel je poznojo k njemu, da zvrši nokaj poprav. Ko pa so mu predstavili Brenčiča, se jo izjavil zatoženec, da to ni oni tujec, kateri je bil pri njem. Ko pa so zatožencu v njegovem stanovanji najdeno pripravo za ponarejanje denarja pokazali, dejal je, da jo te reči pustil najbrže tujec v njegovi hiši, on da ni vedel zanje. Porotniki zanikali so glavno vprašanje na ponarejanje denarja z 10 proti 2 glasovoma, pritrdili pa so drugemu glavnemu vprašanji zaradi udeležbe pri ponarejanji. Zatoženec Janez Kokelj bil je obsojen v desetmesečno težko ječo. — (Mladostna potovalca.) Dud 4ega t. m. pobegnila sta iz Zagreba 151otni Julij Beck in Bela Eeich ter se podala proti Trstu, morda v nadeji, da so odpeljata od tod v novi svet, uživat nekaljeno ljubezen in iskat srečo. Malo prezgodaj sta zlotola! — (Iz Trsta) se poroča: Kurjači pri tu-liajšnjom Lloydu, kateri so so odpovedali delu, dokler se jim ne poviša plačilo, vrnili so se zopet k delu, vsprejemši po upravnom odboru stavljene pogoje. Tako so so odvrnile neprijetne posledice, katere bi bilo hudo zadele marsikatero družino. ____ Volilcem trgovinske in obrtne zbornice! Volilco za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani opozarjamo še enkrat, da n&rodni volilni odbor priporoča, da naj volijo za člane zbornico: a) Trgovci, kateri dobe rudoče glasovnice, te-le gospode: 1.) Pran Hren, graščak in trgovec v Ljubljani. 2.) Josip Kušar, predsednik zbornice in trgovec v Ljubljani. 3.) Mihael Pakič, trgovec v Ljubljani. 4.) Janez Perdan, trgovec v Ljubljani. 5.) Vaso Petriči (S, podžupan in trgovec v Ljubljani. 6.) Fran Souvan, trgovec v Ljubljani. b) Trgovci, kateri dobe vi šn j e ve glasovnice, te-le gospodo: 1.) Blaž Mohar, župan in trgovec v Škofji Loki. 2.) Pran Omersa, trgovec v Kranji. 3.) Tomaž Pavšlor, trgovoc v Kranji. 4.) Josip Ki bič, trgovec v Ljubljani. c) Obrtniki, katori dobd bolo glasovnico, to-lo gospode: 1.) Oroslav Do leno c, svečar v Ljubljani. 2.) Janez Dovgan, mizar v Ljubljani. 3.) Janez Horak, podpredsednik zbornice v Ljubljani. 4.) Alojzij Jenko, načelnik zadrugo pekov v Ljubljani. 5.) Janko Korsnik, graščak in lastnik mlina in žago na Brdu. 6.) Anton ICloin, prodsodnik obrtnoga društva v Ljubljani. 7.) Pran Kolman n, trgovoc in steklar v Ljubljani. 8.) Dr. Josip Poklukar, državni poslanec in solastnik tiskarne v Ljubljani. 9.) Pilip Zupanči č, stavbeni mojster v Ljubljani. 10.) Jarnoj Žitnik, hišni posestnik in črov-ljarski mojster v Ljubljani. Vsak volilec, kateri voli pismeno, naj pazi na to, da bode vpisal v glasomco priporočane gospodo in poslal potem podpisano glasovnico na c. kr, okrajno glavarstvo tistega kraja, kjer ima trgovino ali obrtnijo, vsaj do 12. dnč marcija 1886. leta. Ljubljanski volilci pa pošljejo napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami zadnji čas do 12. dne marcija 1885. 1. mostnemu magistratu. Oni volilci, kateri bi hoteli ustno voliti ali osobno oddati napisane glasovnice, pa morejo to 16. dan marcija 1885. 1. od 9. ure dopoludnč do 5. ure popdludne v magistratni dvorani v Ljubljani storiti. Glasovnice so smejo odprte ali zapečatene oddajati ali pošiljati. Na zapečatenih pa mora biti zunaj zapisano volilčevo ime. Za ženske voli lo opravitelj njih trgovine ali obrtnije, todaj so lo one glasovnice žensk veljavno, katero so podpisano od opravitelja, no pa od žonsko, katera ima trgovino ali obrt. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Olomuc, 7. marcija. Uradno poročilo iz K ar vi na naznanja, da v rudokopu ponesrečenih delavcev število znaša 123, kateri so deloma zgoreli, večinoma pa so se zadušili. Do včeraj zvečer izvlekli so 47 trupel. Ponesrečenci so večinoma očetje. Rešitev trupel je zaradi udrtega skalovja težavna; trebalo bode delati kakih 14 dnij, predno se vsi spravijo na dan. Eksplozija vršila se je v globini 160 metrov; nastala je baje vsled neprevidnosti, ker se je navzlic prepovedi na kraji, kjer je bilo polno plina, vršilo razstreljavanje. London, 7. marcija. V gorenji zbornici dejal je Granville, obžalujoč nedorazum z Nemčijo, da bode delal z vsemi močmi na to, da se bode izvela mirovna politika Bismarckova. London, 6. marcija. Ruskemu poslaniku se je naročilo, da zagotovi angleško vlado, da Rusija želi odkritosrčno prijateljstvo in sporazum o afganski meji; poveljnikom v osrednji Aziji da se je zaukazalo, naj ne prodirajo dalje. London, 6. marcija. Obisk grofa Herberta Bismarcka imel bode dober vspeh. Upati je, da se poravna pred kratkim nastali nedorazum med Angleško in Nemčijo. Telegrafično borzno poročilo z dnž 7. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................83'65 » » > » srebru...........................84-10 Zlata renta.............................................109-20 5% avstr, renta..........................................99-15 Delnice n&rodne banke............................... 869- — Kreditne delnice....................................... 303-75 London 10 lir sterling..................................124-25 20 frankovec............................................. 9-79 Cekini c. kr........................................... 5 • 80 100 drž. mark............................................60-45 Srečke z dn4 4. marcija. Praga: 55 60 37 53 86. Meteorologično poročilo. 8 Q Čas opazovanja Stanjo barometra v mm Tompo- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm žž rt s 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725-78 722 0G 722-60 9-4 11-4 10-2 jzpd. sr. zpd. sr. jzpd. sl. obl. » » 4-90 dež Pomaranče ali lemone najfmeje, zrele, izbrane, iz Messine, 30 do 40 komadov, po velikosti, skrbno vložene v lepe košarice po 5 kilo težke, razpošilja po pošti po vsem Avstro-Ogerskem, carine prosto in franko, proti povzetji za znesek 1 gld. 75 kr. Er. Gioppo v Trstu, Via Belvedere št. 19. Ako se naenkrat naročč po poštni nakaznici tri košarice in odpošljejo na naznačeno adresso, zadostuje znesek 4 gld. 90 kr. Cenilniki od kave in druzih predmetov so brezplačno in franko na razpolaganje. (20) 6—4 A h Balzam zoper ozeblino od dr. Marinellija izdeluje O. Piccoli, lekarničar „pri angelji", Ljubljana, Dunajska cesta. Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15 10 ^^jSteklenlca 8 kopellšnim praškem 80 kr.^J^ ;xxxxxx: V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pestalozzigasse 1, najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50-2 »ooooooooooooc: * w 2 « « 'rPP bC O N ^ . 44 ^4 O -j-T o tT.H^O W TO ... to 03 -S O 5 ^ "♦ •*=• >N £ o a 'P S S ■s fci ^3 "JSiS • o doSS ■a-53 s«-saja ®J4± I ^6«s ■ds ai-:prti«! S&l?S.a3l| J f ® g*ti sJ« hsm g«i g> SN2“S g .& (2 'a c h?.£ Pu Cesarsko in eksportno pivo mi! 1 v steklenicah priporoča A. Mayer jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (1) 51-11 !SHHHH=HHH!iJ a m p Mfji m iii i a •rt 0 v I £ -H . . ^ -rt o "m ri S* rt c ^ § J § g ose mA W ^ rji pi! o • to * d š2 -S 03 ta .s > „ Irt V oj £ SL^g .44 S Irt w >0 3 0 3 P Q-;r? Nf3W Of3 I 03 ^ > o bo o3 ^ o > rt J2 " 'H) •S .. .sl-aj Od) * 3rf.a .. J -ai .... •irt 44 g44 C •* C/3 5 m ■ N M •--• G w £ £ 03 £ ei.S . esc > ~-£44 03 trt 3 “e« W P N Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih cenah tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Blago za obleke rajne ovčje volne, za moža sredi velikosti ( za gld. 4,96 iz dobre ovčje volne; l » » 8,— » boljše » » ) l » » 12,40 » jako fine » » le lz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 3*10 metrov za jedno obleko Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najiineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, clieviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Ustanovljeno Jul Sffiarofsty falorlšlca, zalog-a, xr Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacili slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—5 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemljd se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. MARIMELLER VTROPFEM nur ECHT D El APOTHEKF.R TRNKOCZV LAIBACH 1 STijUK geli’ J. plMtej, Mar pri ,p ri zlatem sairop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želod.ec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. —■ 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozar- jamo, da se tiste istinite Marijaoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se lejeden tucat. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Y7y—~~ ■ Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Ma-tfdjutpnatfr. liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (8) 4 ribje olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold. MF" Salicilna ustna voda najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice ne smele hi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat S1i^n0 i°svedoCile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr • jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. ’’ Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Aktiva. ta teta t Mia® t Ij Bilanca z dne 28. februvarija 1885. I! Passiva. Št. gold. kr. Št. gold. kr. 1 Za tekoči račun (conto-correntne terjatve) . 93 463 34 1 Akcijna glavnica 150000 2 Dvojljivi račun delničarjev 343 702 68 2 Akcijne obresti 75 3 Tekoči račun kreditnega društva 17 375 — 3 Kreditnega društva poroštveni zaklad. . . . 21 532 50 4 Dvojljivi račun > » 4 758 44 4 Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad 2 944 27 5 Effektni račun 14 872 61 ! 5 Račun rezervnega zaklada kreditnega društva 2 663 6 Rimesni račun A 140 639 44 I 6 Za tekoči račun (conto-correntni dolgovi) . . 62 802 73 7 Rimesni račun B 116 746 42 7 Rimesne obresti A 2420 99 8 Troški 692 52 8 Rimesne obresti B 3181 51 9 Najmarina 275 — 9 Obresti za pokrili kredit 480 23 10 Služnine ...» 1558 30 10 (liro » 686 704 11 11 Davki 43 57 11 Provizije 13 64 12 Za pokriti kredit 17 620 — 12 Obresti za tekoči račun 242 87 13 Račun troškov Avg. Tsehinklovih sinov . . . 550 — Z' 14 C. kr. pov. občni avstr, zemlj. kreditni zavod na Dunaji 37 313 09 15 Kranjska hranilnica v Ljubljani 113 293 68 16 Račun blagajnice 21 831 48 17 Račun dobička in izgube 8 325 28 933 060 85 933 060 85 V Ljubljani v dan 28. februvarija 1 885. Kranjska eskomptna družba v likvidaciji. Za knjigovodstvo: Mayer s. r. Jos. Luckmann s. r. Fran Zeschko s. r. Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v ICleinniayr & Kod. Bamberg v Ljubljani,