------    173    —
Obrtnija.
Vipavska železnica.
Vsaka država gleda na to, da po kolikor mogoče najkrajši, najpraktičneji in za pribivalstvo najkoristneji poti zveze svojo mejo z notranjimi deželami iri središčem države. Tudi Avstrija se klanja temu načelu in zida ob vsej svoji meji tudi takih železnic, koje moramo že v naprej smatrati pasivnimi. Le s Primorsko, ki je med najvažnejimi in najplodnejemi obmejnimi pokrajinami, dela se trdovratno izjema, da oni življi, ki škil6 preko meje, očitno izražajo svoje menenje, da avstrijski vladi ni nič ležeče na Primorski in da odstopi to pokrajino prej ali slej kraljestvu italijanskemu. Koliko napore dela slovanski živelj v tej pokrajini, — živelj, ki sestavlja dve tretjini vsega prebivalstva in ki zastopa štiri petine produktivnih tal —, da bi dobil primerno železniško zvezo z notranjimi deželami in se središčem države! Žal, da so
bila dosedaj popolnoma brez vspeha vsa prizadevanja državi zvestega prebivalstva in njega neutrudnih zastopnikov. To prebivalstvo ne more dobiti ni loške ni vipavske železnice, da si je bilo dokazano že ne-številno krati, da bi bili obe ti železnici velike važ-nostJ v trgovinskem pogledu iu za povzdigo pokrajine; vipavsko železnico zahteva pa še posebno vojna uprava iz strategiških razlogov.
. Kar se dostaje loške železnice, vsprejela se je sicer v letošnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega skoro soglasno resulucija, s kojo se pozivlje vlada, naj čim preje zgradi to železnico, vprašanje pa je pri poznanem mišljenju odločilnih činiteljev v Trstu da-li bodo imela ista kaj vspeha. Predlog slovenskih poslancev, stavljen v seji dne 10. februvarja goriškega deželnega zbora, da je pozvati vlado, naj lokalno železnico Gorica-Ajdovščina vsprejme med one železnice kojih gradnjo je dogotoviti še v teku leta, da predlog pa se je izročil peticijskemu odseku z nalogom, naj v ta ^ predlog vsprejemi tudi furlanski tramvaj Čer-vinjan-Oglej, katerega gradnje naj bi se zagotovila za-jedno z lokalno železnico Gorica - Ajdoščina, to je z vipavsko železnico. Slovenski členi peticijskega odseka, v kojfem so imeli oni večino, menili so, da je ta zahteva neopravičena za sedaj z ozirom na dejstvo, da je Furlanija še le pred tremi leti dobila lokalno že-leznicoTržič-Červinjan; isti slovenski členi peticijskega odseka so se čutili primorane, da vržejo svoj lastni predlog samo, da ne bi dajali potuhe zahtevi po furlanskem tramvaju, čegar gradnja bi značila za sedaj krivico nasproti slovenskemu delu dežele. S tramvajem Gorica-Oglej, ki bi bil neizogibno pasiven, slede sicer le temu namenu, da približajo Primorsko, in posebno Gorico, še bolj državni meji istotako, kakor se je le iz narodno-politiških nazorov zahtevala železnica Tržič-Červinjan z zvezo z italijansko železnico v S. Giorgio di Nogaro.
Leta 1886. je deželni zbor goriški pozval vlado, naj z vso odločnostjo povspešuje gradnjo tramvajskega omrežja med Furlansko in Gorico z najdalje-vanjem v vipavsko dolino. Velike nade so se stavile v zgradnjo te železnice, pri čemer se je predpolagalo v obče, da bode furlansko omrežje pasivno, vipavsko pa aktivno. Tedaj se ni našel in tudi danes ga ni najti podjetnika, ki bi hotel zidati furlansko omrežje brez velike državne subvencije, dočim se je že naslednje leto ustanovil konsorcij, ki je prosil koncesije za gradnjo vipavskega tramvaja, ne da bi bil zahteval od vlade kake podpore.
Na obče strmenje pa je obljubila vlada podporo 1,150.000 gld. za pasivni furlanski tramvaj, dočim je zavrnila prošnjo za gradnjo vipavskega omrežja, rekši, da bi bilo tam graditi železnico z normalnim tirom.
Ko se je v letu 1891. doznalo o sklepu trgovinskega ministerstva, da hoče graditi progo Tržič-Čer-
vinjan, tolmačijo se je ta sklep sploh tako, da je to železnico smatrati le delom one proge, ki naj bi vodila iz Logatca ali Postojine na Krajnskem v Gorico in Červijan, in da more dežela na vspehe v železniškem pogledu v smeri od Vstoka na Zapad računati le tedaj, ako se zgradi vsa ta črta. Ta misel se izraža dokaj jasno v poročilih železniškega odseka v stenografiškem zapisniku deželnega zbora goriškega od leta 1891/92 in v razpravah deželnega zbora od leta 1892/93.
V  tem zmislu je deželni zbor goriški v seji 12. aprila 1892. dovolil podpore iz deželnih sredstev za-jedno za gradnjo zelenice Tržič-Červinjan in za gradnjo lokalne železnice Gorica-Ajdovščina (del proge Aj-dovščina-Postojina ali Logatec pada v obsežje Kranjske). Deželni odbor goriški je dal napraviti načrte in proračune za progo Gorica-Ajdovščina, čemur je letu 1893. sledilo komisijonalno pregledovanje črte. Ne ne-dostaje torej druzega, nego zagotovljenje se strani države, da se pripravi tej toli^važni obmejni pokrajini zveza z, notranjostjo države in da se s tem pride v okom naraščajočemu božanju teh krajev.
V vi ^''<^ski dolini je že sedaj zaloga sadja v Avstriji!   Istfc.' prideljuje nadalje  mnogo izbornega  vina in zgodnjega sočivja, koji pridelki se izvažajo na vse strani.   V dolini j^3 še raznih drugih pridelkov, industrijskih podjetij, ki pa ne vspevajo vsled pomanjkanja cenih občevalnih sredstev,   ozirom  se  ne  morejo  izvesti.   Tudi razsežnim -erariškim trnovskim gozdom, gozdnim kompleksom  grofa Lanthierija in velikemu delu Windischgraetzovih   gozdov v Hrušici, kakor ne manje občinskim gozdom na Nanosu z  njih  velikim oddajanjem lesa za trgovino,  kurjavo in zidanja,   do-nesla bi viparska železnica novih prilik za razprodajo, železnici sami pa velikih dobičkov. Ako bi ta plodna in od Boga blagoslovljena dolina, imela svojo železnico, povspela bi se hitro na nenadejano stopinjo razvoja v prid državi in nje lojalnemu prebivalstvu.
Občine vipavske doline in nje zastopniki so vedno uvidevali potrebo železnice in že leta in leta dokazujejo to vladi s peticijami in prošnjami, oziroma interpelacijami, in prepričevalnimi govori v parlamentu in v deželnem zboru, ter se ne plašijo ne truda ne stroškov, da bi prepričali vlado o koristnosti te proge. Bivši trgovinski minister grof Wurmbrand je, v odgovoru na neko interpelacijo v poslanski zbornici dne 2. junija 1894., sam pripoznal koristnost te železnice ter je obljubil, da skoro odloči o tem načrtu. Zastopniki vlade so obetali opetovano, da vsprejmejo železnico Gorica-Ajdovščina v vrsto onih lokalnih železnic, kojih gradnjo bode zagotoviti čim preje, ne da bi bili uresničili svoje obljube.
Koristnost in potreba železnice po vipavski dolini je zadostno dokazano po razpravah v deželnem zboru goriškem, po mnogih ulogah deželnega odbora, po različnih peticijah,   interpelacijah in resolucijskih
predlogih, kakor tudi s tem; da je dež. zbor goriški dovolil 100.000 gld. k stroškom gradnje: ne treba torej druzih dokazov v to. Ne smemo in ne moremo molč& prezreti okolnosti, da je vlada prepričila zgradnjo tramvaja Gorica Ajdovščina, da je preprečila zgradnjo manj drage lokalne železnice z ozkim tirom po istej črti, da je zahtevala normalni tir in se sedaj plaši razmerno malih stroškov, dočim se ne plaši nobenih žrtev za raanji furlanski del dežele. Furlanora je vlada z 1 V2 milijonom zgradila pasivno železnico; za namakanje tržiške ravani je dovolila nad jeden milijon; za gradnjo tramvaja je obljubilo nad jeden milijon. Ubogo slovensko prebivalstvo Primorske, ki sestavlja dvo tretjini skupnega prebivalstva in ki plačuje krvni davek, bi tudi rado prejelo enkrat kak dokaz o dobrohotnosti in naklonjenosti vlade. Državi zvesto slovensko prebivalstvo pričakuje od vlade dokaza, da ono na Goriškem ni določeno v politiško in gospodarsko pogubo, in tak dokaz bi bil zagotovljenje vipavske železnice Gorica-Ajdovščina v tem zasedanju^
Po „Reichsposti„.
——    174    ------