Leto XYI.
V Celju, dne 7. septembra 1906. 1.
Štev. 104.
DOMOVINA
Mesečna priloga „
Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Zy. Ameriko in drage dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraiije znaten popust.
Učiteljska konferenca za šolska okraja Gornjigrad in Vransko.
Konferenca se je vršila dne 11. avgusta t. 1. v Mozirju. Na dnevnem redu je bilo več važnih vprašanj. Posebno živahna debata je bila o vprašanju: ..Pravo in varstvo otroka s posebnim ozirom na šolsko mladino'1. Predaval je g. Simon Meglič, nadučitelj na Vranskem. Po daljši jako živahni debat i. katere so se udeležili gg. Šija-nec, Kelc. Knaflič. Korošec in dr., so bila sprejeta ta-le načela:
1.	Učiteljevo delovanje izven šole bodi • posvečeno v prvi vrsti osiroteli mladini; skrb za sirote in njih odgojo bodi vsakemu učitelju najplemenitejša dolžnost.
2.	I)a bode učiteljem mogoče to dolžnost uspešnejše izvrševati, treba ielati na to, da bodo učitelji voljeni [io vseh naših občinah v sirotinske odbore.
3.	Ako pnpilarna oblast postavi učitelja kaki siroti za varuha, naj si dotičnik prizadeva, svojo varuško dolžnost natančno in uzorno izvrševati.
4.	Vsak šolski voditelj naj naznani sirotinskemu odboru, če je kateri nje-
pvih učencev ali učenk osirotel — ter naj po možnosti predlaga primernega varuha,
5.	Učitelj naj dela na to. da se zanikarnim starišem. ako vsa svarila ne pomagajo, otrok postavnim potom iodvzanie ter izroči v varstvo sirotin-skega odbora, kateri naj mu preskrbi -tudi primernega varuha, ki bode skrbel 'za dobro odgojo otroka.
Predmet druge razprave učiteljske konference je bil: Važnost nego-
vanja telesne vzgoje šolske mladine. Sprejeta so bila ta-le načela:
1.	Temelj vse vzgoje bodi nam resnica: Zdrava dušavzdrfavern telesu. Da vzgojimo na duši in na telesu zdrave otroke, to smo dolžni sebi. narodu in človeštvu.
2.	Učitelj naj v tem smislu upliva na stariše, naj te navaja k čistoti v obleki, jedi in stanovanju.
3.	Da to doseže, poučuje naj učitelj stare in mlade, pos&bno pa stariše o higijeni v hrani, stanovanju, obleki in snaženju svojega telesa; skratka: uči naj je prav hoditi in dihati, se priherno hraniti, čisto stanovati in se oblačiti, ker če se bodo držali higije-ničnih pravil, se izognejo mnogim in premnogim boleznim. Lažje je izogniti se bolezni, kakor izlečiti bolezen! To načelo treba ljudem vcepiti v glavo, ker če se ga bodo držali, prihranijo mnogo bolečin, mnogo denanja in mnogo ; 'casa, kar pomeni neizmerno pridobitev narodnega bogatstva.
Konečno je predaval še g. Kramar učitelj na Vranskem o „vajah sluha in glasu na ljudski šoli in o uvedbi petja po notah''. V svoji razpravi je predavatelj pojasnil velik pomen petja v» človeškem življenju. Petje nas blaži, navdušuje in povzdiduje nad vse po-zemeljske nadloge. Slovenski narod rad poje in skrbeti moramo za to, da bode še rajše pel. Pesem naj ga dviga v višje sfere, naj mu očisti dušo grdih strasti in naj napravi iz vsakega Slovenca dobrosrčnega človeka, vnetega za vse dobro in blago in pravo. Zato moramo širiti smisel za petje v narodu in sejati ljubezen do lepe pesmi v sprejemljiva otroška srca. Zato naj skrbi šola in učitelj naj tej plemeniti
nalogi posveti svojo pozornost, ljubezen in skrb. Da bode pa dosegal večje in trajnejše uspehe, naj postopa pri tem po načelih, katere mu nova veda predpisuje.
Udeleženci te konference so odnesli s seboj mnogo gradiva za na-daljno premišljevanje in mnogo zdravih misli, katere bodo lahko vsak v svojem okraju oživotvorili.
„Slovenski Narod ', „Naš list" in „Slovenec" v zvezi proti „Domovini".
„Slov. Nar." in „N. 1." sta objavila članek bivšega urednika, ki se reži in ropoče čez može, ki zdaj oskrbujejo „Domovino'1. Ljudje dobrih segne poslušajo tožeb služabnikov proti prejšnjemu gospodarju in ne raznašajo po svetu zasebnih	drugih hiš.
.Slovenec" se preko'>icuie od veselja
kamen;«', katero meče g. Spindler v vodstvo , Domovine'1, zavij a-pa tega besede. G. Spindler n. pr. piše, da se mu je reklo, da ne sme pisati o dr. Jaborneggu „v takem tonu, ker je v osebnem občevanju jako ljubeznji v"'. Iz osebnega je „Slovenec"' naredil zasebno občevanje, vsled katerega bi bilo kar ni res, „Domovina" dr. Jabornegga „vedno in povsod pardonirala". Kdor ne-Tazume ali iz hudobije neče razumeti kaka razlika je med osebno dotiko v opravkih in zasebnim druženjem in da se je glede dr. .Jabornegga bivšemu uredniku „Domovine" grajal samo ton, kakoršen se v olikani družbi ne dopušča,.— to je oblika, ne bistvo, — tak človek pač ni, da bi zasedel žurnalistični sodni stol.
Naše „veliko" časopisje kaže tudi pri tem dogodku, da je prav daleč za-
ostalo za žurnalistiko omikanih narodov. Namesto, da bi občinstvo učili in vzgajali, tako v znanstveni kakor v svetovni obliki izrazovanja, iščeta posebno ljubljanska slovenska dnevnika svojo nalogo v dečaškem zbadanju rojakov. katerih mnogi seveda to obžalujejo samo zarad tega. ker nas sramoti pred svetom, ne zarad sebe. — in v razkrivanju dogodkov, o katerih olikan človek sploh ne piše. Ne samo ton, tudi vsebina naših časopisov bode morala se temeljito izpremeniti. „Kri-tikovati" dogodke in o«ebe med nami po dosedanjem načinu, pravi se pobijati vse može, ki se pri nas vzdigu-jejo nad množico ljudstva in se žrtvujejo za narod. To nas je privedlo v propad, iz katerega ne moremo priti. Sem tudi spada pisarenje o prodaji nekega kosa zemlje od posestva ..Dijaškega doma" v Celju. Ako je res oni svet kupljen za nemško šulferajnsko šolo, naj bi vendar naši „radikalci" pomislili, da bi bili Nemci lahko dobili v Gaberjah pri Celju mnogo drugih zemljišč za svoje namene. Zemlja se je dobro plačala in bi se brez zveze s sosednim Naskotovim zemljiščem ne bila mogla nikoli tako dobro v denar spraviti. Imamo žalibog mnogo ljudi, ki mislijo, da mòra vse priti v časnik, kar izvejo, predno da se natankft poučijo. Nekatera uredništva pa tiskajo vse, ne glede na vzroke in nasledke. Tako ne sme iti dalje, sicer se utopimo — sami!
Svetovno-politiéni pregled.
Domače dežele.
— Bosna in Hercegovina. Te dni se je poklonila bosanska deputacija turškemu poslaniku v Belem gradu
LI SJEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedelJ--nj—!
(Dalje.)
Nikarte tako, nasmehne se Kata ter natoči čašico. ..vino daje moč, življenje, to je božji dar. Pijte, saj znam, da vam naše vino ugaja, ker ste ga že večkrat hvalili".
„To je lepo" zaheheta starka in prime hitro kozarec. Pomagaj mi sveti Blaž. ljudje bodo še po mestu bobnali, da je babica pijanka. Dobro veste, kaki so v Zagrebu jeziki, sam Bog jih za-veži. Starka potegne krepko in reče gladeč kozarec z roko: „To bi lagala, če bi grajala vašo kapljico. Da, Ma-gičeva kuhinja, Magičeva klet in Ma-gičevo dekle, temu ni para v našem kraljevem mestu. Naj mi le pride kdo
in reče, da ni res. To bi ga.....
sedaj pa sladko lahko noč! Vem, da bo doma pridiga, ker sem tukaj tako
dolgo kramljala! Torej lahko noč!" reče babica in zgine hitro pri vratih ne čakaje niti odgovora.
Babica je govorila resnico. Marica je bila prekrasno dekle, polna, jedra in zdrava kakor rudeča duhteča breskev. In celi Zagreb je govoril, da ni v mestu tako lepe meščanke ali gospodske mladenke, da bi mogla tekmovati z Marico. Polno življenja je kipelo od nog do glave v tej mladenki. Bila je gladke snežnobele polti; polna, lepo zaokrožena lica so cvetela liki rožice; rdeče ustnice so drhtele kakor debele maline na grmu; fin, na koncu rahlo zakrivljen nos je izražal velik ponos; na vispko čelo počesani lasje prehajali so v dve debeli kiti, zvezani z rdečim trakom, a te oči, te velike oči, v katerih so trepetale in žarele pod zaokroženimi trepalnicami črne zenice, podobne blisku ali živemu ognju! Deklica ni bila debela, a celo telo, vsak ud je bil poln, okrogel in dražesten. Nosila je modro obleko, preko prs je imela privezano temnordeču ruto in okrog
vratu so se ji ovijale goste vrste koral. Tako je gledala v svet smehljajočega obraza in z glavo pokonci, a blažen smeh je trepetal na njenem licu kakor metulj na razcvetljeni roži. Mladenka sede na skrinjo v kot in začne radovedno premotrivati goste, ki so vsled tega nepričakovanega prizora obmolknili.
„Marica, pridi bliže, sedi kraj mene!" reče Magdič nekoliko rahleje svoji edinki, ki zavzame takoj prostor poleg njega. Ključavničar je zrl na svojega otroka sila zadovoljnim očesom, gospa Kata pa je sedela sklonjene glave, položila svoje roke v naročje ter gledala svojo hčerko s tako srečnim in blaženstva polnim pogledom,
kakor da sanja o raju. * «
„Dragi mi cehovski možje", začne Magič, „znam. da ste lačni in žejni, ker nas je starka motila pri našem delu, no sedaj pa lahko nadaljujemo z božjo pomočjo!
Juri se pokloni in pravi: „Vaša
milost, gospod mojster, oprostite, da smo tako pozno Vam v nadlego. ..."
„Kaj govoriš, dragi Juri, kakor da si prvič v naši hiši", reče z zadovoljnim nasmehom Magič, „Čast in spoštovanje našim cehovskim običajem, ali ko sedijo ljudje veseli skupaj pri jedi in pijači, tedaj ne trpim nobenih komedij".
„Tako je", pritrdi Kata. „Kar je na mizi, ponujeno je od srca brez ceremonij, zato jejte in pite".
Mojster Magdič napravi* zopet resen obraz, stisne ustnice, dvigne obrvi, postavi se na svoje junaške noge in prime z močno roko veliki kositerni vrč.
„Torej Jože Juratovič, začne s svečanim glasom ter dvigne spet obrvi, „to velja Vam. Zberite svojo mlado pamet, odprite svoja ušesa in zapišite si dobro vsako besedo za ušesa, kajti jaz sem izkušen mojster in moja hiša je stara in poštena".
„Resnično", potrdi Juri z glavo in potisne velik žganec v usta.

Poslanik Fetlii paša je deputaciji izjavil: Zagotavljani gospode, da sultan ne bo nikdar dovolil, da bi se Bosna in Hercegovina priklopili Avstriji. Proti temu. da se Bosni in Hercegovini podeli avtonomija, sultan nič ne ugovarja; ( aneksija je pa čisto izključena!
—	Odsek, za volilno preosuovo
se snide že 12. t. m. ter bode koj razpravljal o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem in Moravskem.
Državni zbor se snide okoli 20. t. m. V prvi seji predloži vlada državni proračun, potem pa pride na vrsto volilna reforma, predlog o podržavljenju severne železnice, pogodba z Lloydom in Donavskim paroplovnim društvom.
Delegacije se snidejo v drugi polovici novembra.
Pogajanja z Ogrsko se bodo pričela prihodnji teden. Predno pa začno seje, snideta se oba ministrska predsednika Beck in Wekerle na Dunaju na poseben dogovor.
Vnanje države.
—	Rusija. Ruska vlada objavila je razglas, v katerem daje na znanje, da bode nadaljevala že pričete liberalne reforme: da bode pa tudi poostrila kazenske določbe proti revolu-cijonarskiiu izgredom tako. da postavi vojna sodišča v vseh onih krajih, v katerih je razglašeno vojno stanje ali stanje izredne obrambe. Zidom naložene omejitve kani vlada preklicati. Provincam obljublja najširšo avtonomijo. na Poljskem in v baltiških provincah vpelje zemstva (deželne zbore). Policijsko upravo, kakor tudi druge stroke državne uprave bode vlada na novo uredila. Kakor kaže. ima vlada dobro voljo kaj storiti, bodo li jej pa tudi ruski ,.revolucijonarji" dali toliko miru. da pride do pametnega in koristnega dela?
Nemčija.
Dosedanji ravnatelj kolonijalnega oddelka princ Hohenlohe je odstopil, na njegovo mesto je imenovan ravnatelj darmstadtske banke za trgovino in industrijo Bernard Dernburg. Vrhunec pruske državniške modrosti in nemške kulture se kaže v tem. da je pruska vlada zapoved ala. da se v vseh šolah na Poznanjskein mora po nemški moliti. V Jaržombkovem se je nek deček tej naredbi nprl rekoč, da ne zna po nemški moliti in da ne bo molil drugače nego po poljski. Učitelj na to pokliče svojega kolega na- pomoč proti „upornemu"' dečku. Oba ga zgrabita upogneta čez klop ter ga začneta obdelavati z leskovko, da bi mu na ta
Jože ustane na te besede, pokloni se globoko mojstru in stoji tiho in ponižno.
„Vi dragi Jože", nadaljuje ključavničar, niste prileteli v to hišo kakor netopir, tudi niste padli skozi streho kakor kamen, ampak dovedla sta vas skozi prednja vrata dva poštena vaša brata, porok pa vam je zagrebški mojster, kateremu čast in poštenje. Naj sem tudi star cehovski mojster in rodni mestjan. vendar pravim in zopet pravim, da nas je Bog ustvaril vse iz iste zemlje. Bodi torej tej hiši tuja gospodščina in nečimurnost. Božji mir naj vlada nad njo, da bo vsak človek kateregakoli pokolenja v njej srečen in vesel, in naj je potem vajanec. po-magač ali mojster. Ljubezen in spoštovanje nudim vam v tem vrču. pite vino sladko, a grlo ostani vam gladko. Da ste mi zdravi in pravi pod mojo streho, da mi ne napravite nikdar slabega ključa, ampak da si s poštenim delom odprete vsaka vrata, vsako srce. Vedite tudi, da smatram pomagača za
način vtepla ljubezen do nemške molitve. Deček jima je dejal: „Le te-p i t a me, kolikor hočeta, ne bosta me pa prisilila, da bi po nemški molil". — To je „kulturno" delo Prusije na Poznanjskem. „Berliner Tagblatt" piše o shodu vse-nemške stranke v Draždanih in o prizadevanju te stranke takole: „Tudi ta shod je pokazal, da je vsenemška zveza s svojo pretiranostjo nemštvu bolj na škodo nego na korist". Ta list posebno graja zahteve te zveze, da bi se izdal na Pruskem zakon o prisilni razlastitvi poljske zemlje. Do sedaj je pruska vlada in društvo hakatistov izdalo neštevilne milijone, da pokupi poljska posestva ter je da Nemcem v last. Da bi se pa sklenila postava, katera naj bi prisilila Poljake, da Nemcem prodajo svojo z e m-ljiško posest, tegasidodanes ni upal še nikdo predlagati. Toliko brutalnosti in barbarizma zmogli so samo člani vsenemške zveze. O tem njih činu piše „Beri. Tagblatt" "Zastopniki vsenemške misli izgubljajo oči-vidno smisel za pravo in zakon in kmalu ga bodo popolnoma zgubili, ako se morejo s takimi naredbamin še ponašati".
—	Civilni zakon na Španskem.
Španski kralj Alfonz je podpisal dekret. s katerim se uvede obligatorični civilni zakon.
—	Boj za predseduištvo v Združenih državah Severne Amerike se
je že pričel. Minoli petek je vodja demokratov William Bryan razvijal v New Yorku v dveurnem. mojstrsko koncipiranem govoru svoj program. To je prva enuncijacija demokratske stranke v boju za predsedstvo. Kakor znano, se bori jako močna demokratska stranka že več let sem za to. da prodre s svojim voditeljem Bryanom pri vo-litvi predsednika ljudovlade, in že par-krat je propadel Bryan proti kandidatu republikancev Rooseveltu. Na podlagi programa, ki ga je razvil Bryan mi' noli petek, se bo tudi zdaj začela po celi državi silovita borba. Iz njegovega govora hočemo navesti samo nekatere točke, ki zanimajo nas kot take: Bryan v prvi vrsti želi. naj bi se konflikti med državami reševali potom mirovnih razsodišč in pravi v tem oziru: „Čim starši sem, tembolj čutim neko mržnjo do moritve ljudi, in mislim, da mora dati naš narod svetu vzgled spoštovanja do človeškega življenja. Zanikam, da bi bil naš stvarnik navezal človečanski napredek na prelivanje krvi. Pred nekaj tedni sem bil v roj-
siua, ne za slugo. Primite torej iu pite, ter se na dobro zdravje pošteno napite".
Gospodar potegne krepko iz vrča ter ga poda pomagaču. a on ga prime ter odgovori:
„Bog mi je priča, mati božja in celi nebeški zbor. da nočem biti vašej milosti v sramoto, da čem biti v tej spoštovani mojstrovi hiši. kar je bučela v panju, da je ne bom ostavil. ako "je vaša volja, naj pride tudi kuga. Naj Bog živi in blagoslovi mojstra, naj Bog živi in blagoslovi mojstrovko, naj Bog živi in blagoslovi pošteno mojstrovo hčerko in ves dom in ves rod v sreči in zdravju in naj Bog podari na zadnjo uro mojstru zlati ključ v nebeški raj".
Po teh besedah potegne Jože trikrat iz vrča in ga vrne mojstru.
Magič, Kata pa tudi Marica so gledali novega pomagača z nekim začudenjem in zadovoljstvom, ker mu je tekla beseda tako gladko. In resnično je bil Jože lep mladenič. Visok kakor jablan, močan kot hrast in polnookrogel
stnem kraju Shakespearja in sem mislil, kako velikansko škodo bi bil imel svet. če bi bil stopil Shakespeare v mladostni navdušenosti v armado in bi bil padel na bojnem polju. Ponavljam: moja prva vesela vest iz starega sveta bodi vest miru. in želim, da zavzame moje ljudstvo med zaščitniki miru prvo mesto." Govoril je Bryan še o splošnih amerikanskih razmerah, o demokratskem postopanju s podvrženimi oto-čani. o uvedbi splošnega pridobnin-skega davka, o boju proti trustom. o podržavljenju železnic itd. Baš zadnji del njegovega govora — o železnicah — je podal že do sedaj ameriškim časopisom polno gradiva za najhujši boj. Republikanci in demokrati izjavljajo, da je baš s tem delom govora izgubil Bryan mnogo šans.	<
Dopisi.
Javno vprašanje na notarsko zbornico v Celju. V
Slov. Bistrici je imenovan notarjem g. dr. Hermann Wiestheler. Kakor se vidi. se je tudi ta naselil v SI. Bistrico ter obesil nad svojo pisarno samo nemško tablico. V sejah krajnega in okrajnega šolskega sveta se je ponašal slovenskim šolam in slovenskim učiteljem silno sovražno, tako, da ga je celo uradni list moral poučevati o tem, kaj je njegova dolžnost in kaj ni. Vrhu tega ni gospoda notarja skoro nikdar v pisarni in sedaj ga menda že kar cela dva meseca ni v Slov. Bistrici. Namestnika nima. pač pa ga zastopa nek notarski kandidat, ki pa ne zna sloveuski in se s slovenskimi strankami ne more dogovoriti.
Vprašamo slavno notarsko zbornico, ali je v redu. da slovenje-bistriška notarska pisarna nima dvojezičnega napisa, ali je v redu če sloven.-bistri-škega notarja ni ob nedeljah nikdar, večkrat pa tudi ne ob delavnikih iu da ga sedaj že dva meseca sploh ni v pisarni; ali je v redu, da se c. kr. notarska pisarna izrablja kot torišče protislovenske politike: ali je dalje v redu. če c. kr. notar v sejah okrajnega šol. sveta in kot šolski nadzornik nastopa kot nasprotnik slovenščine in slovenskega učiteljstva in kot prvoboritelj za nemško šulferajnsko šolo; ali je konečno v redu in se strinja z notarskim redom, če c. kr. notar v mestu, kjer sta dva odvetnika, slovenski in nemški, zastopa okrajno hranilnico v vseh pravnih zadevah in prevzema tudi druga civilna in kazenska zastopstva? Ta vprašanja stavimo javno, ker je ljudstvo slovenje-bistriškega okraja razburjeno zbog postopanja omenjene no-
kot jabolko, je gledal nekako samozavesten predse. Iz temnih oči so žarele iskre, vse na njem je kipelo življenja, lepote in zdravja, kljub temu se je zrcalila na njegovem obrazu neka mla-deniška sramežljivost. drhtala neka prikupljiva plahost. kar je bilo v polnem nasprotju z njegovimi polnimi, rekel bi železnimi mišicami.
„Eh, slišite, Jože", pripomni radovedno mojster, „vi nam govorite kakor iz knjige; kje pa ste se besa naučili te titani je?"
„Po svetu, vaša milost", odgovori
Jože.
„Po svetu? Torej ste bili po svetu ?"
„Da. bil sem. vaša milost".
„Daleč, pod puško, menda vojak?!"
„Da. vojak".
„In tudi v bitki?"
„Da. tudi".
„Sedite in pripovedujte!"
„Nimam veliko povedati", pravi z nasmehom mladenič. .„Bil sem v Pe-trinju, ko je nabiral ban čete za Bel-
tarske pisarne. Pričakujemo odgovora!
Cven pri Ljutomeru, Neposredno pred pomladansko dirko je opozorila „Domovina" merodajne faktorje dirkalskega društva na narodno mlačnost. ki so jo pokazali s tem. da Si, — odkar se vrše dirke na novem dirkališču. — ne upajo s trobojnieo na dan. V prejšnjih letih udomačen običaj, d f je sred dirkališča plapolala naša zastava in pričala o narodni zavednosti kmetov z Murskega polja, se je zadnji čas opustil na ljubo nekaterim nemškim šovinistom. Dotična notica v našem listu je vsaj za tre-notek vzbudila narodni ponos prizadetih krogov, da so se spomnili svoje narodne dolžnosti. In tako je na dirki , meseca majnika veličastno trobojnica na dirkališču svedočila došlecem. da biva tod zaveden slovenski kmet. ki na svoji zemlji strahopetno ne taji svoje narodnosti par radovednim nem-čurskim zijalom na ljubo.
Pa kaj se zgodi! V nemškem! Izraelu je nastal silen hrup zbog „nesramnega izzivanja s slovensko zastavo"; graška „Tagespost" pa je prinesla bombastičen uvodni'članek in gobezdala v njem o žalitvi Nemcev, o nehvaležnosti, o nemških darilih itd. j Kakor čujemo. je celo okr. glavar' pl. Rainer pozval predsednika dirk. društva g. Murso k sebi. in mu čital dolge levite, češ, kako si drzne s slovensko zastavo provocirati pristne Nemce. Ni nam znano, kaj mu je g. Mursa odgovoril, a to vemo. da je glavar svoj namen dosegel. G. Mursa se je dal od njega in od graške tetke ugnati in na dirki dne 2. t. m. si se zastonj oziral po naši trobojnici: le nekaj umazanih cesarskih zastav je bilo videti, slovenske nobene. K tej preklavrni kapitulaciji izrekamo pred-sedništvu dirkalskega društva globoko sožalje!	^^
Končno še naj omenimo, da dobivajo cvenske dirke čimbolj interna-cijonalen značaj: živinozdravnik Schmid se v prav robatem tonu zadira nad slovenskimi kmeti, ki njemu na ljubo lo-j mijo nemščino, da se bog usmili. Tako se mami vboge kmete ter se je na tal način skuša prepričati, da je nemščina nekaj nad vsem na svetu vzvišenega. To tendenco in te naša narodna čuv-stva žaleče namene moramo pa z vsemi sredstvi pobijati in odločno zavračati.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Prošnja šolskih sester — za zasebno dekliško šolo v Celju.
gijo. Na vojaščino zanesljivo nisem mislil, a neki večer — saj znate, kako ; vzroji včasi nekaj človeku v glavi -bilo nas je več skupaj. Bili so tam tudi graničarji (vojaki iz „Granice ali „Krajine"). Pili smo za odhodnico naših junakov. Tedaj pa pravi eden izmed njih: Lahko je popivati, a težje se boriti. Ti ostaneš iu koval boš ter pilil, pil in zopet pil. mi pa pojdemo v daljni svet". — Odgovorim mu: „Eh. to bi menda znal tudi jaz". — „Tisjl roga se mi on. „Vidite, to me je peklo, da bi veljal za slabšega."
„Da vidimo", sem vskliknil. „tndi jaz pojdem z vami". — „Vsi se začudijo, a resnično,, šel sem za bobnom bana Karola Bačana v Belgijo".
„V Belgijo! In v stotniji gospoda bana!" vsklikne mojstorica. tresne z dlanima in upre svoje oči v Jožeta.
„No povejte mi. mladi .Turatovič". pravi mojster. ..kakšna je ta zemlja, ker ste bili že tamkaj".
(Dalje prihodnjič).
Ker Slovenci mesta Celje in celjske okolice še dosedaj niso dobili javne dekliške, šole, primorane so njih deklice obiskovati zasebno 6razredno šolo šolskih sester, katero vzdržuje ,.Kat. podp. društvo v Celju''. Ker pa je šolsko poslopje za sedanje* razmere zelo premajhno in se je bilo bati, da bi se vsled pomanjkanja prostora moral nekaterim učenkam odreči obisk imenovane šole. sklenilo je ..Kat. podp. društvo"' povišati šolsko poslopje za eno nadstropje. A društvu primanjkuje gmotnih sredstev. Vzdrževanje šole samo stane že mnogo, a sedaj še bo imelo društvo veliko stroškov vsled razširjanja šolskega poslopja. Zato pa se bodo v prihodnjih dneh zglasile šolske sestre pri dobrotnikih šolske mladine ter jih prosile za majhno podporo. Naj bi našle povsod odprte roke, ker se vsak dar porabi v blagor naše' šolske mladine, ki bi bila sicer pri žalostnih šolskih razmerah v Celju izročena potujčevanju. Kdor pa bi rad svojevoljno poslal kak prispevek, naj ga pošlje blagajniku „Katol. podp. društvu"' g. Ivanu Gorišek, vikarju v Celju.
—	Občni zbor .Kat. podpornega društva v Celju" se vrši v nedeljo dne 9. t. m. ob pol t), uri predpoldne v opatiji z običajnim sporedom. Ker vzdržuje društvo edino slovensko dekliško šolo za mesto Celje? in okolico in je zato velikega pomena, vabi vse cenjene g. ude k obilni udeležbi
odbor.
—	Koncert godbciiega društva v „Skalni kleti". Opozarjamo še enkrat cenjeno občinstvo na vrtni koncert, katerega priredi godbeno društvo jutri dne 8. septembra popoldne točno ob 4. uri v „Skalni kleti"'. Svira polnoštevilna celjska narodna godba. Ker je godbeno društvo izmed najbolj delavnih celjskih narodnih društev in se res mnogo trudi za obstoj in zboljšanje narodne godbe, pričakujemo, da se bodo Slovenci iz Celja in okolice tega koncerta mnogo-brojno udeležili ter s tem pokazalf, da vedo ceniti delovanje godbenega društva. Vstopnina znaša kakor smo že poročali samo 50 v za osebo tako, da 'e obisk najširšim krogom omogočen. IV* Koncert se vrši ob vsakem vremenu. —
—	Konsum mesa v Celju. Od do 26. avgusta zaklali so v mestni
klavnici 1 bika, 23 volov, 9 krav, 8 telic, 63 telet, 21 prašičev in 4 ovce.
—	Nam es tni j a v Gradcu izdaja zbirko normal i j, pa se ve samo nemško, kakor bi na Štajerskem ne bilo nad 400.000 Slovencev! Namestnik Clary, je li to. pravično in enakopravno? Državni poslanci, spomnite tudi c. kr. femestništvo na njega dolžnosti naproti slovenskemu prebivalstvu!
! — Nova določila za orožne vaje deželnih brainbovcev. Leta 1907. opuste pri deželni brambi dosedanji način orožnih vaj. K orožnim vajam pokličejo brambovce deželnih strelcev in bramb, polka št. 4 dne 15. aprila, 15. majnika, 15. junija, 15. julija, 15, avgusta, od ostalih polkov pa 15. marca, 15. aprila, 15. maja, 15. junija, 15. julija. Na končne vaje skličejo brambovce sredi avgusta. Vsak k orožni vaji poklicani brambovec sme naznaniti do 31. decembra t. 1. potom svojega županstva kdaj želi iti na orožne vaje. Take želje se bodo po možnosti upoštevale. Od srede julija do srede avgusta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zglasi prostovoljno.
—	Kontrolni shodi. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je v sporazumu s c. in kr. vojnim ministrstvom odredilo, da se v tekočem letu ne bodo vršili kontrolni shodi za moštvo vojske in mornarice v reservi. — Glavni ra-
porti za neaktivne častnike pa bodo, kakor navadno dne 4. novembra. — Istotako se morajo zglasiti vsi, ki pripadajo črni vojski.
—	Yojnik. Narodna čitalnica priredi v nedeljo, dne 9. septembra ob 3. uri popoldan domačo veselico z zanimivim sporedom
Razstava hmelja. Podpisano društveno vodstvo si usoja javiti, da bode hmelj iz poskuševalnega nasada razstavljen v nedeljo, dne 9. t, m. od 8. do 12. ure dopoldne v I. razredu ljudske šole v Žalcu; vstop v razstavo je vsakemu prost.
Žalec, dne 4. septembra 1906. Vodstvo j u ž n o š t a j. hmeljarskega društva.
—	X. izkaz darov Savinjskemu Sokolu. G. Fr. B. Štiftar. Kaluga (Rusija) 5 K; g. Josip Sigi, župnik v Tribun jah 6 K; gospica Lager, Velenje, 1 K; vesela družba v gostilni gospe Blaž, K 174. Puščice so nam donesle K 18'05 in sicer: v gostilni gospe Josipine Blaž K 6'80; Hotel Avstrija K 611 in gospice Marice Tratnik K 514. Vsem darovalcem kot nabira-teljem sokolska hvala! Na zdar!
—	Prost, požarna bramba v Latkovi vasi priredi dne 23. sept. t. 1. veselico v Št. Pavlu pri Preboldu z raznovrstnim sporedom, katerega objavimo prihodnjič. Sosedna društva se naj blagovolijo glede prireditev veselic ozirati na omenjeno nedeljo.
—	Iz Šoštanja se nam poroča: Ogledovanje goveje živine izključno za okraj Šoštanj se vrši dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj. Podelila se bodo državna, deželna in okrajna darila, in sicer: A. za bike: štiri državna darila po 100, 80, 60 in 50 kron, tri deželna darila po 30 kron; B. za krave: tri državna darila po 50, 40 in 30 kron, dve deželni darili po 40 in 30 kron; C. za telice, ki so že breje: šest okr. daril po 50, 40, 30 in 20 kron. Tudi se bodelila enemu lastniku govedi, ki je vsaj tri prignal in so bila ista z državnim in deželnim darilom obdarjena, ena bronasta, in onemu, ki je vsaj šest takih govedi prignal, pa ena srebrna medajla. Okrajni odbor šo-štanjski vabi k mnogobrojni udeležbi. — Čudno, da se ogledovanje živine vrši ravno na isti dan, kakor občinske volitve za prvi razred! Poročali smo. da se volitev za prvi razred vrši zaradi tega, ker je bil glas župnika Go-vediča razveljavljen. Temu pa ni tako. Kakor se nam sedaj poroča, bi bil ta glas razveljavljen, ker se je zoper njega nepostavno izvolitev od strani Slovencev vložila pritožba, in sicer takoj po volitvi dne 8. marca t, 1. Dotična rešitev sicer trdi. da ima župnik Govedič kot zastopnik fare šmihelske samo voliti, za svojo osebo pa nima aktivne volilne pravice in da tudi ne poseduje nobene pasivne volilne pravice, ker ni v občino Šoštanj pristojen in tudi ne stanuje v tej občini. Ker pa je župnik Govedič z vlogo z dne 5 julija t, 1., torej štiri mesece po izvolitvi, izjavil, da ne sprejme izvolitve, se ni c. kr. vlada s pritožbo nič bavila. Tega ji pa sploh sedaj res ni bilo treba. Vender se vsakemu čudno zdi, zakaj je župnik Govedič šele štiri mesece po izvolitvi izvolitev odklonil?! Ali je morda dobil od zgoraj kak migljaj za to? Res čudno, jàko čudno! Pa še bolj čudno je tudi, da se je zaradi odpovedi Govedičeve razpisala nova volitev za prvi razred, med tem ko bi se na njegovo mesto lahko poklical njegov namestnik! Gospod Ivan Vošnjak je tudi svoj mandat v tretjem razredu odklonil, pa se vendar ni za ta razred razpisala nova volitev! Dvojna mera, kakor povsod! — Vladni komisar Zolial tako pridno gospodari z občinskim premoženjem, da so vse
blagajne tako prazne, da si ne more niti svojih, sicer popolnoma nepotrebnih di jet izplačati! Le tako naprej, bodemo že videli, kdo se bode poprej naveličal.
—	Iz Mozirja. (V pojasnilo.) Vaš cenjen list ..Domovino"' podpisani odbor prostovoljne požarne brambe v Mozirju, sklicujoč se na § 19. tisk. zakona prosi, da dopis pod zglavjem ..Iz gornje Savinjske doline"', objavljen v ,.Domovini"' z dne 3. septembra 1906 št. 102 na istem mestu z istimi črkami objavite:
1.	Ni res. da si je dalo yodstvo požarne brambe v Mozirju naročiti vstopnice za svojo slavnost ob blago-slovljenju društvene zastave dne 8. ki-movca t. 1. pri nemški tvrdki v Lincu in .da so te pol slovenske pol nemške. Res je pa, da so vstopnice v Celju naročene bile in sicer slovenski znaki s slovenskim napisom.
2.	Ni res, da so se dale vstopnice zaradi letoviščarjev v nemškem jeziku izdelati, res je pa. da so medalje ko-vinaste, namenjene samo društvenikom, izdelane na eni strani v slovenskem jeziku na drugi strani v grbu sredine je v nemškem jeziku izraz „Einer für Alle, Alle für Einen", katerega tvrdka ni morala predrugačiti, zatorej je proti vodstvu požarne brambe grb v nemškem jeziku izdelan.
3.	Ni res, da ima požarna bramba našopirjene svoje bodice proti Sokolu iz lastnega nagiba. Res je pa, da na-šopirjenih bodic .,e Sokol sam kriv, kjer ima mnogo hujskačev proti požarni brambi v svoji sredini. Prostovoljna požarna bramba
Mozirje dne 5. septembra 1906. Načelnik: Martin Schuster 1. r.
Podnačelnik: Janez Veit 1. r.
O p o m b a u r.: Ta dopis ne ustreza tiskovnemu zakonu, pa objavljamo ga, da se sliši glas tudi z druge strani. Zadnjega dopisa nr pisal g. Tušak»
—	Iz Gornje Savinjske doline. Potrjamo da nam v št. 102 objavljeni dopis „iz Mozirja, II. plan. raj Sav. Sokola"' ni poslal ne g. Rud. Pevec ne g. Rado Tušak in sploh nikdo iz Mozirja.
—	Sv. Jnrij ob Ščavnici. Bralno društvo je jurjevškega rojaka velerodn. g. F. Hrašovec. vpok. sodnika v Gradcu, povodom njegove 85 letnice imenovalo svojim častnim članom.
—	Občinske volitve v Pišecah. Pri današnji volitvi občinskega starešinstva je bil gospod Martin Volavšek izvoljen zopet županom, gospod Franjo Gerec, veleposestnik in trgovec njegovim namestnikom, kot svetovalci so bili izvoljeni gg. Juri Veišec, Anton Kostevc in Franc Verstovšek.
—	Iz Pišec. Dobri uspeh, ki ga je imelo tukajšno „Bralno društvo"' lansko leto z uprizoritvijo Jurčič-Govekarjeve narodne igre „Deseti brat"' izpodbudil je je. da je sklenilo letos uprizoriti F. S. Finžgarjevo narodno igro „Divji lovec". Uprizoritev je uspela prav dobro, kljub temu. da je omenjena igra v tehničnem oziru precej težavna. „Divji lovec"' je pa tudi res v pravem pomenu besede narodna in tudi za prosto ljudstvo lahko razumljiva igra, Kakor sem že omenil, igralo se je splošno prav dobro. Posebno moramo pohvaliti „Divjega lovca" (g. J. V.) katerega smo že lansko leto občudovali v ulogi „Desetega brata", ki je letos zopet dokazal, da skoro ni več diletant, ampak izurjen igralec, Izvrstno sta rešila svoji ulogi tudi Tonček (g. Borovinšek) in kovač .Iure (g. Podgoršek) oba že dobro znani osebi na našem gledališkem odru. Upamo, da nas „Bralno društvo"' kmalu zopet razveseli z enako prireditvijo. Za sedaj srčna hvala našemu mlademu predsedniku g. Tonetu Agrež za veliki trud, ki ga je imel s pri-
pravami. Le pogumno naprej, vkljub vsem zaprekam.
—	Iz Ptuja se nam poroča: Letos je dobila naša posojilnica izredno veliko število dijaških prošenj za denarne podpore. Bilo je vseh okoli šestdeset! Zastopan je bil celi slovenski Štajer. Načelstvo pa je moralo vse prošnike. ki so doma izven Ptujskega sodnega okraja, odkloniti, ker ni imelo niti za domače prošnike dovolj sredstev. Na prošnike iz domačega okraja pa se je moralo v prvi vrsti ozir jemati! Ker pa še vedno dohajajo nove prošnje od dijakov, se ti tem potom opozarjajo, da naj vpošiljanje prošenj opuste, ker se žalibog ne more nobeni več ugoditi in bi bilo škoda truda in poštnine.
—	Zahvala. „Podporno društvo ljudske šole" je priredilo 2. septembra veliko ljudsko veselico v prid domači šolarski kuhinji, ki se je kaj vrlo obnesla, ('isti dobiček 354 K 30 vin. bode omogočil, da bode- zamoglo prihodnjo zimo dobivati več ubogih šolarjev toplo kosilce. Zzhvaljujem se tem potom najprisrčneje dobrotnikom naše uboge šolske mladine proseč, da jej tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost. Bog plati!
Sv. Barbara v Halozah 5. sept, 1.1.
Anton O gorele c.
—	Sv. Anton v Slov. goricah. Poroči se g. Josip Klemenčič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor. z gospico Marico Tušakovo, hčerko ondotnega narodnega trgovca in župana! Čestitamo!
—	Pri Sv. Antonu v Slov. go-ribah bo v nedeljo, dne 9. septembra, ob 3. uri popoldne v Altovi gostilni zborovalo slov. katoliško politično društvo. Poročala bosta poslanca dr. Korošec in Roškar. Antonjevčani in sosedje, na svidenje v najobilnejšem številu!
—	Za brezobrestna posojila v prospeh vinarstva se morajo prošnje vsako leto meseca prosinca vlagati. V rogaškem in šmarskem okraju še letos niso prosilci dobili rešitve na te prošnje v roke. To je brza pomoč, kaj ne? Politiška uprava pač po polževo dela.
—	Politično zborovanje. V nedeljo, dne 9. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne bode v Spuhli niže Ptuja v prostorih posestnika g. Mih. Brenčič politični in gospodarski shod. Govorita poslanca gg. dr. Ploj in Jurtela.
—	Župnik Jurij Ttičar je umrl 5. septembra t. 1. na Prevorju, kjer je služboval, .22 let. Bil je v obče priljubljen in vesten duhovnik. N. v. m. p.
—	Pijonir utonil. Pri pijonirskih vajah ob Dravi je v Ptuju utonil neki poddesetnik. Ravno so metali sidro v vodo, ko ga je vrv sidra seboj potegnila. Pri tem se mu je zapletla noga med vrvi, da se ni mogel izmotati. Skočil je sicer za njim nadzorujoči poročnik, a ga ni več našel. Šele čez pol ure 'so ga iz vode potegnili.
—	Porotne razprave v Mariboru začnejo 17. t. m. Na vrsto pridejo sledeči slučaji: Dne 17. septembra Jožefa Seršen. detomor; 18. Jakob Jug, tatvina in Jakob Horvat, uboj ; 19. Martin Čeh, rop in nevarno pretenje; 20., 21. in 22. zanimiva obravnava proti tovarnarju Rajmundu Wieser, Andreju Kolar in Mariji Risa zaradi požiga; 24. Ivan Benkovič, požig.
—	Dve štipendiji za medicince po 600 K razpisuje deželni odbor štajerski. Prosilec mora imeti i domovinsko pravico na Štajerskem, obiskavati vseučilišče v Gradcu, obljubiti, da bo vsaj skoz osem let služboval na deželi v kraju, ki ga bo odkazal deželni odbor.
—	Odlikovana slovenska čebelarja. Na čebelarski razstavi v Ljubnem sta bila odlikovana še dva slo-
venska čebelarja in sicer: g. Jurančič, čebelar in potovalni učitelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah in g. Kurbus, nadučitelj na Slivnici. G. Jurančič je dobil za paviljon državno ogrsko kolajno, za stiskalnico voska 20 K, za umetno satovje srebrno kolajno. — G. Kurbus je dobil za med in vosek veliko srebrno kolajno, za liker od medu 10 K. Čestitamo!
—	G. dr. Ivan Brejc, vodja koroških Slovencev bode govoril na shodu Slov. bistriškega kat. pol. društva v nedeljo 9. t. m. v Slov. Bistrici. Opozarjamo svoje čitatelje na to, da ne zamude prilike udeležiti se tega shoda. Na dnevnem rèdu stoji vprašanje o volilni reformi s posebnim obzirom na Štajersko; naša narodna organizacija v ptujskem okraju in boj proti Štajercijanstvu. konečno pa tudi vprašanje o ljudsko-šolskih počitnicah z obzirom na potrebe kmetskega prebivalstva.
—	C.in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Mariboru daje na znanje, da kupi naravnost od pioducentov od 1. septembra t. 1. naprej: 1000 kvin-talov sena, 600 kvintalov steljne slame, 100'kvintalov slame za postelje; od 1. oktobra 1906 začenši: 2500 kvintalov rži in 6000 kvintalov ovsa. Natančnejše pogoje izve vsakdo pri imenovanem oskrbovalnem skladišču, katero daje tudi pismena in ustmena pojasnila o tej stvari. Opozarjamo na ta razglas svoje čitatelje. da se po možnosti udeleže dodajanja živil za c. in kr. vojsko.
—	Y oskrbovalno vsprejetišče v Mariboru bilo je. tekom avgusta sprejetih 192 potnikov; 38 jih je dobilo obed. 154 pa prenočišče, večerjo in zajutrk.
—	C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu! V Ljutomeru so nedavno preselili poštni urad v novo poslopje. Ne samo. da so naš jezik prezrli na pročelju, kjer se blešči le nemški „Post- und Telegrafen-Amt'1, tudi v notranjih prostorih so vsi napisi izključno nemški. Ljutomerski okraj je popolnoma slovenski in tudi v trgu je čez 600 Slovencev in le kakih 500 (?) Nemcev, a vendar se naš jezik tako nesramno zapostavlja. Kako pride naše slovensko ljudstvo do tega. da se ga tira od okna do okna. ker ne ve, kje ima zahtevati pisma, kje naj kupi poštne vrednotnice, kje ima oddati po-šiljatve in drugo? Če imamo pri okr. glavarstvu, sodniji in davkariji dvojezične napise, mislimo, da smo tembolj upravičeni zahtevati to na c. kr. pošti, ki ni; nič druzega nego prometno sredstvo. Ako c. kr. poštno ravnateljstvo ni voljno nemudoma ustreči naši zahtevi, tedaj pa prosimo naše poslance, naj vendar na pristojnem mestu odločno povedo, kak namen imajo poštni uradi v modernih državah in naj oblastva pouče o tem, da morajo biti uradi prebivalstvu na službo in ne prebivalstvo uradom. Za svoj denar hočemo in odločno zahtevamo tudi svoje pravice!
—	Nov poklic za naše ženstvo. „Gostilničarska zadruga na Dunaju" otvori s privoljenjem c. kr. ministrstva za uk in bogočastje na svoji strokovni šoli poseben kurz za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske šole. Ta kurz bode trajal od dne 17. sept. 1906 do 15. januarja 1907 in se končal z izpiti pred posebno, od ministrstva imenovano ^komisijo, ki ima pravico izdajati državna spričevala. Absol-ventinje. ki bodo napravile izpit z odličnim ali pohvalnim uspehom, bodo smele v svojem materinskem jeziku imeti in voditi kurze za učiteljice na kuharskih in gospodinjskih šolah. Za one gojenke, katere sprejme izpraše-valna komisija in ki so revne, pode-
ljuje c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje ustanove po 250 K za pokritje stroškov poduka od strani posebnih strokovnih učiteljev. Vsi drugi stroški za celi kurz bodo poleg učnine znašali 1100 K, pri čemer se opozarja, da se v dotičnem razglasu od strani merodajnih činiteljev že pozivlje deželne odbore, občine \itd., da naj kan-didatinjam s podelitvijo ustanov od 550 do 1100 K omogoče pohajanje tega kurza. Podrobni pogoji za sprejem, učni načrt, kakor sploh vsa druga potrebna pojasnila se poizvedo vsak čas pri odboru „Gospodinske šole" v Ljubljani ali pa če se obrne vsaka, ki se zanima za ta kurz, naravnost na imenovano zadrugo na Dunaju. Želeti bi bilo, da bi se ena ali druga slovenskih dev ali žena poslužila te ugodne prilike, da si pridobi od države pripoznano usposobljenost za vodstvo kuharskih in gospodinjskih šol. Na ta način se bode najvspešnejše zaprl na tem polju tujcu pot k nam, ako nam bodo tudi v ti stroki, kakor v drugih strokah na razpolago primerno usposobljene domače moči, katerih nam ravno na gospodarskem polju — žal — tako manjka. Ne glede na ta narodni |in narodno-gospodarski moment se pa tem potom nudi slovenskemu ženstvu tudi prilika, ustanoviti si udobno samostojno eksistenco.
Iz Mozirja. Groza in. strah je prešinil v sredo dne 5. t. m. nesrečne prebivalce v Radmirju. Popoldne je nenadoma izbruhnil grozen požar, ki je upepelil skoraj vso vas in uničil vse, kar so si ubogi ljudje s krvavimi žulji pridelali. Premoženje je pepel. Pusta groza tam prebiva. Brez domovja, brez strehe, brez grižljaja tavajo nesrečniki okrog; bleda in vpadla so njih .ica; iz očij jim sije groza obupa in nesreče. Pa vendar, čeprav mu je zgorelo vse, čeprav je pepel vse, vendar mu ostane še ena tolažba: svojci so še okrog njega, ni jih uničil grozni plamen.
Tu se obrne nesrečni gospodar do nas, katerih ni zadela nesreča, proseč nas pomoči, da ^i postavi zopet svoje ognjišče, da si postavi streho — svoj dom. .Njegove oči upirajo se proseče v nas, da mu po svoji moči pomagamo na noge, to je naša sveta in krščanska dolžnost.
„Kdor hitro da, dvakrat da", pravi pregovor, zato je sklenil odbor „Sa-vinskega Sokola" prirediti v nedeljo, dne 16. t. m. drugo veliko ljudsko slavnost v prid nesrečnikom. Prosimo tedaj vsa bratska društva Savinske doline, da nam radi tega naznanijo svoje sodelovanje. Opozarjamo pa tudi slavne narodne tvrdke, trgovine in rodoljube od daleč, ki se ne morejo slavnosti udeležiti, da sprejema odbor „Sa-vinskega Sokola" radovoljne darove, ki se bodo potem skupno s prebitkom slavnosti izročili nesrečnim Radmirča-čanom ter imena darovalcev objavila v „Domovini" Upamo, da se ne obračamo zastonj na javnost in da znana slovenska dobrosrčnost in vsmiljenost z vsakim nesrečnežem tudi Radmir-čanom ne odreče pomoči v njih nesreči.	_
Kranjsko.
—	Akademije občni zbor se vrši po pravilih meseca oktobra, zato se podaljšuje rok za odgovore na poslani poziv do konca septembra. One čitalnice, bralna in akademična društva, ki se doslej še niso odzvale pozivu, naj blagovolijo to storiti, ker je še vedno čas.
—	Novo ognjegasno društvo so ustanovili na Črnučah.
—	Žrtev prepira. Pri pretepu v Dobu, Okraj Višnjagora, 26. avgusta težko ranjeni posestnikov sin Janez Omahen iz Biča je te dni umrl.
—	Pevsko društvo „Kum" v Radečah priredi v nedeljo dne 9. sept. veliko ljudsko veselico na „Tratah", v sredini trga Radeče. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30 v. Velikanske priprave kažejo, da hoče podati društvo si. občinstvu vsakojake zabave. Kdor želi voza na Zidan most ali obratno, naj se obrne na društvo, da ne bo pozneje pritožb. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence odbor.
—	Izkaz društvene posredovalnice slov. trg. društva „Merkur". — V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 kontoarist, 9 pomočnikov mešane stroke, 2 pom. specerijske stroke, 3 pom. žel. stroke, 2 pom. manufakturne stroke, 2 pom. galanterijske stroke, 2 kontoari-stinji, 3 učenci. Službo iščejo: 1 poslovodja, 3 kontoaristi, 13 pom. mešane stroke, 5 pom. špec. stroke, 2 pomočnika želez, stroke, 2 pom. manufakt. stroke, 3 pom. gal. stroke. 2 prodajalki, 6 kontoaristinj.
—	Srebrn lipov venec hrvaškemu sokolstvu je podarila Ljubljana po svojem županu g. Ivanu Hribarju na sokolskem zletu v Zagrebu. Z županom sta v Zagrebu zastopala Ljubljano gg. občinska svetnika Lenče in pl. Trn-koczy.
—	Ljubljana v Zagrebu. Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v soboto, dne 8. t. m. izlet v Zagreb. V Zagrebu priredi društvo pod pokroviteljstvom ustanovnikov Ciril-Metodove družbe ob sodelovanju zagrebških pevskih društev „Kola", „Slobode", „Merkurja", „Mladosti" in „Sloge" koncert velikanskega obsega in sta določena kot prostor vrtova „Kola" in „Sokola", na katerem ima 15.000 ljudij prostora. V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert v dvoranah istih dveh društev. Pri koncertu sodeluje popolna kraljeva domobranska godba. Vstopnina 1 K. Društvo spremljevale bodo Slovenke v narodni noši. za kar vlada v Zagrebu posebno zanimanje. Hrvaški listi brez razlike prisrčno pozdravljajo društvo '„Ljubljana" in poživljajo Hrvate k dostojnemu sprejemu Slovencev. Čisti prebitek cele prireditve pripada istrski Ciril-Metodovi družbi. Ker je sedaj odprta v Zagrebu gospodarska razstava, katera zasluži v polni meri občudovanje, nudi se Slovencem ugodna prilika, da poletijo z društvom v Zagreb, sosebno ker so določene za Slovence, ki pridejo z društvom „Ljubljana", v celi razstavi ugodnosti, kot tudi glede prenočišč, obedov ter sploh v vsem. Natančneje informacije podaja drage volje odbor društva „Ljubljana".1
—	Kmetijski izlet na zagrebško razstavo. Kmetijska razstava v Zagrebu bo posebno poučna in zanimiva v času od 15. do 19. septembra, ko se razstavi tudi goveja živina, prešiči, konji in perutnina. Ker je Zagreb blizu in vožnja do tja primerno po ceni, bi bilo želeti, da si to razstavo ogledajo tudi naši gospodarji. Ako se priredi skupni izlet, se bodo dobila cenejša stanovanja in druge ugodnosti. Veliko vredno je pa tudi to, da se bode v tem slučaju skrbelo za vodstvo udeležnikov v razstavi kakor tudi po mestu samem. Kmetijska podduž-nica v Novem mestu je pripravljena skrbeti za vse potrebno, ako se oglasi zadosti udeležnikov za skupni obisk razstave. Za udeležbo pa se je zglasiti čimpreje, da se lahko vse potrebno ukrene. Izletniki bi se sešli v soboto 1 5. t. m. o b 5 .5 6 popoldne v Krškem, oziroma ob 6' 1 5 v Brežicah. Skupni ogled razstave bi bil v nedeljo 16. septembra. Kdor bi ne mogel v soboto od doma, pride lahko v nedeljo z jutranjim vlakom ob 6.50 v Zagreb, kjer se pridruži izletnikom. Priglasila sprejema kmetijska podružnica v Novem
mestu. Želeti bi bilo, da se tudi mnogo štajerskih poljedelcev pridruži kranjskim bratòm ter si z njimi vred ogleda to v resnici važno gospodarsko razstavo.
—	Nečuvene poštne razmere so
ob novi progi državne železnice. Naročniki časopisov se nam pritožujejo, da dobe redko"kedaj liste o pravem času v roke, cesto dobe po tri številke skupaj, često pa nobene. Ljubljanska pošta liste redno odpošilja, vzrok tem neprilikam je ambulancanadrž. železnici, kjer poslujejo slovenščine nezmožni uradniki in tako zamešajo pošiljatve. Opozarjamo županstva ob novi progi, naj se s pritožbami, podprtimi z dejstvi, obrnejo na poštno ravnateljstvo v Trstu in do svojih državnih poslan-'cev, da pri poštnem ravnateljstvu in pri ravnateljstvu državnih železnic store korake, da se nečuvene poštne razmere ob novi progi odpravijo. Tudi posamezniki naj se za vsak slučaj posebej pritožijo, potem bo menda vendar konec takim škandaloznim razmeram.
—	Krška meščanska šola pričenja dne 17. septembra 29. šol leto. : V dolgi dobi svojega obstanka si je i pridobil ta zavod navzlic nemškemu ' učnemu jeziku splošnih simpatij, saj delujejo na njem zavedni slovenski učitelji, in «čenči se korenito privadijo nemščini, ne da bi ob tem izgubili svojo narodnost. Šola ima četrti nadaljevalni razred in nadomešča tedaj spodnjo realko. V jezikovnem pogledu je izborno preskrbljena; poleg slovenščine in nemščine se poučuje v tretjem in četrtem razredu še francozčina. Pri računstvu se seznanijo učence z enostavnim in dvojnim knjigovodstvom ter z meničnim pravom. Velike važnosti je tudi stenografija, ki se poučuje < v četrtem razredu. Prestop v umetno-obrtne šole podpira moderno risanja« in modeliranje, poleg tega pa še po„k
v fotografiranju. Šola ima velike zbirke učil in lahko vsestransko ustieza modernim pedagoškim zahtevam. Učenci, ( ki so dovršili meščansko šolo, lahko prestopajo na učiteljišča, v višje raz- j rede realke, na štirirazredne državne ] obrtne šole. ua tehnološki muzej, na grafiški zavod na Dunaju (fotografija i. t. d.), na umetno obrtno šolo avstr. muzeja umetnosti in industrije, na umetno obrtno šolo v Dragi, na tri- in štirirazredne akademije in na ražne trirazredne kmetijske šole (Mödling, Klosterneuburg, Neutitschein, Oberhermsdorf). Absolventi meščanske šole lahko prakticirajo na poštnih, brzojavnih, telefonskih in železničnih uradih. Učenci, ki so dovršili četrt j razred. ; imajo pristop v kadetne šole, če te He zahtevajo popolne srednje šole.
—	Postojnsko jamo sta obiskali ; avgusta 6202 osebi. Vstopnine je bilo J! vplačane 9249 K. Lansko leto tega
' meseca je bilo samo 3245 obiskovalcev.
—	Epileptik utonil. Hlapec Iv. Šinkovec v Bruni vasi pri Tržiču je šel napajati konje. Pri tem ga je vrgla božjast v vodo in nesrečnež je utonil.
Primorsko.
—	Tržaški veletatovi zopet na delu. Vseh tržaških veletatov policija še vedno ni dobila v pest. Preteklo noč so hoteli okrasti blagajno zaloge Josipa Dolčiča v Trstu, a ko so v/tali blagajno, so bili prepodeni. V blagajni je bilo 1400 kron.
—	Poročil se je v Trstu gosp. Vladimir Czurda z gdčno. Ano Šturm.
—	V Zadru so prijeli nekega mehanika Antona Molina iz Benetk, ker je na sumu, da je anarhist. Zraven tega ' mora prestati še neko kazen, na katero je bil obsojen v Trstu.
—	Troti novi nunski šoli v
kanke 15. t. m. nemško šolo. Društvo laških visokošolcev je izdalo oklic na meščanstvo, naj nikar ne pošilja svojih hčera v nemško šolo k tem nunam.
Požar v gozdu pri Trsteniku. V petek predpoldne je začelo goreti v borovem gozdu na Trsteniku. ki je ifct gospoda Economa. Prišli so ga-iflci, ki so še pred 2. uro pogasili Denj. Zgorelo je pa kakih 20.000 šti-metrov gozda. — Suša na Krasu. Na Krasu vlada strašna suša. Vode primanjkuje. Po cele ure daleč jo morajo dovažati. dovažajo jo tudi po železnici. — Zopet se kaže v vsej velikosti potreba: preskrbeti Kras s pitno vodo. Najbolje bi .se preskrbel tako. kakor je predlagal deželni poslanec dr. Treo lani v zasedanju goriškega deželnega zbora. Iz nanoškega gorovja se dajo porabiti tam zbrani studenci najlepše za vodovod po Krasu. — Predlog, katerega je bil stavil dr. Treo. je šel na naslov vlade. Ona bi naj prispevala 50%. dragih 50% dežela in kraške občine. Pozvalo se je vlado, da predloži načrt, bi bilo mogoče to za Kras tako ereče vprašanje rešiti kar najhitreje. Predlog jß bil sprejet soglasno. — Ali pa se je potem res že kaj storilo za Kras? Smemo pač pričakovati v letošnjem deželnozborskem zasedanju, da pride to vprašanje takoj na dnevni red ter se reši. Potreba je nujna. Vsi prizadeti na noge!
Gospodarstvo.
Voda od jabolk bolnikom zdravilna pijača.
Znano je. kako v nekaterih boleznih bolnike čez vse muči žeja. In takrat je čez vste nevarno dati bolniku kaj grenkega ali kislega. Naj-jše sredstvo v tem slučaju je nano malinov ali pa bezgov sok zmešan z vodo. Svetuje pa Se tudi «lupiti nekaj zrelih jabolk, jih preku-lati in ko se kuhovina ohladi, za pi-'"čo porabljati. Posebno bolnikom se je to jako svetuje.
Poleg češkega — Pohorski.
tage slovanske dežele.
— Sokolstvo in — vojaška godba.
rebški ,.Pokref' piše: ,.Kaj je nenadilo sokole? To je bilo sodelovanje naše hrvatske domobranske ^vojaške godbe. Slovenci. Čehi. Poljaki se nemalo čudili, da stopajo v spre-odu po taktu vojaške glasbe, ki je ila na čelu sprevoda. Dozdaj se nikdar in nikjer ni pri vsesokolskem zletu sodelovala vojaška godba. Pri nas je , )•''" početek. Igranje je bilo sijajno, in godci so imeli res težko nalogo.
t dan na dan igrati cel dan na solncu; za to treba krepke telesne konštruk-cije. Igrali so slovanske komade, in vse sokole je navdušilo, da je imela godba program sestavljen iz glasbenih točk vseh slovanskih narodov. Da je vojaška godba sodelovala pri zletu, je uspeh naših zastopnikov, ki so to dosegli.
«Uovi režim je tudi tu pokazal svoj ipeh.'1
ž — Vseslovanska sokolska zveza.
§Po glavni vaji sokolskih društev ob
Hj||iki vsesekolskega zleta v Zagrebu so dne 3. t. m. zborovala starejšinstva vseh sokolskih zvez ter so sklenila, da se ustanovi vseslovanska sokolska zveza. Priprave se imajo začeti vršiti takoj, zveza sama pa se ustanovi na prihodnjem vsesokolskem zletu v Pragi.
- Italijanski izgredi proti Sokolom. Reškim Lahom se je zljubilo napraviti veliko demonstracijo proti dalmatinskim Sokolom, vračajočim se zleta v Zagrebu skozi Reko domov, 'olieija je s tem, da je Sokolom pre-
povedala korakati skozi mesto z raz vitimi zastavami in z godbo, vede ali nevede se postavila nekako na laško stran ter tako laško vznétljivost jn osvetljivost nasproti Hrvatom še bolj raznetila. Policija naj bi ne bila izdala te naredbe in naj bi bila samo pazila na to, da brzda fakinažo, za vse drugo bi bili Sokoli sami skrbeli. — Toda uradna modrost ni od tega sveta, — zato ne zna na tem svetu nič slabega preprečiti. Tako je bilo tudi na Reki Sokoli niso mogli zadrževati svojega navdušenja in se niso ozirali na tisto nepotrebno in nemodro policijsko naredbo. Korakali so z godbo in z razvitimi zastavami skozi mesto. Prišlo je do pretepov po ulicah in kavarnah. Bilo je ranjenih mnogo oseb — nekateri so bili tudi zaprti. Italijanom pa to še ni dovolj. Zadrani so se pripravili na nove demonstracije proti vračajočim se Sokolom ter so sklenili šiloma zabraniti izkrcanje hrvatskih telovadcev z motivacijo, da je Z ad ar italijansko mesto in da morajo na ta način njega italijanski z^načaj varovati.
Na tak način so še samo Nemci branili nemški značaj Insbrucka proti italijanskim študentom. To je bilo od Nemcev grdo in nespametno in je od Italijanov še gorje. Če je Zadar tako italijanski, bo tudi ostal in naj se izkrca v zadarski luki tudi na milijone Sokolov, kateri morajo vendar-le s par-nisom dalje in ne ostanejo v mestu. Proti laškim nakanam je vložil dež. glavar Ivčevič protest. Župan zadarski je zahteval, naj se zabràni pribrežiti na molu parniku, na katerem so bili Sokoli in naj se te prisili, da se izkrcajo v čolne, na katßrih naj je potem v kakem kotu postavijo na suho. Sokoli so se tej naredbi uprli, niso se hoteli izkrcati v čolne. Parnik je moral čakati ter je imel zamude 5 ur. Ta čas so hrvatski poslanci posegli vmes pri namestniku, kateri je naposled storil, kar je bilo edino pametno, dal je dovoljenje, da parnik pribreži na molu in da se Sokoli na molu izkrcajo. Fakinažo in vročekrvno gospodo za-darsko je pa brzdalo par policajev, da niso delali preveč nepotrebnega krika! —- Da smešni so ti laški nacijonalci, smešni.
Svetovne vesti.
— Korupcija pri alpskih železnicah ali ka-li ? Nek g. F, v. Weber pisal je odboru „Nemško nac. društva za Arstrijo", katerega načelnik je znani posi. K. H. Wolf, ti dve odprti dopisnici: 1. „Javljam Vam svoj odstop, ker bi bilo izpod moje časti, biti član društva, katero tiho trpi dogodke pri zgradnji alpskih železnic in katerega posamični člani niso druzega, nego lovci mandatov, kateri s praznimi frazami polnijo ljudstvu glave." Na to odprto karto se ni društvo niti ganilo. G. F. v. Weber poslal je teden kasneje nastopno odprto karto odboru: „Usojam se javiti Vam, da sem izstopil in Vas prijazno prosim, da me ne nadlegujete več s pošiljatvami tiskovin, ker bi bilo izpod moje časti stati v zvezi z društvom, katero trpi švindlerijeinsleparstva samo zato, ker so udeleženci Nemci; od nemškega društva zahtevam pred vsem, da varuje poštenost in smisel za pravičnost." Te zaušnice društvo ni moglo vec molče utakniti, tožilo je. Toženec je izjavil, da je pač pripravljen dati društvu kot takemu častno izjavo, v svojih dopisih je imel na misli le posamične • člane društva ter je tudi že predal državnemu pravdništvu. kazensko ovadbo proti neznanim storilcem. Pripravljen je pa tudi nasto-
piti dokaz resnice. Radovedni smo, kaj ta pravda spravi na dan.
—	Knjižnico za slepce, ki šteje že nad 8.000 zvezkov, imajo v Londonu. Vsebina teh knjig je raznovrstna ter dobi vsak svojemu okusu primerno berilo: pripovedke, pesmi, zgodovinske, prirodoslovne in druge znanstvene spise in muzikalije. Na razpolaganje so tudi razni časopisi za slepce.
—	Izžvižgana avstrijska himna na Eeki. K tej notici v zadnji šte vilki našega lista naj še dodamo, da ie admiral angleške Sredozemske flote lord Charles Beresford poslal angleško mornariško godbo na kopno, da igra zvečer na bregu. Vsem točkam je občinstvo ploskalo, na konec so Angleži zaigrali še avstrijsko himno, kar je provzročilo v zadnjič omenjene rabuke „Fiumei Hirlap" je donesel drugega dne to-le opravičenje: „Admiral! Ako je bilo čuti sinoči izmed navdušenih hitra! tudi eiasno žvižganje, vedite, da to ni veljalo Vaši godbi, ampak edino le mrzkim in sovražnim glasovom pesmi, katere ne more noben Madžar čuti, ne da bi stiskal pesti in dajal duška svojemu sovraštvu. Žvižganje je bilo namenjeno prokleti avstrijski himni, aklamacije pa Vam admiral, in vsem Angležem!"
—	Vezuv v siužbi poljedelstva.
Najnovejša raziskavanja so pokazala, da imajo izvržki Vezuva mnogo dušikovih tvarin, posebno amonij-klorida. Belo-rumeni dim nad vrhom Vezuva sestoji v glavnem od amonij - klorida. Pri zadnjem izbruhu je dal Vezuv iz sebe nad 500 milijonov meterskih stotov vulkanskega blata, peska, lave, lapila in pepela. Če računamo na vse izvržene tvarine le 01% dušika v obliki amonijaka — v resnici ga je mnogo več, — tako je v vseh tvarinah najmanj 500.000 met. stotov dušika v vrednosti 60 milijonov kron, množina, ki se v obliki amonijaka in salpeterske kisline v letu ne porabi cela Avstrija. Kako to ugodno vpliva na kraje krog Vezuva, sledi iz tega, da jih nikdar ne gnoje, in vendar spadajo — Kam-panija — med najrodovitnejše dele sveta. Izbruhi Vezuva so oplodili zemljo z redilnimi snovmi: amonijakom, fos-forno kislino in kalijem. Iz vsega sledi, da ne samo izbruhi Vezuva, ampak že ,izpuhtevanje plinov iz njega oploja njegovo okolico.
—	Vojaškiih vaj na Šlezkem se je udeležilo 631500 vojakov. Vaje so se dobro sponesle, cesar se jih je osebno udeležil ter je izrazil častništvu in moštvu svojo zadovoljnost z uspehi. Vkljub nenavadno veliki vročini je na teh vajah prav malo število vojakov obolelo, skupaj samo 470 mož, kar je v resnici prav ugodno. Cesar je ob tej priliki podaril iz svojega skupaj 20 tisoč kron podpor raznim prosilcem.
; — Surovost. „Alto Adige" poroča. da je nek vojak Bertotti od 2. tirolskega strelskega polka prosil svojega poročnika, naj mu dovoli izstopiti iz vrste, da se napije. Lajtnant mu tega ni dovolil. To je vojaka zje-zilo in vrgel je togatno steklenico za vodo od sebe. To je pa poročnika tako stogotilo, da je potegnil sabljo in vojaka posabljal, Lajtnant Kremi, tako se imenuje ta vročekrvnež, je bil na to takoj suspendiran ter poslan v Trident, kjer se bode imel zagovarjati pred vojaško sodnijo zaradi svojega zločina.
Književnost in umetnost.
— Spomenica Miroslavu Vilharju.
Izdal in založil „Odbor za Vilharjev spomenik" v Ljubljani. Vsebina te knjižice je: A) M i r o s 1 a v V i 1 h a r. Spisal dr. Josip Tominšek. Stran I—XXXVIII. B) Venec izbranih
Vilka rje v ih pesmi j. Izbral in uredil A. Aškerc. Str. 1—30.
Gosp. dr. Tominšek nam je podal živo in pristno sliko Vilhi'rja kot človeka. umetnika in politika, ki je tem bolj zanimiva, ker nam daje ob enem podobo cele Vilharjeve dobe.
Da je „Venec Vilharjevih pesmi,.? srečno izbran, zato nam pač jamči ime Anton Aškerc. Upamo, da bodo knjižico, kateri sta dodani sliki Vil-har.ja v zaporu na Žabjaku in Vilharjeve rojstne hiše, Slovenci kaj pridno kupovali in s tem pripomogli, da se temu odličnemu Slovencu postavi naposled dostojen spomenik.
Listnica uredništva.
G. A. D. v Br. Poslano žalibog ne sodi t naš list — pošljite to v kak leposloven glasnik.
Gosp. R. D. ravnatelj na Grmu. Hvala za priznanje — prosim poglejte št. 101 našega lista pod poglavjem. „Gospodarstvo" je na-tisnen ves prospekt šole na Grmu.
popolnoma izurjenega v slovenski in nemški stenografiji. Vstop 15. ok-
(482)	tobi-a t. 1.	i
Dr. Juro Hrašovec, odvetnik y Celja.
jr
Iz Žalca. Halmove sušilnice. Spomladi 1. 1904 je kupil posestnik Štefan Gktzej v Grižah od Gustava Hahna dve hm eine sušilnice za 1000 K. Ker so bile nerabljive, tožil je Guzej po odvetniku dr. Ko-vačicu Hahna, da odstrani sušilnice in mu povrne kupnino od 1000 K. Okrožno sodišče v Leitmeritz na Češkem je obsodilo Hahna po tož-benem zahtevku, in to razsodbo je vkljub pritožbe Hahnove potrdilo nadsodišče v Pragi in sedaj tudi najvišja sodnija na Dunaju. Hahn mora seveda tudi stroške plačati. — Takih sušilnic se je pač treba ogniti.
(484) 1
K 5000 zaslužka
plačam onemu, kateri dokaže, da ni moja zbirka
600 komadov za samo fl. 2'SO
v resnici prilična kupčija. Jaz dajem:
1 eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, i fina zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. briljanti (za gospoda ali danjo), 2 zlato-double manšetna gumba )ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožič, i eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Simili-briljantom (doublirana), l lepa dauska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno zrcalce, i lepa denarnica, i par boutonov z amerik. briljanti, l fino pisalno orodje iz niklja 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, l eleg. odrezalec za smodke (nikelj), 1 pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta, Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2-60. Proti predplačilu ali povzetju se dobi pri osrednjem depotu za pat. ure in dragotine.
S. URBACH, Kpakov štev. 74.
N. B. Pri nakupu 2 paketov se pridene i prima angleška britev brezplačno. Ne ugajajoče se zamenja aii vrne 406)	se denar. Riziko izključen.	i—i
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode kupi
Anton Kolenc
v Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 46—31
21- I novinca iz boljših
niini/nrodbin s°sp,ej
IIIIIill meta pod skrbnim nadzorstvom na .'. hrano in stanovanje. Naslov se izve v ZVEZNI TRGOVINI. («o) i
Sprejme se I. oktobra 1.1.
ki je ob enem kjučavničar. Prednost imajo prosilci, ki so že delali v kaki opekarni. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na
„Tovorno jo gliuMelir, Račje, Štojersho.
(483) 3—1
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-8
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.

se takoj sprejme 20 močnih
delavcev
proti prav dobri (478)	plači.	2—1
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba. /
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro-atiae" v Trstu.	(425) 11-3
Zastopniki se iSCejo po veCJfti krajin Kranjske, štajerske in Koroške
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja
R. À. Smekal-a
ix Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (109) 26 —18
podružnica R. A. Smekal.
m Sevčik I
K puškar v Ljubljani
fl^Äflllltllii
Vajenec
slovenskega in nemškega jezika zmožen, oil poštenih starišev se sprejme (481)	pri tvrdki	i
R. KANDOLIN, v Poljčanah.
Iščem izurjenega
solicitatorja
samostojnega delavca, in pisarja. Prednost imajo strojepisci in telovadci. Placa po dogovoru. Zahtevam možatost in treznost.
Dr. Karol Grossmann, odVctniH
v Ljutomeru.
(477)
2—1
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu okraj Arvež, je razpisana učiteljska služba. Šola je v 2. plačilnem razredu., Učitelj ima na razpolago dve sobi, kuhinjo, klet in inSli vrt. Ena soba je meblo-vana. Prošnja se mora vložiti do 1 5 septembra t. 1.
Krajni šoli m\ k Duh na Ostrem urlili,
Jakob Vališer, načelnik.
(470) 3-3
H5H5HSE5H55H5H5HgaS55H5H5HSa
Dobro vpeljana
trgovina
taHoj odda.
z mešanim blagom z vso potrebno opravo se pod ugodnimi pogoji
(466) Vpraša se pri lastniku 3—2
F. Dolinar, Vrtne ulice 16.
sgsHSHsgsaESSHsasgsagssasHsa
2 dijaka
sprejmeta se v mirno stanovanjó. skrbno nadzorstvo ter dobro hrane. Kje. pove upr. 1 (omovine. (.476) 3-2
Cnnard Cine.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo IU Trst - New - York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana
Slomšekove nlice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SAV0NIA. ponedeljek 17. septembra 1906. PANNONIA ponedeljek, I. oktobra 1906. CHARPATIA, ponedeljek, (1)	15. oktobra 1906.	49
Pisarja
sprejme

iceR v m.
,(474)
Naprodaj je nova
HIŠA
na Teharjih — (Slance štev. 16.) poleg sejmišča, obsegajoča 5 sob, kuhinjo, shrambo in dve kleti ter zelo* primerna za gostilniško obrt. Vzrok prodaje starost lastnice. Več pove UPRAV. „DOMOVINE".
J7l
(444) 3—3

Razglas.
V konkurz Rajmunda Savsky spadajoči zalogi mešanega
i
blaga m sicer ona v Podplatu v sodnijsko določeni cenilni vrednosti
po ... ...............K 3961 39
in ona na Ponikvi v sodnijsko določeni cenilni vrednosti po ,, 3518.24
toraj v skupni cenilni vrednosti.........K 7479 (13
bodeta ponudbenim potom — nikakor pà ne 15% pod cenilno vrednostjo — ali skupaj ali pa vsaka za-se prodani.
Vsak ponudnik mora s svojo ponudbo 10° o sodnijske cenflne vrednosti kot varščino v gotovini na roko upravnika konkurzne mase položiti ter svojo ponudbo do
20. septembra 1906.
podpisanemu vročiti. Vsak ponudnik je s svojo ponudbo do 28. septembra 190(1 vezan: o sprejetju ponudb pa odločuje edino le odbor upnikov.
Cenilni zapisniki pregledajo se lahko v uradnih urah v pisarni podpisanega.
Zaloga blaga v Podplatu se lahko dne 15. septembra 190G. ona na Ponkvi pa dne 14. septembra 1906 — vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne — pregleda.
V Šmarji pri Jelšah, dne 31. VIII. 1906.
TrgoVina s papirjem, pisalnimi is risalnimi potreb^ ščinami
prodaja c. kr. šolskih] knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
, Rotto lil. šli
priporoča
kancelijski, konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, ovil - in barvani papir.
sVinčniHi	HantenčHi
peresa	tablice
pemniKi	gobice
radirHc	črnij^
TrgoVsHe M*
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvemi kolonama, v papir, platno, gradi. a!i pol' usnje vezane.
OdjemalneHnjižii
po raznih cenah. '
ftajVečja zalogi Vseh tisHoVin B
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hn-nilnice. posojilnice, odvetnike, notarje —— in privatnike. —
Lastna zaloga soLj zvezkov in risank
papirnate Vreče
nalnih tovarniških cenah.
Stambilje
vseh velikosti po origt-
pečatniki. vig-nete. (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Jasa.
DOttlStlltf ske in s cvetlici
odnajpriprostejfe
do'najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
CeniKi
,# za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. .....
Trgovci in preprodaja! imajo izjemne cene.
Šolske torbe, taške, jermene, škatlje, dalje kov-itke. denarnice, in vsakovrstno usnjarsko blago ;se dohi najbolje pri P. Kostič-u v Celju.
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
if^lÄMjfc Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
UE ZWILCHENBART
BSjg^fjSji BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
ir-»-!'1: itij??*
č	sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; —	o
C*	vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto,	b
c	— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov	o
c"	do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	?
ri	Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zauesljivo na nas in sprejel	S
f.	s bode brezplačno najboljša pojasnila. (33) 52—37	!)
8	.....1
Man beachte die Fabrikmarke.
ra^pasqpMD trp;- in
F Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges, vzorna
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija -:------- usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja , *—
Singex»j evi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 35
mm	I I ■	se priporoča častiti duliov-
7M mm n mm u m VII Ml IV fM ■■■A MB Sfini, slavnemu učiteljstvu.
/llP7llf1 TIP llalllla pisateljem in p. n. občinstvu
uvvLUu ilantiriiii ä^k^^
modernejše oblike. — Ker
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena ž motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljnjejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	■	B ®	S
ü Zvezna knjigoveznica.
priporoča	™	s.
šoštanj
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih .-.
v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1"80. 5 1-90 iu 2 m po konkurenčnih cenah.
ATTJ J\ rp Tjr istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2'40 m. *	^ **	V z a 1 o ar i i e zsrotavl Inno nnhiàtvn • 1MJ
Zoper ogenj in Vlom Varne blagajne In šivalne stroje Kupite pri meni najceneje
posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino „MERKUR"
Trailern, cement, železo za Vezi, eeVi iz Hametišči«. strefe lepenKa, jejalKe in VodoVodne napraVe
fc m
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimai ke. premostne ali sploh vsake vrste tehfnic.
" TI n I n fl fl vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor 1 IV J I ■( U tudi mala in pros,a- "'-delujem sani. Za f llvllj V J]« ista Prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder so voda lahko poljubno napel.fo bodisi v
izršila. — Sledilna ognjišča
'	i	kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
Piranu popolino umilio ropišč
«iw ■ imi«*) Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor v	«ar^.,
mostice^železne cvetljičnjake, verande, stopnice, pravne aii okrogle.
VQÄ1TAVUQTMÜ 7UTÜ7VU Äff D X TT7 (tudi iz žioe)- «•^•»stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove, n I OAJVU IAD 1 llUl ZmLllZlllii UunAurj zaset>ne h«e itd, - Železna vrata za prodajalne in . ?	jlj-lhjmìi vuiinuu skladišča ali pokopališča. - Popolnoma železna
OKna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, m* napeljavo strelovodov -m itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
.1 nporocam se za obilno naroč-bo	(191 52—3(5
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. i
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furlani.
JnžiiostajcrsKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet. na "
(43) 50—34
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Sostänj, Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odstotk
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.