Th© Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising - Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY —-i Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki Volume xvii. _ leto xvn. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY; (TOREK) JULY 10, 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 161 V NEMČIJI NAJBR- CLEV^NMDAfiK ?AN tr KKmp. ^ DENAR ZA JAVNA DELA II PRIDE DO NO VE REVOLTE Vehovec protestira Mestna zbornica je sinoči potrdila kontrakt, ki ga je pred- ^^.J^fPj. ložila vlada v Washingtonu. Obeta se delo za 1,500 mož skozi dve leti. --Mestna zbornica je sinoči kon- Hitler je popolnoma odvisen ično soglasno odobrila kontrakt . od redne armade. Krvavi!z zveznim uradom za javna dela, teror je povzročil silen: kar pomeni, da mesto končno Prepad med Hitlerjem "acijskimi četniki. in i dobi od vlade v Washingtonu $8,900.000 s katero svoto se bo --jzgotovilo naprave za umetno či- BERLIN, 9. julija.—V Nem-jščenje kanalskih odtokov ter *-m pride najbrže do nove krva- tako napravilo konec okuževa-e revolte. To je splošno nazi- nju vode ob jezerskem obrežju, tako med onimi, ki na Pogoji vladnega kontrakta so dogodek zro z upanjem, kot: jako drastični, toda zbornica jih oiiimi, ki se ga boje. Toda je navzlic temu odobrila, ker ln kako bo nova revolta iz- drugega pač ni kazalo. Edino, ^.Vuhnila, ne ve nihče. Edina si-! kar je sedaj še potreba, je, da -V ki je danes dovolj močna, da' notranji tajnik Harold L. Ickes, ako revolto prepreči, je redna j ki ima v rokah vodstvo PWA •mada ali Reichswehr. Jasno| (Public Works Administration), da je sedaj Hitler popolno- kontrakt podpiše, kar pa se bo a odvisen od redne armade in'gotovo zgodilo. Kontrakt je bil 'j*od koncesij od strani zuna-; že danes zjutraj z aeroplansko J!, sil- Vse torej kaže, da na-!pošto poslan v Washington. Računa se, da bo pri javnih delih v kratkem dobilo delo 250 mož, potem pa da bo skozi dve leti zaposlenih okrog 1500 mož pri napravah, ki se jih bo zgra- St. Stroški te naprave bodo znašali $12,000.000. POLICIJA PREPREČILA IZGREDE V PARIZU PARIZ, 9. julija. — Včeraj! radi slabih kopališč V sta se vršili tu dve veliki de-j En6 so priredili; Collinwoodu komunisti in socialisti, drugo! __ pa nacijonalisti i|i fašisti. Bilaj Councilman Anton Vehovec; je velika nevarnost, da med an-,jz 32. warde nam poroča, da je: "Največji mirovni gOVOr" ne Zadovoljuje tli- Uri- r\nc«lol rrnnomi Tin m r T. • SVET DVOMI 0 NENADNI MIR0LJU8 NOSU HITLERJEVEGA REŽIMA tagonističnimi demonstranti pri-!p0Slal županu Harry L. Davisu de do krvavih spopadov, toda pismo, v katerem zahteva, daj Potrditev kontrakta z PWA PoliciJa Je z najv<#> strogostjo prebivalci te warde dobijo boljše je bila zadnji večji posel, ki ga vsilila red in skrbela. da grupijugodnosti glede kopanja v jeze-' je izvršila mestna zbornica v tej sezoni. Zdaj dobijo mestni očetje počitnice, ki bodo trajale do 10 septembra. Med tem časom ne bo sej, razen Če bi prišla kaka posebno nujna zadeva, v katerem slučaju se bo sklicalo izredno sejo. Predno je bil kontrakt v zbornici potrjen, so demokratje napadli župana Davisa, češ, da je on kriv, da je vlada tako stroga napram mestu, ker je župan nista trčili ena v drugo. V pismu na župana pravi Ve Impozantna je bila združena hovec: manifestacija socijalistov in ko-, »Tekom poletnih vročih dni munistov proti fašizmu, v kate-: je na tisoče ljudi, ki iščejo proti je korakalo 30,600 oseb. Pa-istora kjer bi se ohladili, in pr-cifisticni vojni veterani so na vi prostor, ki jim pride na misel, grob nepoznanega jvojaka polo-j ^ seveda jezero 32. warda ima žili venec z napisom: "Nisi umrl j štiri m}1;je jezerskega fronta, to-zato, da bi zmagal {fašizem." da na tej razdaIji fmamo-Samo okrog sto čevljev javne zemlje, razen White City pri Easterly Disposal Plant, namreč na Neff Rd., E. 167 St. in East 156 St. jih opazovalcev. Francija je mnenja, da dejanja govore glasneje kot pa besede. Barthu na uspešni misiji v Londonu. ^Jski pokret, kakršen je bil ne °c> sploh danes več ne obstoji. • a nacijske "pol-bogove" so na-stoPile temne ure. . Navzlic temu, da nemški časopisi 'ne smejo ničesar druge-£a Poročati kot kar jim dovoli teda pa je med ljudstvo pričelo Počasi prodirati spoznanje, da flmanji Svet dilo z vladnim denarjem. Kako1 no administracijo. CENE KRUHU NE BODO VIŠJE. PRAVI NRA WASHINGTON, julija. — preteklo jesen trdil, da" je mesto Vse PekariJe v kjer se bo čistilo kanalske darilo. Če bi mesto zaostalo na nikov Z 1ZneM SV°Jlh nasprot" odtoke v jezero. Ena naprava, odplačilih na posojilu, določa iPovaI-I OClgled 4ejs^va' da jeiki se nahaia ob vznožju E. 140 kontrakt, da mora mesto upe-Roehi? ' f^sklhJet ErnstSt„ je že začeta, ampak zadnje; I jati poseben kanalski davek ter ti celo vrsto ljudi je, ki imajo privatna kopališča na obeh straneh E. 156 St. in če voda ni o-katere večje pekarije so ceno že. kužena na nobeni strani omen je-pretekli teden zvišaje na 8 cen- ne ulice, potem tudi ni okužena'da ie bila v zvezi z BERLIN, 9. julija. — Nemški PARIZ, 9. julija. — "Dejanja režimski krogi proglašajo vče-'govore glasneje kot besede," to rajšnji govor Hitlerjevega po- je splošen smisel komentarjev, bočnika Hessa za "največji mi- , ki se jih je danes čulo v fran-rovni govor" modernega časa, coskih krogih glede. Hessovega ampak tuji opazovalci in diplo- "mirovnega govora". Francozi mati niso pripravljeni kar na ce- so prepričani, da je Hitler konč-lem verjeti, da so se nemški na- no spoznal, da je dosedanja policiji preko noči spremenili iz kr- tika izzivalnosti prinesla Nemči-voželjnih volkov v nedolžna ja- ji vsepovsod le sovraštvo. Dalje gnjeta in zato iščejo drugih mo- se vidi v Hessovem govoru pozivov, ki naj bi pojasnili, zakaj skus, da se ustavi francoska je postal hitlerjevski režim kar prizadevanja za sklenitev o-naenkrat tako goreč zagovornik , brambnega sporazuma z Angli-miru. jo. Značilnost se pripisuje laskavim besedam, ki jih je Hes rabil BERLIN, 9. julija. — Nocoj glede francoskega zunanjega se je zvedelo, da se je nemška ministra Luous Barthou-a in vlada že pretekli teden uradno pa glede francoskih vojnih ve- opravičila, potem ko je Francija teranov. Izgleda da se Hitler že protestirala objavo obdolžb, k->sa, ker je takoj po zatrtju ta- češ, da je bila ona v zvezi z za-kozvane "zarote" odredil, da so rotniki proti Hitlerju. Incident časopisi javno obdolžili Francijo se tukaj smatra za zaključen, zarotniki". tov.) : spal ko je bil aretiran ]et0 je delo počivalo. ker ni bilo'dati administraciji javnih del,, mL^AUKEE\ ^, ~ica-........i' V , ! ^ je Karl m****^*. Moderniziralo se bo tu- vknjižbcf"ASb^ celot- Lx°mS. *1 M: jV m,sto ku- "J1- KflPhm.nv oraamtnik hue .. . J irfcrai liatrplil 3^-lf>tnr» vrtfivn TJ__<1_____t___ ISmT sozarotnik, baš j dj napravo za čiščenje kanal. ni kana,ski gistem y megtu ^ kT - k? 6 na P / skih odtokov' ki se nahaJ'a ob Mestni pravdnik in odvetniški ljudstvom nlTe°vere d"a ffl™?*1 W ™ St" razen tega pa|krogi v sPlošnem Pa 30 PrePri" mela takrat v tekli mr ur iz b° Zgradll° n°V° napraV° ZaiČani' da 80 te doložbe brez P°" bruhniH . . ' . isto svrho na južni strani me- mena in nepostavne, in da se tu- 8 Ja" ,vra ! sta, na E. 49 St. in Canal Rd.,: di vlada v Washingtonu tega za- ^nZlt SrZes v|V- Cuyah°ga HeightS' ki b° Ve" Veda" S da sedanja Nemčiji nič več kredita kot ea'ljala $1'100-000- Največja na- zbornica nima moči, da bi uka- • 'ma C L Prava za čiščenje kanalskih od- zala, bodočim mestnim zborni- i-raitev, da so komunisti za-I+„,____ , „ j„„ __, , ,v ,..,.. • zgali Reichstae tokov, kadar bo dogotovljena, j cam, kaj naj storijo v slučaju .>20. januarja tega leta ie ^0^' M 86 j° gradi na E' 140 utiranja.__________________________ ^^tlerjev osebni časopis objavil ____ na Roehma, v katerem | DEVET ŽIDOV _ UMORJE- ® Je za prvo obletnico nacij-v rez*ma Hitler javno zah-za pomoč ter izjavil, da b[ez njega in nacijskih četnikov • ne bila nacijska revolucija llk(Jar mogoča. "Zahvaljujem ^ % dragi Ernst Roehm," je le'tSa! ^itler Pred manj kot pol NIH V NEMČIJI BERLIN, 9. julija. — Kot se je zvedelo danes, je bilo v čistilni akciji nacijskega režima proti "izdajalcem" umorjenih devet Židov. 8 je bilo ubitih v šleziji, eden pa v Berlinu. Berlinska policija je preteklo sre- , a> za nepozabne in večne za-i do prišla na dom odličnega ži-^.'»e, ki si jih izvršil za narod-' dovskega odvetnika Maxmiliana socijalistični pokret in za I Teina ter aretirala njegovega 20 _,ettiško ljudstvo, in želim tej letnega sina. Mladenič je bil še Ugotoviti, kako hvaležen sem da smem take može kot .. ^_______ ?' imenovati svoje prijatelje; "samomor." n- tovariše." V očigled tega ni prav nič ču-n°- da je umor Roehma napra- isti večer poslan staršem mrtev s pojasnilom, da je sin izvršil vil. Hiti, Nepremostljiv prepad med erjem in nacijskimi četniki. "NEOPOJNO" PIVO v cm-CAGII PREPOVEDANO. Vdova Tom L. Johnsona umrla v Californiji Včeraj je v Los Angelesu, v Californiji umrla vdova Tom L. Johnsona, ki je bil najznamenitejši župan, kar jih je kdaj imel Cleveland. Bila je hči odlične družine iz aristokratskega juga in ko je poročila Johnsona, je bil milijonar. Pozneje, ko je Johnson začel svoj boj proti bogatinom ter postal zagovornik revnih slojev se ji je bilo težko vživeti v vlogo moža, toda stala je lojalno na njegovi strani. Bila je 76 let stara in je bila že tri leta bolna. Ko je umrl mož, ni zapustil od svojegk nekdanje ZAVRNJEN SNUBEC IZVRŠIL UMOR IN SAMOMOR. MILWAUKEE, 9. julija. — včeraj ustrelil 35-letno vdovo Mrs. Ello Dressier, ki je mati treh otrok, ker ga ni marala poročiti, potem pa je izvršil samomor. Republikansko zborovanje Izgleda torej, da je bil govor LONDON, 9. julija. — Misi-Hessa namenjen v prvi vrsti, da ja francoskega zunanjega mini-se potolaži Francijo. stra Louis Barthou-a v Londo- Eno drugo tolmačenje pa je, j nu je bila uspešna. Angleški zu-da je zunanji minister Neurath na nji minister Sir Simon je w__________ (,»a»»Ml. o*«- Ua-rihourM pilo zemljo med Brathenalom mlJ'enosti Nemčije v družbi iv- glija vsak Čas pripravljena iz- ob vznožju E. 156 St. Prosil sem inženirski urad, da ograjo podre ampak se me ni upoštevalo. S tem se ljudem godi jasna krivi ca. in Easterly Disposal Plant, da se jo rabi za park. Do letos smo imeli rešilne stražnike in klopi v tem parku, ki ga obiskuje na tisoče ljudi, da se ohladijo. Letos pa nimamo ne stražnikov ne Clevelandski republikanci so klopi. Prepovedano je celo par-začeli priprave za veliko zboro-; kati avtomobile na prostoru, ki vanje, na katero pridejo repub-! je bil namenjen za to. Ljudje so likanci iz cele Ohio. Vršilo se bo 11. avgusta, tri dni pred pri- prisiljeni pustiti avtomobile na Lake Shore bulevardu, kar po- na zbornica je sprejela posebno \t . \z Cahformje , ordinanco, ki prepoveduje pro- k ^ ]ullj je p l na oblsk .\v iVe' Podrobnosti bomo po-ali jutri! Na počitnice Mr. Michael Telich, zastopnik Sun Life Assurance Co. of Canada, se je z družino podal na dvotedenske počitnice v državo Maine. Ljudje, ki imajo z njim posle, naj se v odsotnosti obrnejo v urad družbe, 10. nadstropje, Terminal Bldg, kjer bodo točno postreženi. ' Žalostna vest Žalostno vest je sprejel iz domovine Mr. Leopold Jeras, 826 E. 140 St. in sicer, da mu je dne 13. junija v vasi Veliki Hrib pri Zgornjem Tuhinju umrla ljubljena mati Terezija Jeras, po domače Ocverkova mama. Dočakala je visoko starost nad 80 let. V domovini zapušča hčer Mary, sina Janeza in druge sorodnike, tu y Clevelandu pa žalujejo za njo ain Leopold in več sorodnikov. Za pokojno se bo brala peta maša prihodnjo nedeljo, 15. julija ob 10. uri v slov. cerkvi na Holmes Ave. Prijatelji so pro-ženi, da se je udeleže. Bodi pokojni lahka domača gruda! skih klubov v okraju, vodi priprave za zborovanje. Seja direktorjev in delničarjev Direktorska in pol-letna delničarska seja Slov. Doma na Holmes Ave. se vrši v sredo večer. 12. julija ob 8. uri. Direktorij in j delničarji ter vsi društveni zastopniki so vabljem. da se seje gotovo udeležijo. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Frank Nagode, 131 E. 197 St., Euclid, Ohio se je dne 3. julija zglasila teta štorklja, ki je pustila v spomin čvrstega sinčka. Mati in sinček se nahajata v St. Ann bolnici ter se dobro počutita. Čestitamo! Posojila industrijam Poseben odbor je bil imenovan pri federalni rezervni banki da boste priznali, da se godi krivica ljudem, ki so davkoplačevalci mesta Clevelanda. S spoštovanjem, Anton Vehu- vec. je bilo v avtomobilskih nesrečah ubitih že 215 oseb, ranjenih pa je bila 6,684, kar je najvišje število v zgodovini mesta za isto dobo v letu. Ciganska grožnja Brez sledu je izginila pred 11 dnevi Mrs. Maude Clark, stara 25 let, iz 1552 W. 28 St., ko je bila na poti k svoji materi ki živi v Coshoctonu. Njen mož se boji, da se ji je zgodilo kaj ža-lega, ker je zadnji čas dobila več groženj od ciganov. Mrs. Clark je namreč pred časom dala aretirati nekega mladega cigana, ki je napadel njeno 6-let-no hčerko. Detektivi pa dvomijo, da imajo cigani kako zvezo z izginjenjem, ker se obtoženi cigan še vedno nahaja v ječi. v Clevelandu, ki bo imel na raz- j Mladi cigan je bil aretiran 6. polago 28 milijonov dolarjev junija ter sedaj čaka obravna- vladnega denarja, ki se ga bo posodilo manjšitn industrijam, ki ne morejo dobiti posojil v privatnih bankah. Nemški piknik V nedeljo so imela skupna nemška pevska društva na far-! mi Deutche Zentrale, v Parmi, O., letni piknik, katerega se jej vdeležilo 4,000 oseb. Seja Nocoj ob 8. uri se vrši redna seja društva "Danica" št. 11 S. D. Z. v navadnih prostorih, članice so prošene, da se je gotovo udeležijo. ve pod obtožbo, katero je naperila proti njemu velika porota. Kultura ZBOR "ZARJA" Člane izvrševalnega in vese-l ličnega odbora se prosi, da se ivdeležijo seje, ki se vrši ob 8. u-ri nocoj pri Jos. Birku. Bodite vsi navzoči, da se ukrene vse potrebno glede piknika, ki se vrši 22. julija. — John Bradač, tajnik. Rešeno dekle V nedeljo zvečer se je šla kopat v jezero ob vznožju E. 220 St. 22-letna Peggy Daniels iz 161 E. 220 St. ter odplavala 400 čevljev daleč na jezero. Ko pa je začela plavati nazaj, jo je prijel krč. Kot spretna plavalka se je vrgla na hrbet ter tako obdržala na površju, obenem pa je začela klicati na pomoč. Kopalci na obrežju so sicer slišali njeno vpitje, ampak so mislili, da se le šali. Ko pa klici le niso ponehali, se je p&r fantov podalo s čolnom proti kraju, odko der so prihajali klici ter jo potegnili skrajno izmučeno iz vode. Dekle pravi, da bi ne bila v stanu dolgo vzdržati, če bi ne bila prišla pomoč. Seja SND preložena Naznanja se direktorjem S. N. Doma, da se redna direktorska seja ne bo vršila nocoj kot i po navadi. Kedaj se bo seja vr-i šila, bo pravočasno objavljeno v j listih. Prosi Se vse direktorje, da to naznanilo vzamejo na znanje. — J. Tavčar, tajnik. V bolnici V Lakeside bolnico se je podala na operacijo Mrs. Mary Kravas, 710 E. 157 St. Želimo, da se kmalu vrne zdrava k svoji družini! zim v Columbusu ter obtožil go-vernerja White, da je orodje v rokah raznih javno-napravnih korporacij, ki imajo potom svojih zakulisnih agentov popolno kontrolo nad državno zakonodajo. Izjavil je, da je državna zbornica z governerjevo vednostjo nepostavno zaključila eno svojih izrednih zasedanj, samo da ni bilo treba glasovati za obdavčenje utilitetnih korporacij. Splošno se priznava, da ima Morgan izmed vseh republikancev najboljšo priliko, da pri primarnih volitvah dobi gover-nersko nominacijo. In dvoma tudi ni, da bo Morgan nevaren tudi demokratom, brez ozira, koga bodo oni nominirali. Gov. White se letos poteguje za se-natorsko kandidaturo. Glede "nedeljskega piva" Mr. John Potokar, ki je raz-pečevalec več vrst piva, želi o-pozoriti naša društva in druge odjemalce, da se piva ob nedeljah ne sme prodajati ali prevažati, ker je to po zakonu strogo prepovedano. Vse cenjene odjemalce se torej prosi, da to upoštevajo ter naročila oddajo dovolj zgodaj, da bo mogoče blago dostaviti na zaželjeno mesto ob sobotah pred polnočjo. Bančna reorganizacija Do včeraj je bilo za reorgani* zacijo North American bank$ podpisanih 4773 delnic, delni-) čarjev je bilo. 1142, načrt za lik\ vidacijo stare banke pa so pod* pisali vlagatelji-z $1,994,503, STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. julija, 1934 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by VHK AMERICA« JUGOSLAV PTO. A »TJ«. CO. Ml Bt. Clair Ave. HEnderson 5811 Iwued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor »o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ 15.50 ta 0 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ tl.50 Po pofitl v Clevelandu za celo leto .............. »6.00 2« 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto ---- »4.50 Z* 6 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ 11.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države za 6 mesecev ....... $4.00 Ca celo leto ........ (8.00; *Ui£Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at >2jSr the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th» rf* Act of Congress of March 3rd, 1878.. Kmmmimnmm»>ti»i;:mwi»i:::ii:ii»i:iitii»»ii»i»:i»iiiiiii;iiitiiiiirttn)»j» UREDNIKOVA POSTA gt»:iiiii»»in»:»niiii»mnmmunnttmtmnffli»»:»»»n»:»niii:i»ii»i:»»:;H:S POZABLJENI SINOVI Pod tem naslovom prinaša ob 20-let-nici izbruha svetovne vojne "Delavska Politika" v starem kraju članek, ki se glasi: Skoro bo poteklo dvajset let, odkar s % je svetovna vojna začela in šestnajst let, odka,r se je nehala. Stotisočs jugoslovanskih fantov in mož je izdihnilo v krvavem metežu na bojiščih, stotisoče jih je padlo v vojno ujetništvo, zlasti na ruski fronti. Še danes, po tolikih letih, čitamo skoraj v vsakem "Uradnem listu" dolge vrste imen onih, ki so v usodnih letih morali oditi v vojsko in od tedaj ni bilo nobenega glasu več o njih, radi cesar prosijo njihovi dediči, ki bi radi za njimi dedovali in njihove žene, ki bi se rade vnovič omožile ali legalizirale že obstoječe nove zakonske zveze, da se pogrešane proglasi mrtvim. Vedno in vedno se pa še dogaja, da se mož, ki so ga že davno proglasili mrtvim, po dolgih letih nenadoma zopet vrne kje iz daljnje Sibirije,. Le prepogosto se vrnejo po vseh dolgoletnih mukah, ki so jih morali prestati, nezaželjeni, v lastno razočaranje, ker najdejo v svojih domovih tuje obraze, starše že umrle, lastne otroke odtujeni, pri svojih ženah druge može. Koliko pretresljivih sličnih tragedij čitamo dnevno v našem časopisju! In vsak, ki se vrne, ve povedati, da se še danes nahaja po mnogih krajih širom ogromne Rusije veliko bivših vojnih ujetnikov—Jugoslovanov. Priprosti ljudje se čudijo, kako je to mogoče, da imamo še danes, šestnajst let po končani svetovni vojni, ko so odnošaji med državami kolikortoliko normalizirani, v Rusiji še vojne ujetnike, ki se ne morejo vrniti. Leta 1918 se je jugoslovanske dobrovoljska legija v Murmansku, v severni Rusiji združila z angleško protibolj-ševiško ekspedicijo in se je z njo vred borila proti sovjetom, ki so takrat na vseh mejah Rusije obupno branili svojo oblast. In tako se naši ljudje v Rusiji še vedno smatrajo za vojne ujetnike, ki se jim le težko posreči priti preko meje. Prva povojna leta se je zanje še brigala mednarodna organizacija Rdečega križa, pozneje je pa bilo to vprašanje prepuščeno prizadetim državam samim, da ga rešijo z medsebojnimi dogovori. Čehoslovaška je že leta 1920 stopila s sovjeti v trgovinske odnošaje in je tudi vse svoje ujetnike spravila domov, v kolikor so hoteli iti. Kajti nedvomno je med bivšimi vojnimi ujetniki precej tudi takih, ki so se sprijaznili z novim režimom v Rusiji in so zavzeli tam ugledne položaje. Vendar živi večina njih gotovo v slabih razmerah, če se vzame v poštev konservativna miselnost našega priprostega človeka, ki je bil v mnogih slučajih še analfabet. Marsikdo bo rekel, zakaj pa se niso pravočasno pobrigali. da bi prišli domov. Tako lahko reče tisti, ki ne pozna ruskih razmer in nima pojma o dogodkih, ki so se tam vršila prva povojna leta. Po oddaljenih sibirskih krajih se še danes najdejo ljudje, ki nič ne vedo o bivši vojni in revoluciji. Najdejo se še celo vojni ujetniki, ki so prepričani, da še danes traja vojna. Kdor ni toliko brihten, da se sam priuči jeziku in čitanju ruskih časopisov, zaman čaka, da bo prišel kdo in ga peljal domov. Ob- Li Jitl (Dalje v 6. koloni) Poziv na sejo Cleveland, Ohio Članstvo podružnice št. 8 Malih hišnih posestnikov se opozarja, da se udeleži seje, katera se vrši v sredo večer, 11. julija v S. N. D., staro poslopje, št. 4. Ker je precej stvari za rešiti v prid organizacije, je treba, da so vsi člani navzoči na seji. Na seji bo tudi podano poročilo delegatov, ki so bili na konvenciji, ki se je vršila 21, 22. 23. junija v Clevelandu. Konvencija je sprejela precej koristnih skle- zdravi do prihodnjega svidenja. Pozdrav vsem članom št. 290 S. N. P. J. in članom št. 103 S. S. P. Z. Zdravstvujte in listu "Enakopravnost" pa želimo mnogo naročnikov! Obed in Kovač Iz Jutrovega Cleveland, O. V preteklih treh letih ni društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. priredilo nobenega piknika aH izleta, pa da ne bo ljud-istvo mislilo, da člani tega dru- V boj zoper pretoplo obleko in stanovanje Dr. Fr. Noltenius je napisal za revijo "Medizinische Welt" kaj mičen članek o poglavju revmatizma. V članku je podal zaključne misli svojega dolgega proučevanja revmatičnih pojavov v vročih deželah, predvsem v Argentini. Pisec je ugotovil, da je rev-matizem v toplih krajih celo bolj razširjen kakor pri nas. Tudi najhujši mraz lahko prenašaš v toplo zakurjeni sobi. Mož je bil obtožen, da je hudo pretepel svojo ženo. Eden izmed sosedov je bil poklican, da pov za organizacijo in zdaj je,., v, , , v v , j stva v poletnem času spijo, so na članstvo lezece, da lih uvede t .... . „ v spored. Posebno se poživlja odbor, da vsi pridejo. Če vas in- se namenili prirediti piknik pri-jhodnjo nedeljo, dne 15. julija teresirajo zaključki konvencije, na P°znanih Zornoviljj , . , prostorih, na Bradley Rd. lih tukaj ne bom opisoval, am-, „ ', . , , , pak pridite na sejo in tam boste! Za b° SVirala dobra g°d" sli.šali poročilo. Tisti, ki še ni- ^ m k plesu je vstopnina samo ste člani Small Home and Land:10c" Na r^polago. bodo razno; Owners federacije, pridite inivrstne mrzle ™ace m domac postanite člani, ker samo v or- . prigrizek. Oni, katere veseli, bo- ganizaciji je moč. Torej, ne po-j'do ^o balinali. Vsak je lahko zabite v sredo večer ob 7:30 uri,' zagotovljen^ da mu ne bo zal a- dne 11. julija. I. G. ko se udeleži, ker zabave bo do-j volj. Vožnja je prosta tja in na- __:zaj. Prvi truck odpelje izpred i Slovenske Delavske Dvorane toč Iz obiska ino ob 1. uri popoldne. Cleveland, Ohio! Posebno poživljam člane naše-Na obisk iz Clevelanda smo se j ga društva, da se gotovo udele-podali v Homer City, Pa., ki je; že, ker sklep zadnje redne se-207 milj vožnje. Avto dirko je1 je je bil, da mora vsak član ali vodil dobro poznani Anton Ko- j članica kupiti za 50c pivskih ti-vač, po priimku in tudi kovaško jketov, in to ako se udeleži ali ne. izučeni rokodelec. Vozili smo se.' Dolžnost vsakega člana je, da se po "grofovsko" ter smo obiskali ■ udeleži tega piknika, ker vsake-tamošnje dobro poznane druži- j mu članu so znane razmere dru-ne, ki že več let tam prebivajo, i štva, torej se boste gotovo ude-kot družina Modic, Penko, Je- ležili. reb, Rink, Smith, Klemene, itd., Nasprotno je mraz mnogo bolj (izpričuje za prosekucijo. Sosed neprijeten v deželi, kjer pade je podrobno opisal, kako se je temperatura samo 5 stopinj pod stvar zgodila, ničlo, a dežela sama nima pri-! Sodnik se ves začuden obrne prav za kurjavo. Značilno je, da k priči in pravi: domačini, posebno kmetje sploh. "Ali mislite reči, da ste mir-nočejo v zakurjeno sobo, ker se no stali in gledali, ko je ta mož upravičeno boje, da bi oboleli, j tukaj pretepel svojo ubogo že-Vojna je pokazala podobno. V nor "Da, vse sem videl." "Pa niste poskušali posredovati?" "Nisem mogel." "Zakaj niste mogli?" "Sem ravno pipo basal." & "Zagovorjal sem vas kakor svojega sina," je rekel advokat se zadnjih letih vojne se ni prav nič več vojakov prehladilo kakor prej, nasprotno njihovo število je bilo še manjše. Privadili so se v mrazu in dežju iz-premembam temperature, in se utrdili. Dr. Noltenius prihaja do zaključka, da je revmatizem bole- . v zen tistih, ki preveč skrbno ču-j r°ParJu P« končam obravnavi, vajo svoj kotiček za pečjo!' Kaj je tudi on tak falot?" s Kdor hoče uspešno in lahko pre-jcudl roPar-našati hud mraz, naj ne gleda . # preveč, da bo dobro zavit in! 0ce- kaJ Je diplomat?" je oblečen, temveč naj utrdi svoje ^^ hotelo, da se privadi na izpremem- Diplomat, dragi sinko," je bo temperature. Če kateri or-1 odvrml oce- "Je moški, ki se vse-gan preskrbno čuvaš pred draž- leJ sPomm ženskega rojstnega ljajem mraza, zaspijo njegove dneva- toda Pozab|. koliko je uravnalne priprave, in ze vsak prepih mu škoduje. Zadostuje, da si zmočiš noge ali na kakr- toda v 43 urah ni mogoče, da bi bili pri vseh. Torej, naj velja za vse. Najlepša hvala vsem za gostoljubnost in postrežbo, ostanite Še enkrat vabim cenjeno 0b-!šenkoli način zmanjšaš tempe raturo, in že je bolezen tu. činstvo, da se udeleži tega piknika, ker gotovo ne bo nobenemu žal. Na svidenje pri Jos. Zornu v nedeljo, 15. julija. Anton Traven Predor pod reko Mersey Te dni do dovršeno delo, ki ga lahko smatramo za eno največjih pridobitev moderne tehnike. Že julija bodo odprli velikanski predor ki je bil zgrajen pod reko Mersey in ki bo vezal štiri mesta, ki štejejo skupno 1,250,000 prebivalcev; to so Liverpool in Bootle na strani Lancashirea ob reki, Birkenhead in Walasey na strani Cheshirea. Slovestnosti bosta prisostvovala angleški kralj in kraljica. Predor so pričeli graditi decembra 1925. Dne 3. aprila 1928 so prišli delavci, ki so vrtali iz nasprotnih strani, skupaj in prevrtali še zadnjo steno. Vrtali so tako natančno, da je znašala razlika glede lege obeh rovov komaj nekaj centimetrov. Nato so pričeli podzido-vati predor. Obok so obdali z železno ploščo, ki so jo na notranji in zunanji strani zavarovali pred rjo s cementom. Sredi predora bo tekla krasna betonska cesta. Vrhni lok bo pokrit s cementom, ob strani pa bosta obe steni v višini 2 m pokriti s črnimi ploščami iz stekla. Nato so položili na cement jeklene plošče. Dejansko bodo peljale skozi predor štiri ce ste. Predor bo namreč imel na vsaki strani po dva vhoda. Po dveh cestah bodo vozili v eno smer, po vseh drugih v nasprotno. . Proti sredini predora je 12 m. Poleg tega je na obeh straneh speljana pot za delavce in paznike, tako da znaša notranja svetloba predora 13.6 m. Izvedenci so ugotovili, da je to največji odvodni predor na svetu. Skozi predor bodo vozili v prvi vrsti z avtomobili. Prav radi tega je bilo treba v prvi vrsti gledati na ventilacijo, sicer bi nastalo v predoru takšno ozračje, da bi se ljudje v njem zadušili. Izvesti ventilacijo takšnega predora ni bilo pač lahko. Po dolgih poizkusih so inženerji nalogo srečno rešili. Ob vhodih so postavili ogromne črpalke, ki dovajajo predoru čist zrak in odvajajo pokvarjenega. Zato je bilo potrebnih šest velikanskih naprav, kate rih obratovanje se avtomatično uravnava v posebni nadzorni celici. Tu je v vsakem trenut ku razvidno, kakšna je sestava zraka v posameznem delu predora. Prav tako lahko tu ugotoviš, koliko avtomobilov je v predoru in kako delujejo črpal ke. Stroški za ta predor so znašali 7,077.800 funtov sterlingov, to je okoli 1 milijardo 680,000 Din. Vlada je dala za to 2,500,-000 funtov. Ostali del si je podjetje nabavilo s posojili, ki jih L' bo odplačevalo s pobiranjem posebne cestnine. Deloma pa bodo krili te stroške z občinskimi pristojbinami mesta Liverpool in Birkenhead. in ze Kneippove kure, mrzle prhe, ki jih posebno ljubijo Angleži, ali pa vroče prhe, ki so v navadi pri Japoncih, utrjujejo telo. Dr. Noltenius se je skušal v Ame- Kaj naj te zanima v listu? Emil Ludwig, znani nemški zgodovinar in publicist piše o . , , „ navadah in razvadah dnevnega braf pred revmat.zmomtiska ^ da ^ ^ ^ s tem, da se je toplo oblačil, list prevdarn0 navadno Končno se je odločil, da nasto- wti y . z&ni_ pi nasprotno pot: pozimi je ho- ma ge zr ^ ^ ge _ dil prav tako lahko oblečen in jo ^ na m vzh za tudi suknjo si je pogosto slekel, boje na j kem> za di lo. da bi užival mraz. Polagoma je ^ y državah od njegov revmatizem izginil. Dr.;katerih log.jo _ Zani_ Noltenius trdi, da zadostuje da m& gp 2a gmrt napadeni prgan izpostavi nekaj ki ^ nikdar ^ ^ y žiy_ časa mrazu, da takoj nato zgi- ljenju Prepričan je tudii da ne revmatizem. Revmatizem je mQra y nagHd pohlastati vse po njegovem mnenju bolezen glanke in gpiske ne mQre stanovanjske kulture. I prebrati vsega članka, pa se Tudi kmetijstvo je potrdilo" mu zdi doyolj da prebere zače_ te ugotovitve. Tako je n. pr.jtek in konec znano o kokoših, da se kaj rade se Vse to požre va-v največji naglici. Za pol o vsem prehlade, ako so nastanjene V;ure ne ye yeč mčesar zakurjenih kurnikih. Jasno je,!^gm kar je braj da si ni mogoče utrditi telesa! K'ako naj tore:j berem0 iist? od danes do jutri, preveč meh-.Bran-je lista naj naročnik pri-kužno je. Človek se mora poča- hrani morda za večer. udobno si privaditi na mraz. Pozimi naj naj se nasioni na stol in prižge se v zakurjeni sobi nikar ne žarnico ter naj prevdarno izbe-toplejše oblači kakor poleti. Dr.'re iz ligta t0) kar zadeva nje-Noltenius trdi, da ga prav nič goVo udejstvovanje. Samo v ne zebe v noge, odkar nosi tudi tem primeru bo imel korist od pozimi kratke platnene spodnje iista. Toda zvečer lista nikjer hlače in bombaževe nogavice, j ni več. Porabili so ga za za-Torej v boj proti pretiranemu (vojni papir. Če izidejo listi oblačenju, proti prezakurjenim! zjutraj, ima pač to svoj razlog, stanovanjem in spalnicam in List tako nabere novic od vse-proti strahu prepiha! Posebno ga dneva tja do poznega veče-pri otrocih glejmo na to, da se'ra in jih drugi dan prinese na-jih ne polasti razpoloženje za'ročniku. S tem pa še ni feče-revmatizem. Francosko zdrav-Jno, da mora ta zjutraj v naj-stvo priporoča 65 stopinj top-, večji naglici prehlastati list lote v stanovanjih, nemško 2 brez vsakega užitka, stopnji več. Dobro bi bilo, da* to zahtevo še znižamo. ROOSEVELT OBIŠČE REPUBLIKO COLOMBIJO Predsednik Roosevelt je zapustil Virginske otoke ter se bo 27 POLJSKIH PIKETOV ARETIRANIH McGUFFEY, O., 9. julija. -Danes je okrog čebuljnih naša- danes ustavil v mestu Cartage-Najgloblja točka predora ležijdov, kjer je v teku štrajk polj- ni, v južno-ameriški republiki se obe mesti, ki gresta v eno 51 m pod gladino reke. Nad skih delavcev, izbruhnila bitka,' Colombiji, akoravno je to proti smer, združita na velikanskem predorom je povprečno 6 m ka-jv kateri so se bliskali noži, ko tradiciji, da ameriški predsed-podzemeljskem križišču, ki na- menite plasti. Za izvrtanje ro-'so piketi napadli stavkolomce, nik ne sme stopiti na tujo zem-pravlja vtis ogromne dvorane, va so morali odvoziti 1,200,000 katere se je peljalo na polje v Ijo. V St. Thomasu na Virgin-Dolžina predora od glavnega ton materijala. V času dela soj tovornih avtomobilih. Deputiji skih otokih sta dve distilerijski vhoda na Haymarketu v Liver- v dobi 5 let odpeljali približno so aretirali 11 piketov. Na ne- družbi predsedniku poklonili poolu do vzhoda na Chester- vsake dve minuti za 1 tono kem drugem kraju pa je bilo prve sodčke žganja v znak hva-steetu v Birkenheadu znaša kamna. Zaposlenih je bilo po-1 aretiranih 15 stavkarjev, ki so ležnosti, ker je povzročil razve-3:43 km. Širina glavne ceste vprečno 17,000 delavcev na dan. obtoženi, da so zavirali promet. 1 javi jen je prohibicije. Konec smrti pod vodo Valj za reševanje posadke v potopljenih podmornicah. Iz Rima poročajo, da je nekemu inženjerju Rossiniju uspel izum, ki omogoča reševanje posadk v potopljenih podmornicah. Aparat po Rossinijevih načrtih je zgradil inž. Gerolami iz ladjedelnice v Tržiču (Monfalcone) in so ga tudi že z uspehom preizkusili. Kolikor je razvidno iz poročil, ki so iz umevnih razlogov precej skopa in se ne spuščajo v podrobnosti konstrukcije, gre za močan in dokaj velik jeklen valj, ki gre natančno v posebno odprtino v krovu podmornice. Zaprt je z ne-produšnimi vrati in ima dovolj prostora za finega moža. Zapre se hermetično od znotraj in zunaj. Če hoče človek iz potopljene podmornice na prosto, stopi v valj in ga zapre. Valj se s tem izolira od notranjosti podmornice. Odprtina v krovu se odpre, voda vdere v prostor, ki je v njem jekleni valj in ta se dvigne v višino. V normalnem stanju je valj z jekleno vrvjo pritrjen na kolo v notranjosti podmornice. Kakor se dviga, tako mu sledi ta vrv. Mož v cilindru ne čuti med dviganjem nobene spremembe v zračnem pritisku in lahko neovirano diha. Ima dovolj zraka za eno uro, čeprav bo dospel na površino v nekoliko minutah. Skozi močno stekleno okno v valju lahko ugotovi, kdaj prispe na površje, nakar odpre valj in stopi iz njega-Na znamenje se valj z jekleno vrvjo spet povleče v podmornico in pripravi za rešitev nasled' njega moža. Naravno, da omogoča novi izu® pomoč tudi od zgoraj, posebna avtomatična priprava pa skrbi za to, da more na površje tudi zadnji mož, ki je še ostal v podmornici, da omogoči dviganje drugih. Poskuse so delali s podmornico "Anfi* trite", ki so jo posadili na dno na zelo globokem in težko dostopnem kraju. Posadka je štela 78 mož. Povprečno je trajalo 8 minut, da se je valj spet pojavil na površju. Za poskus so spustili pet mož tudi od zgoraj v podmornico. Ženske stresajo s palm ■Ločitvena procedura med črnci. Misionar Palatzky, ki je v najtemnejši Afriki spreobračal zamorce, pripoveduje zcl" zanimive stvari o svojih doživljajih. Spočetka nisem imel najmanjšega pojtf8 o tem, kolikokrat je bilo moje življenje v nevarnosti. Pridigoval sem v vaseh domačinov-ki so v pragozdih in stepah, daleč od vpliva W lih oblasti. V eni teh vasi je prišla v moj & tor krotka antilopa. Napodil sem jo, ker sem # bal, da bi poškodovala moje instrumente in dele moje opreme. S tem pa sem si nakopal jezo vseh vašča-nov. Menili so, da je v antilopi duša nekeg* njih umrlega poglavarja in da sem to duš" smrtno razžalil. Položaj je bil zame precej čljiv, ko mi je šinila v glavo rešilna misel. V pu sem imel košček sladkorja, in to stvar, ^ l\ je niso domačini še nikoli videli, sem ponU' dil živali, ki jo ie rnalo ovohala in nato z najbolj" šim tekom použila. Lepa žival mi je celo obliz8' la roke, kar je napravilo na domačine ogrome" vtis. Bili so prepričani, da imam vpliv tudi n» dušo njihovega poglavarja. Nekega dne sem bil na bregu velike reke priča nenavadnega prizora. Na jasi je bil9 zbrana vsa vas, ki je sedela v krogu okolu sami jene palme. V njeni krošnji, kakšnih Pet metrov nad zemljo, je čepela ženska. Atlctsk' črnec je stresel drevo z vso silo, ženska v krošnji pa se je oprijemala debla, vpila in kričala' Mož je stresal s čedalje večjim besom. NiseH1 vedel, kaj pomeni ta procedura, pa so mi pov®' dali, da gre za ločitev zakona. Pri tem rodu Je navada, da se mož, ki se je naveličal žene, ta način loči od nje. Če pade ženska med stre' sanjem z drevesa, se zakon loči. Usoda žene je potem klavrna. V drugič se ne sme omožiti jo običajno prodajo za sužnjo. Če pa ne pade in se zakon ne loči, ni zanjo nič bolje, kajti žive1* mora ob možu, ki jo smrtno sovraži. 23. OTROK 72JLETNEGA OČETA V neki italijanski vasici blizu Savonne je rodil 72 letnemu kmetu Benniju 23. otrok-Benni je drugič oženjen, s prvo ženo je imel e' najst otrok, druga mu je pravkar povila dvanajstega. Vsi živijo in so čvrsti in zdravi. (Dalje iz 1. kolone) last sama pa nima interesa, da dobre lovne moči i/v°anja in si s tem še stroŠ^ napravlja. Naši vojni ujetniki, kolikor je v Rusiji, bodo rešeni, kadar bodo našo in sovjetsko državo vpostavljeni pet normalni odnošaji. Že v interesu tej1 revežev bi želeli, da se to Čimprej zgo^1' i M- julija, 1934 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljen« 1908 Inkorporirana, 1909 SLOVENSKE NARODNE NOŠE j Roboti izpodrivajo ljudi Slovenci iz Trsta in okolice leta ]"oplečja," to je nekako do pasu; j segajoče srajce, ki so jih nosile pod modrcem, da je bilo videti le rokave in nekoliko oprsja. GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telelon: — PULLMaN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, C William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. *rank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBORs Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. 8teve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. . _ GLAVNI ZDRAVNIK: Dr. p. j. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: "*NA|E0PRAVN03T", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. .. Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-j®*> denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-'JOJa upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost * »Mlov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Ko so prišli v Ameriko prvi T j ljudje-stroji v modo, so imeli bolj pomen igrače za odrasle o-sebe nego resnih strojev. Odgovarjali so na omejeno število Krila so bila živobarvna modra, temnomodra in črnordeča;. „ . . : spodaj so imele našite trakove, T^v' T , ™ T ^ ^ Krilu je bil prišit drugobarven ^ pn kaksm^slovesni priliki spominske plosce in ra- 'ugoslovan namerava preleteti na v Gradcu pri Litiji. Na lice ocean. mesta dospela požarna bramba l iz Litije, požara ni mogla več fazen poleta, ki sta ga pred uduŠiti, ker je bil kozolec polnibil' kakor Wače- obšit y I Af« * m m . w % ' - I m A ^J nI« ma W t y, Moški. Po "Novicah "1864., stran 50, in S. Rutar: Trst in mejna grofija Istra, stran 170. Klobuk: zelo širok, črn, z le po svileno vrvico, ki je zadaj nekoliko visela navzdol. Pozimi modrc in ob burji so nosila dragocene j bili velikim trgovinam za rek- kučme (frkindeže, vidrovke) iz Predpasniki so bili bogato i lamo. Če so v odsotnosti svojih ! drage kožuhovine, spredaj niz- nabrani in so segali v pasu do gospodarjev beležili telefonske |ke, zadaj višje; ob robu so bile ledij ter so bili vselej od krila'pozive ali poročali nanje, da go- obšite z zelenim baržunom. druge barve. Nogavice so no- spodarja ni doma in da pride P'antje so si ob nedeljah in sile bele. Čevlji nizki, zelo od- ob določeni uri, je bilo to že do- praznikih na klobuk pripenjali Prti> okrašeni z barvanim tra- sti. šopek cvetlic,. zlasti če jim ga kom (rožico). Pete so bile ne-! „ , . , je dala izvoljenka. i obično visoke in ozke. P°tem/ ™da ^ J . ,.. ,J.,. . , . ..i v Ameriki skopnela kakor vsa- Cevlji so bili nizki, na gornji y S. Rutarjevi knjigi: "Sa- ka moda. Ostali so roboti, to je strani na dolgo odprtij pri o- mosvoje mesto Trst' in mejna posebno "inteligentni: stroji za zenjenih in bolj premožnih so grofija Istra» čitamo na stra- specialne namene, ki so v mno-imeli spredaj precej velike sre- ni 171: «0 svečanih dneh nosi- gih primerih obdržali svojo člo-brnezapone (fibije). Nogavice: jo močno in redno po dolgem i veško zunanjost, v pretežnem modre, dolge do kolen. nabrana krila bele ali svetle: številu primerov pa so videti Hlače: črne, široke, suknene, barve z modrim, večinoma svil-fjegale so le do kolen. Na zu- natim predpasnikom. Opasuje-nanji strani spodaj so bile ne- jc se z zelo dolgimi raznobarv-koliko preklane. Spredaj do nimi svilnatimi trakovi. Okoli11 vili v vodnih naPravah v Wash" precepa so bile okrašene z rde- svetlega modrca ovijajo široke, mgtonu> kJer merijo vodno sta-čo, modro ali rumeno svilo. Po- rdeče rute z resivami. Na glavi nJe v podzemeljskih kazematah leti so nosili bele prtene hlače. imajo redkokdaj kako pokriva- in £a avtomatično sporočajo Jopič (jaketa) je segal do iG, a poprej so nosile posebno i centralL Zaradi teh robotov sta pod kolka. Bil je iz črnega iepe, dragocene peče. Nogavice lzgubila službo dva človeška pa-V sukna. Okoli gumbnic, žepov so tudi pri ženskah rdeče, vol- znika- Na čikaški svetovni raz-in okoli rokavov za pestmi je nene jn počez nabrane. Čevlji stavi so imeli robota> ki Je v ti. i • , . , . ^nlnponom rlalll rtl?«^ VP avtn- so beli, zelo nizki, od zgoraj ške moči. Zadnji Čas si je omis lila podobne brezdušne služab nike zelo velika evropska tvrd-ka, namreč Angleška narodna banka. Že prej si je omislila v oddelku za knjigovodstvo stroje, ki so opravljali neka specialna dela iz te stroke. Izkušnje z njimi so bile tako dobre, da je izgubilo na vsak stroj 23 ljudi svojo službo v banki, skupaj 230 oseb in da so se odločili potem nastaviti robote tudi za druga dela. Stroji, ki so tu zamenjali ljudi, sicer niso poceni, toda v dveh letih, odkar delujejo, so se že davno izplačali. Sedaj so uporabili robote za straženje podzemske zakladnice Angleške narodne banke, kjer so shranjene, kakor si lahko mislimo, ogromne vrednosti. V tem prostoru je danes že vse zmehanizirano. Alarmne napra- ve so n. pr. pravo čudo tehnike. Štirje roboti sedaj avtomatično odpirajo in zapirajo tisoč in več kilogramov težka vrata v zakladnico. Obnesli so se iz-borno. Seveda je zaradi njih spet nekoliko ljudi izgubilo delo. Proda se zelo poceni Chrysler 75 Sedan, model 1929. Poizve se na 1741 E. 33 St., spodaj, zadaj. Naprodaj je dobroidoča grocerija, ki se nahaja na dobrem prostoru. — Dobra prilika za Slovenca. — Vpraša se na 6213 St. Clair Ave. z rume- primerov pa kakor vsi drugi stroji. Prav takšne robote so nasta- Ukinite poletne prehlade, vročico in zgodnji "Hay Fever" Vse posledice teh neprijetnih prehladov se hitro olajša z mo jim predpisom po večletni praksi in izkušnji. Mi zajamčimo uspeh v vsakemu slučaju ali pa vrnemo denar. Imamo zdravila tudi v majhnih količinah za poizkus po 50c. Olajšanje v teku, 30 minut. E. A. fflSS 7102 St. Clair Avenue SVARILO Dotični zlobni osebi, katera sej skriva za žensko krilo in mi piše pisma brez podpisa in naslova, polno grdih, ostudnih laži in obrekovanja čez mojo osebo in hoče oblatiti moje ime, ker oseba je znana, če ne ustavi tega, bova jaz in moja žena prisiljena postopati z dotično osebo sod-nijskim potom in izročiti ostudna pisma, katerih 12 hranim, na pristojno mesto, potem naj si posledice sam sebi pripiše. Frank in Julia Podobnikar, 19508 Mohican Ave. leti izvedla jugoslovanska pi- letošnje mrve^ in"je"pogorefdo no' rdečo ali modro svil°" Na preklani in odprti (nezavezani) matično kontroliral vstopnice ta Sondermayer in Bajdak, ki jtal. Keržan ima škode nad 40,-|ysaki. strani je bila vrsta precej tako da so od spodaj komaj pr- - obiskovalcev in stel goste. sta poletela iz Jugoslavije v 'In- širokih, okroglih ali osmero- ste pokrivali. Imeli so pa ti Nešteto je danes že podobnih leta, tiik ~ -----~ - -o------,000 -Din, kar pa še polovico ni, - - ^ ----- -- - J1CiJW,iu j^. ^ r-------- U'J° in, nazaj, niso jugoslovan- krito z zavarovalnino .Ogenj je °£latlh srebrnih gumbov (be-< čevlji zei0 visoke podpetnike robotov, ki z veliko natančnost skl letalci izvedli nobenega po-|nekdo podtaknil. j tonov), ki so pn hitri hoji le-, (tekone, take). Takih čevljev; j0 opravljajo vsakovrstna delaj ipo rožljali. " " ' " " - - — | Pod jopičem so nosili s svi-jčankah, ki nosijo zaprte nizke jlo obšit telovnik (kamnižolo,! čevlje z nizkimi podpetniki;! V soboto 21. junija se je nad: bele ali pisane tka-. mnoge pa hodijo bose celo po ki bi bil svetovnega zna-caJa, kakor na primer, polet čez °Ccan> okrog sveta itd. Ne sme-fto misliti, da jugoslovanski letalci bni- Težav, Nad Sarajevom se je utrgal oblak. j se sedaj ne vidi več pri okoli- jn nadomestujejo drage člove-j za take polete niso sposo-; Pašinim brdom utrgal oblaki ki mne. fiega ,aVe S° Predvsem ffm°t"| je povzročil v Sarajevu tako po- lete je značaja, kajti za take po- vodenj in pustošenje, kakršne-poleg drznosti in|ga ne pomniio od leta 1909. V Pozimi so se ogrinjali s "ka- sPos h treba P°leg drznosti mjga ne pomnijo ja nosti tudi mnogo denar- kratkem času so se vse mestne! potom," to je s plaščem, ki je T . ulice spremenile v deroče poto-jimel kukulico (kapuco); nare- ke 2 ^emuna poročajo, da se. e- ke. Zamašili so se odvajalni ka-l jen je bil iz debelega, močnega! jugoslovanskih civilnih le-;nali, kajti voda je nosila po uli-| sukna; od znotraj je bil kosmat iiv,V brez bruPa pripravlja na'cah vse, kar je našla na potu: in spredaj ob robih obšit z rde- drva, kamenje, sadje, stole, mi- čim suknom. ze itd. V kratkem času se je moral ustaviti ves promet, ne samo vozovni ampak tudi tramvajski in avtomobilski. Na ne-1 snemamo iz raznih virov. Tr-katerih ulicah je stala voda en žaške okoličanke so nosile na čevelj visoko. Mnoge ulice pa so | glavi bogato vezene peče, obrob bile kar zatrpane z raznimi ljene s širokimi čipkami, predmeti, ki jih je nanosila vo-j „ ^ . gukna g0 ge. da. Vse kleti po mestu so bile, do g edaj SQ bUe ,polne vode. Največ škode so tr-|^hl-pnfi z Proda se Prišiti sta bili dve vrsti!mestu... Lepa navada okoličank, Beer Garden in restavracijo! gumbov, takih, kakor na jopi-J zlasti nepokvarjenih je, da i- zaradi bolezni. Imamo licenco za j j majo ob praznikih polna nedra pivo in žganje. Proda se vsej | vrtnic in drugih lepih cvetlic, j skupaj. podrobnosti se pa dobi cu. izmed katerih se blišči jo zlate :pri lastniku. Naslov se poizve v verižice in drug ovratni nakras, uradu «Enakopravnosti." kar prav okusno diči oprsje in _i--— se kaj lepo podaja zdravim li-! Proda Se km pojetj s samo dvema ^'Stankoma, tako da bo letel ^akokrat po 10,000 km zdrže-■ V tem poletu je zamišljen čez Atlantski ali Tihi oce-• Inie drznega jugoslovanske-a letalca je po njegovi lastni Ji za enkrat še neznano. Se-v j' 80 v teku pogajanja z neko l«0 ugledno inozemsko tovar ,no ietal dila Ženske Nošo tržaških okoličank po- cicam. (Nadaljevanje) ki bo za ta pilot zgra- ^ , j , 1 obrobljene z vijoličastim ali na i(!^Sebno letal°" Ista tovar- j peli mali trgovci s sadjem, ki so odrim baržunom. Sprednja ro-je ze večkrat slavnim letal-i imeli svoje šotore postavljene ^ gta bUa nayzen obrnjena. ,t0pila SV°ja lGtala Za,kar P° UlicL VSG fdt, Jim, J!iJope niso zapenjale, bilo je vi- l4oW THE CITY & SUBURBAN CO. 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 LIFE'S BYWAYS Sold by Druggists Use WKLDONA Tablets Write for FREE, fully ' illustrated 24-pags book, "History of RHEUMATISM,'' with chapter discussing germs of rheumatism, to A W1XDONA CORPORATION a Desk 7, Atlantic City, N. J. m Najlepše darilo za vašega sina in hčer ob graduaciji, rojstnem dnevu, itd., ali pa za vašega prijatelja-Amerikanca, je knjiga 'The Native s Return SPISAL LOUIS ADAMIČ Naročila pošiljite na urad ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Izredna cena sa Jugoslovane samo dva dolarja. jyj sta dela s polno paro sodno-! Uja ^'Ijah, severno od Kra-, zdravniška komisija, ki posku-' gor'et V n°Či 21' juni:ia začela|Ša ugotoviti vzrok zastrupi je-1 ta hil Zldana> toda s 3lamo kri-;nja, orožniki pa so pridno naj jpj »a posestnika Franca Ko-, ddu da izslede negiOVeškega pow domače Martinovca, zločincaf ker je vedno bolj oči-v S Mše pa majhen lesen hlev. tnQi da gre za zločin orožniki Wat SU stanovala 86 letnl |SO že aretirali neko žensko, ker KoZelP°SeStnika KozclJa' Jakob!je padel na njo sum. Ta žen-VSak J 111 se3tra Mica Koželj, !ska bi v slučajUi če izumre vsa bUšhiina Gnem k0nCU" 0gCnj jC|Jagodičeva družina, po njih po-konc. nenadoma na zapadnem; dedovala. Toda ženska odločno ho t }z hlše il1 objel vso stre- zanika> da bi biJa podtaknila v Hieiv,°T,da f° PrfPlašeni žgance strup. Od obolelih oseb so mogli doslej zaslišati E5E JiuBRLES Ttusus- Hothinz You CanVoTo VETCH?ybusxjur A HaLV ur BWPIT SAlš "HAtmurr ORWH£H-ANIWČujB WATTinz "MAHPSIJP * Youtz $ /S.00 CHECK,ToK TWO ANWlfHES AKP "Fouk Bottuzs OF CIHCjtiz AL£ : in Kozeljevi komaj rešili starčka iz goreče hiše in ci^1 nekaJ praznih skrinj. Ve-°bleke stanovalcev je zgo-in .' Gorelo je skoraj eno uro vSeJe hiša do tal pogorela z OSU kar bil° ostal° v n;'e;'' w le gol° zidovJe- škoda žavSa naJmanJ 20,000 dinarjev, f5()ar^ano pa je bilo samo za V<»Mr K samo Dragano Jagodič, ki je kuhala žgance. Ona misli, da je bil strup v soli. Drobovje umrlih so poslali na preiskavo v Zagreb. pri Gradcu pri Litiji. CT. JuniJa 3e do tal po-in dvojni kozolec posestnika 8ostilničarja Franca Kerža- Oglasaj+e v — "Enakopravnosti m SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM 'Enakopravnosti' i m 010102020102020100010202000200010002000001010200000002010201000002020000000202010200000100020102010101000202000202010201020202020201 555555555555555555555555555555555555555O555555555555555555555555 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 10 julija, 1934 ^iiiiiiiiiif iiiiiitiiiiitiiiititiiiiiiifiif iiiiifiif tiiiitiiiiiiiiiniif iiiiiiiiifiiiitiiiiiini^ j Mož Simone | Roman § 1 SPISAL CHAMPOL. PRELOŽIL V. LEVSTIK 1 ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllillllllllllllllllllllllllNilllf? Ko je bil rešen svojih treh gentlemen, katerih lesena okor- Njegov glas je bil tako razburjen, da je bilo jedva razloči- nost in nerazumljivi jezik sta ga j ti njegove besede. n morila, je gospod d'Avron izlil "Mislil sem, da bom mogel po- vso svojo vročekrvnost. Govoril je o svoji odsotni ženi, o svojem nemiru, o svojem zaupanju, brisal si solze in dušil smeh; nato zabiti," je nadaljeval, "pa ne morem. Pomislite na to bridkost to neizmerno obžalovanje. Zdaj šele čutim, kaj vse sem izgubil je z otroško veselostjo preskočil: in kako nesrečen sem. Da ni pri-k drugi vrsti misli: , šla nad mene ta nesreča, da "Zdaj si boš lahko ogledala i sem še sedaj, kar sem bil ne-svoj dom," je dejal Simoni, j koč . . ." "Lepši je, nego si predstavljaš." | Umolknil je; nato je planil k Vlekli so Simono v neznan ji | nji in jo strastno potegnil nase: del gradu. Zmagoslavno jo jej "Rotim te, odvzemi mi ta peljal oče po stanovanju, kazočjstrah, ki me duši, poglej, kako ji njen salon, Rihardovo sobo i te obožavam! . . . Reci, da me boš ljubila, ne samo iz vdanosti, ne samo iz sočutja, temveč tudi iz ljubezni! Vidiš, blazen sem, a to si želim, in zdi se mi, da moram brez tega umreti!" In ko je ona molčala in se mu in naposled njeno. Poljasno je zagledala okrog sebe svetle barve svilenino, pozlačeno pohištvo; cvetlice in prižgane svečnike. Nato jo je lady Eleanor objela, oče pa jo je pritisnil ha svoje srce z besedami:; hotela izmuzniti, je dejal: pretresalo njegovo krepko telo, a celo v svojem razburjenju je obdržal tisto oblast nad seboj, tisto nežnost, nad katero je Simona tolikrat obupovala. Mesto da bi jo grajal, jo je pomi-loval in potolažil: "Ubogi moj angeljček," je dejal. "V svojem velikodušju ste mislili, da more biti vdanost' in sočutje brez mej in zadoščati vsem zahtevam. Zdaj pa se zavedate in vidite, kaj ste storili. To bi bil moral slutiti, na to bi bil moral biti pripravljen! Nesrečen sem, a ne razžaljen. Ne bojte se. Moral bi biti najnižji med ljudmi, da ne bi imel do vas vseh ozirov in se zadrževal, kolikor je sploh mogoče. S samo nežnostjo, potrpežljivostjo in dobroto vas bom naposled navadil nase in dosegel vašo ljubezen. Dajte mi vsaj to upanje; ne prosim vas več. Zaupajte mi: prisegam vam, da se podvržem vsemu, karkoli boste hoteli, samo povejte mi, kaj bi radi! . ." pozlačene palčice, ki so tvorile hrbet majhnega stolčka, in palčice so letela na kosce. Simono je obšla ponosna slast ob misli, da bi bil tudi njo lahko tako stri, in navdala jo je želja dražiti ga, izzivati ga in ga pri-tirati do kraja. "Nad čim se pritožujete ?" je dejala z zaničljivim nasmehom. "Hoteli ste moje življenje in kupili ste ga, in vzeli ste ga, in če je kupčija sramotna, je sramotna za vas, ne za mene!" "Jaz," je dejal on obupno, "se j nimam obtoževati ničesar, razen da sem vas preveč ljubil in v vas veroval. Zaslepila me je ljubezen . . . vas pa ... le priznajte, vas je vodila gola korist!" "Ali ste mi pustili možnost, da ravnam drugače?" je vzkipela ona spričo tega očitanja. — "Ali je moj greh, da sem morala izbirati med nesrečo svojcev in svojim lastnim ponižanjem, ali je moj greh, da ste se vi okoristili z mojim trpljenjem, z mo- "Rada bi umrla!" je dejala! jim strahom in z mojo zapušče- "Bog te blagoslovi, dete milo, kakor te blagoslavljam jaz!" "Spoštoval sem vso tvojo rahločutnost, ubogal sem te, do- me! . . . " Toda odšel je bil. Ostala je sama z Rihardom, svojim možem . . . S prestašenim pogledom se je ozrla po sobi, ljubki sobici, preoblečeni s pompadournim sati-nom, zatekla se čisto v ozadje sobe in se zgrudila na majhen naslanjač, ki je stal v kotu. Za trenotek je ostala tako, skriva-je obraz med rokama, nato pa jih je umaknila, začutivša, da se je nekaj dotika: zagledala je Ri-harda pred seboj na kolenih. Šepetal je: "Ljubljena ti moja, ti moja o-boževana žena!" Zdelo se je, kakor bi bil tako izrazil vse, kar mu je moglo srce zasanjati najbolj nežnega in sladkega; in kakor v pijanosti je ponovil: "Moja žena!" Ves pomen te besede Simoni še nikoli ni bil tako očiten in tako grozen, kakor sedaj; in žar oči, ki so jo požirale, žar strašnih oči tega nevidnega obraza jo je bolel in plašil. "Prosim vas," je dejala s slabotnim glasom, "ne ostajajte tako, vstanite! ..." Ubogal jo je in sedel poleg nje. Nenadoma pa ga je neko čustvo silno pretreslo: "Ah, Simona," je vzkliknil, "odpustite mi! Tako srečen bi moral biti, pa toliko trpim!" Hotela ga je zadržati; zakli- j kler si hotela, in vsikdar bo motala je: 'i je veselje, da ti bom poslušen, "Oče! ... Ne pustite me sa-jtoda sedaj ne moreš več zahtevati od mene tega morečega mol ka in zdrževanja. Pomisliti moraš, da sem tvoj mož, tvoj prijatelj, da sem tvoj z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo; ne boš me pač pustila trpeti ko je moja sreča odvisna od ene same besede iz tvojih ust, od e-nega poljuba tvojih ustnic. Govori mi, srce zlato! Na celem svetu ne vidim in ne slišim ničesar razen tebe!" Objel jo je tesneje in v nepremagljivi strasti je pritisnil svoje ustnice na Simonino obličje. Ona pa je vzkliknila in ga s plamenečim obrazim na vso moč pahnila od sebe: "Ne, tega ne pustim, to vam prepovedujem!" Ob tej dotiki je mržnja, s katero jo je navdajal, tako nara-stla, in še bolj kakor prvi dan; dosegla je stopinjo, kakoršne ni mogla niti slutiti, niti premagati, niti prikriti. V nji je izginila kristjanka, da ma iz fine družbe, bitje konvencije in civilizacije; ostala je le še ženska s svojimi prirodnimi nagoni, ženska, ki ne ljubi, ki se upira in se brani. Tudi Richard je bil vstal. Prijel jo je za rame in jo tako prisilil, da mu je pogledala v oči. "Ah!" je vzkliknil, "prav sem imel, ko sem se bal in dvomil! Motili ste se, in sedaj čutite, da ste se motili. Ne ljubite me!" Ihtenje mu je dvigalo prsi in LIFE'S BYWAYS Simona in se krčevito razjokala. Reakcija se je vršila; njeni predolgo zatajevani živci so si jemali svojo pravico, in ker ni našla nobene druge želje, da jo izrazi, je ponavljala strastno: "Moj Bog, moj Bog! O, da bi mogla umreti! . . " Rihard jo je v prvem hipu začudeno pogledal. Nato pa je dejal čisto tiho, počasi, z zadušenim in potrtim glasom: "Torej ne gojite do mene samo brezbrižnosti, temveč celo strah? Simona, odgovorite mi! Kaj naj si mislim? Kako naj si to razlagam?" "Kakor vam je drago!" je vzkliknila ona; njeno razburjenje je prikipelo do vrhunca. — "Nič več ne morem prikrivati, nič več se ne morem hliniti! . . Za danes sem lagala dovolj!" Bridka strast do resnice ji je narekovala besede, blazna želja govoriti, kričati, izdajati se, želja, ki je obvladala um, previdnost, čut dolžnosti in strah pred nevarnostjo; in nadaljevala je: "Sicer pa, naj bi rekla karkoli, vi bi mi itak ne verjeli. Saj si vendar niti trenotek ne morete misliti, da vas ljubim, ali da vas bom sploh kdaj ljubila. Vi pač dobro veste, da je to nemogoče!" "Da," je dejal on potrt. "Zdaj toda šele sedaj vidim . . . Moja popačenost je tolika, da je nič ne more izbrisati v ženskih o-čeh, v očeh moje žene. Zakaj mi tega niste povedali takoj?" Razburil se je. "Da, zakaj ste se igrali z menoj do današnjega dne in do tega trenotka ? Zakaj ste storili ta nepreklicni korak? Ne razumem vas več, ne poznam vas več! Ali ste zblazneli, ali kako ste me prevarali?" Njegove potrpežljivosti je bilo naposled konec. Jeza je vrela v njem. Položil je bil prste na nostjo? ..." "Izgovora iščete," jo je prekinil on z drhtečimi ustnicami, "toda ne boste ga našli. Celo zato, da obogatite svoje stariše, niste imeli pravice, posluževati se brezstidnih sredstev. Saj sem bil in bi bil vsekdar ostal itak vaš sorodnik in vaš vdani prijatelj. Zakaj ste dopustili, da postanem kaj drugega?" Smela predrznost te obrambe je vzbesnila Simono; otrla si je solze in krutih, suhih in zlobnih oči je zavpila: "Ali je svobodno tisto privoljenje, ki ga da človek, ko čuti nož ob svojem grlu, ali ženska, ki izbira svojega moža, ker ji reko: 'Vaš oče pojde v ječo, a-ko ne postanete žena tega človeka, ki ga ne ljubite, ne cenite, niti ne poznate,' — kajti naposled vas res ne poznam, saj vas nisem še nikoli videla! . . " "Ali me niste nikdar videli?" Rihardova jeza je že pojenja-vala. V tem njegovem vzkliku je bila samo še neskončna in neizmerna žalost, in Simona je presunjena obstala, uganivša izpremembo in nepričakovan o-brat v drami svojega življenja. "Ali me še vedno brezsrčno varate," je izpregovoril naposled Rihard šiloma, "ali me je prevarala neka druga, da, prevarala do zadnjega! V obeh slučajih sem nesrečen; toda treba je končati ta dvom.' Vaš mož sem in vaš gospodar. Ukazujem vam, da me ubogate. Ali je res, kar ste mi zdaj povedali?" Ponovila je: "Nikdar vas nisem videla." Takrat se je postavil pred njo. Visoka svetilka je obsevala mlado ženo, slonečo na kanapeju, vso belo v svoji nevestini obleki. Motril jo je nekaj časa, kakor motrimo prikazen, ki ima iz- j giniti, nato pa je izpregovoril z glasom, s katerim je govoril od kraja: "Raje verjamem nemogoče, nego dvomim o tebi. Ako nisi bila svobodna prej, si svobodna zdaj. Ako me nisi videla dobro, poglej me zdaj!" Pristopil je bil k svetilki in brzo, ne da bi se bila mogla Simona pripravljati in počakati, je odvezal svojo krinko in se ji pokazal. Strašno ugibanje, ki jo je mučilo že celi mesec, je še povečalo pretresljivi vpliv tega trenotka. Čutila je, kako se ji meša duh in se ji dela tema pred očmi. Nato je videla kakor skozi meglo: Vstajal je obraz in se sklanjal čez njenega, neznan obraz, čudno in strahovito popačen, predrt razmesarjen in raztegnjen, pokrit s široko rdečo liso, ki je bila videti krvava in katero so grozno razsvetljale velike, razširjene oči, žareče liki dva plamena. Simona je zrla vse to le trenotek; manjkalo ji je poguma, da bi si ogledala natančneje. Kakor spričo rane, spričo bolečine, \ spričo nekatere pošasti, jo je1 pretresel mraz in neprevdarjeno čustvo studa in otroške groze. Nehote je zamižala in se umaknila nazaj. To je zadoščalo njemu, ki jo je opazoval, prodirajoč v še nerojeno misel in ugibajoč besede, ki jih še ni izgovorila. V tišini njene sobe je zadonel glas, ki ga Simona še ni bila slišala, besen glas, podoben jeku obupajočega. "Strašilo sem! Žena se zgraža nad menoj, in mati me je prevarala. Vse je končano! . . " Simona je odprla oči, toda nikogar ni bilo več ob njeni strani, in silovito so se zaprla vrata njene sobe. Obšla jo je hipna zavest velikega pogreška in velike nesreče: planila je pokonci in zaklicala: "Rihard!" Bilo je prvič, da ga je pozvala z njegovim imenom. Da jo je ravnokar slišal izgovoriti svoje ime s to prosečo tesnobo, bi ga nič ne bilo moglo odtrgati od nje. Zdaj pa je ni več slišal, ali ! ni hotel slišati. "Rihard!" je zaklicala Simo< na,- glasneje. (Dalje prihodnjič) Not Just Another PilITo Deaden Pain But a wonderful modern medicine which acts upon the conditions which CAUSE the pain. Take them regularly and you should suffer les» and less each month. PERSISTENT USE BRINGS PERMANENT RELIEF. Sold at all good drug stores.' Small size 50^. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS FOR RELIEF AND PREVENTION OF PERIODIC PAINS TIRED, ACHING, SWOLLEN FEET Moone's Emerald Oil Guaranteed to Stop All Pain and Soreness and Banish Offensive Odors In just one minute after an application of Emerald Oil you'll get the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning- feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble; you just apply a few drops of the oil over the surface of the foot night and morning, or when occasion requires. Just a little and rub it in. It's simply wonderful the way it ends all foot misery, while for feet that sweat and give off an offensive odor, there's nothing better in the world. Moone's Emerald Oil is guaranteed to end your foot troubles or money oack. W»«lMt QUIVERING NERVES When you are just on edge . . « when you can't stand the children's noise ;:. when everything you do is a burden .. ; when you are irritable and blue . . . try Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. 98 out of 100 women report benefit. It will give you just the extra energy you need. Life will seem worth living again: Don't endure another day without the help this medicine can give. Ge« a bottle from your druggist todays cH^e&a, S.OilJificLMte. VEGETABLE COMPOUND 'RINE^ •1 Murine Co., Dpt. H.S., 9 E.Ohio St., Chicago r čiste, svetle, zdrave • KRASNE OC1 f»o čudovita lr.st. Murln« očisti, in lajša ter j? osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Kyp Care ali Eye Beauty pošljemo brezplačno na zahtevo. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vara zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo g-otovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Stebla?, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1124 E. 68 St. To AH Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of Dare's Mentha Pepsin Doesn't Do You More Good Than Anything You Ever Used. ; D:iro's Mentha Pepsin not only quickly relieves stomach distress, but it also conquers stubborn indigestion' dyspepsia and gastritis, and puts a" end to dizziness, nervousness, head-ache, sleeplessness and despondency which distressing troubles are nearly always caused by chronic stomach disturbance. Dare's Mentha Pepsin is a supreme'*' good remedy that druggists everywhere guarantee—a fine tonic tha-builds you up and makes you wof» with vim, eat with relish and sleep soundly. • "Why bother with slow actors when one tablespoonful of this splen.lid and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any upset condition of the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman suffer another hour with imligestiori or any stomach misery when the remedy that acts almost instantly can be easily procured? But there is more to say about this remarkable remedy—something that will interest thousands of despondent people. «mjriEmnimrymi'ijmrmmmnjrLf wm 3 _ w and I thought J I couldn't Sew • Thousands of women are making the same discovery by taking advantage of the Singer "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in makingdresses, children's clothes, rugs, draperies—style consultations-fashion books—sewing books-all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Electric. A small down-payment— (easy terms) places the Singer in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 MAKE IT V0U&SIIF ON A •uxruxnjxnjiriJUTJUTJTruxra ■ahi.M: ■JllMjKŽ&bAi ..: it, Ji,