V sto ¥1., štev. 75 LJubljana, sobota 28. marca 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din ta I r hala ob 4. xjuir»|. ea Stane mesečno Din 25—; ca in®-aemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo a Cnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon Stev. 7». fCočna redakcija: od ig. ure naprej v Knailovi ul. št. s/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 Upravništvo: LJubljana, Prešernov* ulica St. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana St 11.842, • Praha čislo ;S.x8a Wien Nr. 105.241. Mandati zaprtih radičevskih voditeljev razveljavljeni, mandati starih poslancev HRSS se anketirajo, mandati novih poslancev HRSS overovljeni. Osporeni mandati v mariborskem in bregalniškem okrožju overovljeni i Ljubl'ana. 27. marca. Z današnjim izidom glasovanj v Narodni skupščini je padla v naši državi odločitev, ki lahko znači začetek ozdravljenja naših notranjepolitičnih razmer in začetek one dobe. ki smo si jo zaželeli vsi ootimisti v Jugoslaviji že od njenega rojstva naprej. Eliminirani so iz državne politike oni elementi, ki sede danes v sodnih zaporih kot glavni krivci in organizatorji radičevskih prevratnih in protidržav-nih stremljeni. izločeni oni ljudski za-peljivci in prevaranti, ki so šest let n^niali proti Jugoslaviji veleirdajstvo, aa vse mogoče rafinirar.e načine ovirali in onemogočali konsolidacijo države ter nien normalni napredek in pro-cvit istočasno pa kovali načrte za njeno razbitje in uničenje s pomočjo ruskega boljševizma. Še neodločena je ostala usoda mandatov onih radičevskih poslancev, ki so že v prejšnji skupščini bili poslanci, a dosedaj še ni ueotovljeno. v koliko niih zaden^ sokrivda na rovareniu voditeljev HRSS. Stvar ankete bo, da dože-ne kdo izmed starih radičevskih poslancev ni prišel v nasnrotstvo z zakonom o zaščiti države in kdo ima še zakonsko in moralno kvalifikacijo za narodnega poslanca. Vsi oni radičevski mandati katerih nosilci so poslanci. ki so sedaj na novo prišli v Narodno skupščino m zadnjič niso bili poslanci, so verificirani. Da je prišlo do tega skleoa. se je moral izvršiti pravcati politični prevrat v sami HRSS. Radičevei so morali na "edvoumen način in slovesno izjaviti, da s preteklostjo nrekineio politiko IIRSS. da se odrekaio destruktivnim in protidržavnim stremljenjem ter da se izrekajo za državotvorno politiko. Bilo je treba radičevcem pooolne kapitulacije pred državno avtoriteto ter brezpogojnega priznanja države, dinastije in ustave. Vse to in še več se je zgodilo in to fta usta predsednika državne avtoritete! Radičevei pra^jr*. da nikdo rima pravice dvomiti v iskrenost in poštenost izgovorjenih besed novih voditeljev radičevskega gibanja. Naše zadovoljstvo bo pa popolno in naša duša mirna šele tedaj, ako bodo lepim besedam sledila še lepša delanja. Ako bo temu tako. bo kmalu nehal biti «sporazum» le fraza, kakor je bil dosedaj; kajti pozitivno in konstruktivno delo bo samo najiaeia garancija za sporazumno enakopravnost vseh v državi, kl mora biti temelj jugoslovenske demokraciie. Vsem bo odleglo m vsi. ki želimo mogočno m srečno skupno domovino. bomo zopet radostni, čim preje dočakamo take sadove današnjega dne. BEOGRAD, 27. marca. p. Narodna skupščinr. je imela danes dve seji. Na dopoldanski seii je podal Pavle Radič v imenu svoje stranke službeno izjavo3 ki pomenja popolno kapitulacijo HRSS in ?e odločilno vplivala na no!itščno situacijo. Popoldne sta se vršili dolgi seji vlade in NvodneSa b.oka, nakar se fe ob 23. sestala sonet Narodna skupščina. Seja je trajala le pol ure. Sprejeti so bili sledeči skledi: 1. Mandati voditeljev KRSS, ki se nahajsjo v kazenski preiskavi po zakonu o zaščiti države, t. j. mandati Stjepana Radiča, dr. VJadftiira Mačka, Josipa Predavca, Inž. A. Košutiča, dr. Juraja Krnjeviča in Štefana Košutiča se razveljavijo. 2. Glede mandatov onih 24 ocdancev HRSS, k: so bili izvoženi že v staro Narodno skupščino ter so ket členi tkzv. hrvatskega narodnega zastopništva sodelovali v prošli politiki n?SS, se odreci parlamentarna anketa, ki naj dožene v koliko zo ti ooslai-ci -omt>r to pooblaščen: Priznavamo celokupno politično stanje, t kl obstoja danes na podlagi Vidovdanske ustave z dinastijo Karagjorgjevičev na čelu (ploskanje) in sicer z upoštevanjem izvaja. nja pozitivne politike, v smislu volje hrvat. skega naroda, ki je bila trikrat po vrsti jas. no izražena pri volitvah, z ozirom na polic tična dejstva in celokupno politično uredi« tev, kakršna je danes. Korektura teb dej. stev in te ureditve, v kolikor je po svoji volji in vesti ne moremo sprejeti, ima biti predmet revizije ustave, oziroma narodne« ga sporazuma narodov Srbov, Hrvatov in Slovcnccv. Mi se nismo nikdar borili proti tej caši državi in njenim interesom, toda radi omenjenih dejstev, ki smo jih navedli, nastaja v narodu samem odpor, katerega se je pogrešno smatralo za protidržavnego, da. si je bi! spontan. Tako stanje bi moglo pc* stati, če bi se nadaljevalo in razširilo, oso. bito kakor je bilo v Času volitev, p:ed vo» litvami in ki še traja po volitvah, usodno za vso našo bodočnost in ravno radi te na. šc skupne bodočnosti in radi nepremestlji. ve volje za sporazum s srbskim narodom, hočemo storiti vse, da se omogoči hrvat« skemu narodu sodelovanje pri državnem urejevanju, kar pa se more zgoditi samo na podlagi taktične in dejanske enakopravno, sti, ki se ima doseči s popravkom doseda« nje politike. Na drugi strani nas sili k te« mu koraku v prvi vrsti najresnejši notranji in mogoči zunanji položaj. Ako nc pride do ureditve teh razmer in ako se preseka s dejanjem sile zveza, ki smo jo vzpostavili, ko smo stopili ne samo v ta parlament k pozitivnemu delu, temveč tudi v blok na. rodnega sporazuma in seljaške demokracije brez kakšne omejitve v skupnem progra« mu, katerega je v na.sca) imenu prečital g. Ljuba Davidovič, sc nujno samo po sebi menja celokupno razpoloženje hrvatskega naroda in mi nimamo moči, da odločujemo o novem političnem položaju. Kaj pomenja to v sedanjih razmerah, ni treba tolmačiti Ako je naš narod postavljen izven zakona, kaj je to z« nss kot 20«!etno politično or« ganizacijo? Imamo dovolj političnih izku. šenj, dovolj moči in avtoritete, da tudi do izvojevanja narodnega sporazuma doseže, mo popolni pristanek svojih pristašev in volilcev.na vsak sporazum, ki v resnici še» !e sramežljivo kaže neko zakonitost, ustav« nost in spoštovanje narodne volje. ■ Nc bojimo se očitka radi kapitulacije, ki se nam bo delal morebiti tudi v zlobnem namenu. Mi smo v zadnji voii!ni borbi v najtežjih razmerah dokazali in pokazali, da nas ni mogoče niti ukloniti niti zlomiti. V ostalem hočemo mi tako, četudi bi izgleda. Io, da smo popustili pred svojim bratom. Popustili smo bratu, srbskemu narodu. (Veli ko odobravanje v dvorani.) Hočemo tako, da se izključi možnost da bi se povrnili odnošaji. v katerih nas je drža!« v svojih pesteh strahovita tuja sila, ki so jo z naj« večjim naporom premagale vse združene velike »apadne demokracije. Ta zmaga bi se ne končala s popolnim ujedinjenjem in osvobojenjem hrvatskega naroda, ako bi ne bilo najjačjih in najdivnejših naporov Srbi« j je in mučeniškega srbskega seljaškega na« J rod«. (Veliko odobravanje.) Zato smatra« mo skupno našo državno mejo za našo na« rodno hrvatoko mejo, v kateri brani hrvst« ski narod svojo eksistenco po svojem pro. gramu in po svojem pojmovanju in jo bo branil do konca. Kar se tiče seljaške inter« nacionale, potrjujejo vsa poročila zunanjih nepristranskih angleških, ameriških in fran« coskih listov naše stališče, da nima seljaška internacionala ničesar skupnega s Kominter« no hi da vsekakor ni njen organ, a brez ozi« ra na to, da HRSS ni stopila efektivno v sc« ljaško internacionalo, izjavljam, da nismo imeli napram njej, nit! ona napram nam nis kakih obveznosti tn nikakih odnoiajev, kar bo naš glavni odbor ugotovil ob prvi priliki za celo stranko. Hrvatsko narodno zasfop* stvo je sprejelo na seji od 3. avgusta 1924. na znanje predsedniško poročilo, da je Stje« pan Radič poda! izjavo, s katero je naša HRSS stopi!« v seljaško internacionalo pod pogojem popolne ohranitve svojega progra« ma, svoje taktike in sicer izrecno v svrho zveze hrvatskega naroda z ruskim naro« dom. Z ozirom na to, d3 je ta seljačka in« ternacionala faktično nadaljevanje vseruske seljaške zveze, osnovane L 1889., ki jc 1904. ime!« 30 milijonov članov, je bil sprejem tega sklepa znak absolutnega zaupanja p.edsedniku HRSS g. Radiču. Po našem programu prestane obramba domovine s smrtjo in zato smatramo dobro vojsko za driei-no potrebo v svrho ob rami be domovine. Želimo pa po ustavnem potu skrajšati rok službe, sorazmerno znižati ite« vilo stalne vojske ter z vojno dolžnostjo spojiti koristna in javna dela radi olajšanja davčnih bremen naroda in stroškov pri računu za povzdigo prosvete in gospodarstva. (Odobravanje.) Gospoda, dalje bi se šc moglo govoriti, toda nočem nadaljevati ra« di kratkega časa, hočem pa še pripomniti samo naslednje: Ako bi bili mi komunistič« nega prepričanja, kakor se nam stalno in v zli nameri imputira, (Simonovič: To ni res. niča, da se vam imputira.) bi mi kakor smo tudi doslej nastopali jasno, dobro in ener« gično in radi česar smo bili zlostavljcni in preganjani, to odkrito povedali, o čemer bodite gospoda prepričani. (Klici levice: Ta« ko je!) Mi smo vodili idejno borbo ter jo vodimo tudi danes, toda to lmput«ciio ko. muniztna moramo odbijati najenergičneje, nočem reči r ostrimi besedami, toda to nam je že preseda!©. Jaz sem v duši prepričan, t?s tndi vi, ki nam to očitate, v svoji duši tega ne verujete. Z ozirom na to ni več nobenih zaprek za našo stranko, temveč morate sedaj vi gospodje iz vlsdnc večine povedati, »ii ste tudi fic da^je za politiko sile in močne roke. sli pa uvidevate. da smo »prejeli politiko na podlagi narodnega sporazuma in enakopra\mostl. Z- ozirom na to se bo sodilo tudi vaSe postopanje o stva. ri. z« katero danes gre, a vi imate odločiti tako, kakor bo po vašem mišljenju v inte« resu države. O tem, kakšna bo vaša odloči« tev, bosta sodila tudi naša javnost in zgo. dovina. (Ploskanje na levici.) Za tem je predsednik zaključi! sejo ter napovedal nadaljevanje za 5. uro popoldne. Anglija in nemška garancijska uonudfea Torkov Chamberlainov govor v angleški spodnji zbornici ln debata naslednjega dne. ki se je je v imenu liberalcev udeležil Llovd Georse. za delavsko stranko njen voditelj Macdonald in za konservativce sam predscc5n'V vlade Ba!dwin, je prinesla veliko dozo luči v današnjo evropsko politiko. Britanski zunanji minister je z jasnost'^ kateri ni kaj dodati, izjavil, da se Anglija ne misli več pečati z ženevskim protokolom. ki je zamišlien !e kot instrument kontinentalnih sil, a jc za britsk; imperij nesprejemljiv. Poudari! ie, da nobena angleška vlada ne bo sklepala kake pogodbe, ki bi bila naperiena proti Nemčiji in je ponudbo, ki io je nemški zunanji minister stavil Franciji za osiguranje nemško - francoske meje. proklamirah za sprejemljiv temelj nadaljnjih pogajanj. Naglasil je, da se Anglija «>o!j zanima za meie ob Renu. kot za položaj ob Visli, ker ona misli v pni vrsti na lastno obrambo. Nem-čiia se s svojo ponudbo končno odrek-Alzaciji — Loreni. ne odpoveduje se pa nrovincam, ki so pripadle Poljski. Vendar se po Chamberlainovem mnenii' misli v svojem sporu s Poljsko poslužiti le mirnih sredstev. Ba!dwin je Chamberlainova izvaia-nje v polnem obsegu potrdil. Senzacionalen je njegov dodatek, da «v Evropi ni več miru. odkar je bila podpisana versajska pogodbam S to izjavo se britanska vlada sicer še plaho, vendn-nič manj nedvomno izreka za možnost revizije versajskega miru. Prav nobenega dvoma pa ne pušča debata v ion-donskem parlamentu o tem, na čigar račun naj bi šla eventualna revizija varsajske stavbe. Račun naj bi v prvi vrsti plačala Poljska. To misel je nadvse iasno povedal v imenu opozicije Lloyd George, ki je proglasil Poljsko za »glavnega sovražnika evropskega miru, ker drži eno tretjino svojega prebivalstva le z oboroženo silo v okviru svojih mej.» Angleško časopisje s svoje strani že dalj časa s prstom kaže na poljsko republiko, ki naj se v interesu »miru ob Renu in svoje lastne sigurnosti* odreče poljskemu koridorju, gornji Sleziji jn morda tudi delil Poznanjske. Položaj postaja nevaren za zapadn -poljske meje posebno še zato, ker tudi Herriot ne odklanja načelno garancil-skega pakta z Nemčijo brez Poljske. Res je, da revizija poljskih mej s sklepom zapadnega garancijskega pakta ni nujno vezana, bilo pa bi odveč upat' da Nemčija ne bo z dovoljenjem Anglije. ki ga je sedaj dobila, načela vprašanja ponravka svoje vzhodne meje. Grožnja z orijentacijo napram rusko-ki-tajsko-iaoonski zvezi bo v rokah Nemčije vedno dovolj mečan adut. ki bo Anglijo nagna!, da prisili Poljsko k popuščanju. Poljska je napravila pogreško. da si je poleg teritorijev, za katerimi hlepi Nemčija in ki so poljska prava last, prilastila obsežne teritorije ruske in ukrajinske ter si s tem pridobila Ime imoeriialistične sile. Napako je storila tudi, ker se ni tesneje oslonila na naravne zaveznice v srednji Evropi po zgledu Češkoslovaške. Danes se te njene napake maščujejo. Francija sicer Poljske ne zapusti, vendar francoskemu javnemu mnenju ne bo lahko razložiti. zakaj naj se radi nekaj tisoč kilometrov poliske zemlje odreče Francija angleški zaščiti in miru z Nemčijo.__ Izjave angleške vlade, katerim bodo morali v najkrajšem času slediti deci-dirani odgovori francoske in drugih zavezniških viad. uvajajo novo dobo povojne politike, ki nosi pečat deinega, a nepobitnega uspeha nemškega prizadevanja za revizijo stanja, ki ga je ustvarila svetovna vojna. Pomladanske oMelie, površnih 1* drag« oblačna nudi najugodneje J. Maček JLjubljana, Aleksandrov* 12 Razpust narlam^nta in nove volitve v Egiptu Notrania situacija v Egiptu se je nepričakovano hitro razpletla v katastrofalen skok. Za dan 23. marca ie bila sklicana novoizvoljena egiptovska zbornica k otvo ritvenemu zasedaniit. V vsem Egiptu se je pričakoval ta dan z veliko pozornostjo. zakaj vedelo se ie. da se bo šele sedai pokazalo, kdo ima večino narla-menta za seboj, ali Zaglul paša ali vlada Zivar paše. Znano ie, da je trdila vlada v svoiih poročilih, da je ostal Zaglu! pri volitvah v manjšini in da imajo antizaelulistične stranke za seboj večino pos!anccv. Vzrok, da je mogel nastati ta nekoliko nenavaden spor o večini. je v tem. ker je tiekai poslancev šele zadnji čas izstopilo iz Zaglulove stranke in se je glede njih pričakovalo, da ooideio z vlado. Ker na se vendarle ti 5e niso povsem opredelili, je ostala situaci'a neiasna in pričakovalo se ie, da se šele ob otvoritvi rarlamenta pokaže, kako se orientirajo ti odločujoči poslanci - neodločenci. In otvoritev ic res pokazala, kako je orijentirana nova zbornica. Ko jc po prestolnetn govoru kralja Fuada parlament prešel na volitev predsednika. ?e bilo 125 glasov oddanih za Zaglula. a !e 85 za vladnega kandidata. Za prvega podpredsednika ie dobila zaglulistična lista 121 in za drugega 119 glasov. Ta izid je konsterniral vladne kroge, i Pokazalo se je. da Zaglul paša res raz-i oolaga s 121 mandati v zbornici; omahljivi elementi so se tedaj izdavili zanj. Zivar paša je po izidu predsedniških volitev takoi vložil demislio celokupnega kabineta. Toda kralj demisije ni hotel sprejeti, kar je pomenilo poveril-nico isti vladi. Sledil ie takoj razpust pravkar izvoljene zbornice. V dekretu o razpustu, ki ga ie prebral Zivar paša. se določajo nove volitve na dan 22. maja. novi parlament pa so ima sestati 1. junija. Egiptovska vlada upa. da bo pri novih volitvah vendarle potisnila nepo-mirliivo Zaglulovo stranko v manjšino. Morda se .ii bo to posrečilo. Mora se namreč opozoriti, da so dale zadnje volitve vendarle za Zaglul mnogo neugodnejši Izid. nego bi bilo pričakovat! AO sestavi poprejšnje zbornice. ZakaJ V lanskem parlamentu je ime! Zaglul za seboj 175 poslancev, sedaj pa le še 121, nazadoval je tedaj skoro za tretjino mandatov. Očividno pričakuje vlada, da mu iztrgajo vladne stranke še par mandatov 'i si tako pridobijo večino v parlamenti._ Politične beležke + Pohvala SKS. »Domoljub* z zadovoljstvom ugotavlja, da poskuša Puc-lieva stranka hoditi po stopinjah SLS. Mi smo to že davno ugotovili, pa nas veseli, da so tudi klerikalci z nami Istega mnenja. Ali pa bo pohvala «Domo-Ijubova* koristila SKS. je seveda drugo vprašanje. -f Ne kliči vraga! Klerikalno časopisje že par tednost trdi. da je bil prof. Pečovnik prestavljen iz Maribora v Skoplie za kazen, ker je kandidiral na Davidovičevi listi. To laž ponavlja ponovno tudi zadnji »Domoljub«, dasi je prof. Pečovnik te dni sam izjavil v listih. da mu o premestitvi ni nič znano in dasi je tudi naš list še nedavno ugotovil, da prof. Pečovnik ni prestavljen. Ali bi ga klerikalci res radi spravili v Skoplie? Ne kličite vraga! + Lep nauk Francoza našim klerikalcem. Včerajšnji »Slovenec« objavlja pismo francoskega vseučiliškega profesorja grofa Begouena. ki ga je poslal povodom komemoraciie francosko-srb-skih dni med vojno v korist srbske de-ce. Grof Begouen piše med drugim: »Ml se ne moramo, mi se ne smemo — to bi ne bilo na mestu — vtikati v vaše notranje prepire., a dovolili nam boste pr?č izrazit! obžalovanje, da sporazum in zveza med vami nista popolna in da polemike dosegajo gotovo stopnjo ostrosti, ki jo žal poznamo dobro tudi mi. Tudi pri nas občutimo neprijetno prelom te svete zveze (med Srbi, Hrvati in Slovenci), ki nam je deset let zagotavljala zmago in mir. Zategadelj lahko skupaj tarnamo nad razkosanost-jo. ki slabi narod, in si skupaj želimo povratka notranjega miru. ki bi temelji! na spoštovaniu nazorov in interesov vsakogar v okviru zakona. Namen 26. marca je spomin na franko-srbske dneve, ki so se prirejali med vo'no. ko so se vaši junaški srbski brstje boril! tnko pogumno za svojo In vašo neodvisnost v prisrčni zvezi s francoskimi če Stari kralj Peter, borilec Iz leta 1870, je za nas jun*k in kralj Aleksander ne zaostaja v ničemer za svojim očetom, če gre za hrabrost in zvestobo do njegovih zaveznikov.« Tako sodi francoski katoliški učenjak o naših razmerah in o naši dinastiji Karagiorgjevičev! Nauk. ki ga daje grof Begouen slovenskim klerikalcem in ki se čita med vrstami, je prav primeren. Ali ga je klerikalna gospoda tudi — razumela? Slovenski klerikalci in fir^vtski radičevci so bili prvi. ki so kršili sporazum s Srbi s svojimi separatističnimi in avtonomisfičnimi zahtevami ter zanesli med zedinjeni jugoslovenski narod naj-sramotneišo bratsko borbo. »Sloga ja'.1 nesloga tlači.« se čita med vrstami pisma grofa Begouena. Srbi so se co-gumno borili za neodvisnost Slovencev in Hrvatov, »Slovenec« pa je da so se Slovenci in Hrvati osvobodili sami ter je namenoma podcenjeval v svoji sleoi mržnii zasluge srbskega dela naroda za naše osvoboienje izpod avstrijskega jarma, da je mogel zadostiti svoji po!itično-strankarski strasti. Takrat, ko je klerikalno časopisje pisa'o pred in med vojno o pokojnem kralju Petru Osvoboditelju kot kralju zločincev, ga je veliki kulturni narod francoski in ves kulturni zanad smatra! za junaka, kakor tudi niegovega sina Aleksandra, nroti kateremu so se klerikalci družili s komunisti, republikanci in sedaj z »monarhisti angleškega tipa«. Grof Begouen se tudi s hvaležnostjo spominja velikega škofa Strossmay-erja. enega prvih jugoslovenskih bori-teljev, ki ga je v njegovi mladosti se-7nnn;l z jugoslovenskim problema-Grof Begouen menda ne onozaria br-"* namena slovenske klerikalce na velikega Jugoslovena škofa dr. Strossmav-eria. mi pa vprašamo, ali so kdai sledili naši klerikalci vzorom te^a Pismo francoskega učenjaka grofa Begouena. ki ga je objavil »Slovenec«, je polno ljubezni do naše skupne zedinjene domovine, ako bo zbudi'o iskro nra-ve in resnične Ijubemi do nje tudi v srcih naših klerikalcev, ki so toliko grešili proti jugoslovenski ideji, nas bo to odkrito veselilo. Iz demokratske sčranke Sestanek na Rakeku: V nedeljo, dne 29. t. ra. sc vrši v gostilni g. župana Steržaja okrožni sestanek JDS za Notranjsko. — Okrožno tajništvo naproša vse krajevne or« Canizacije in poverjeništva, da odpošljejo na sestanek po dva delegata. Dnevni red Je razviden iz poslane okrožnice. Sestanka se udeleži minister n. r. g. dr. Kramcr. Iz Dol. Logatca: Krajevna organizacija JDS opozarja vse somišljenike, da ima svoj stalni lokal v hiši g. Josipa Tolazzija, kjer bodeta strankam na razpolago vsako nedo« Ijo od 10. do 12. dop. dva odbornika, v svr« ho prevzema prošenj, pritožb in vsakovrst« nih informacij. Krajevna organizacija JDS v Trbovljah ima danes, dne 2R. marca ob 7. zvečer v gostilni Ternovic -*Pod skalo, širši sestanek. Na razgovor pridejo važne zadeve, v»!ed česar »e nujno priporoča polnoštevilna ude« ležb« članov in somišljenikov. Mladinska organizacija Izredni občni zbor »Edinosti* v Ljubljani se vrši v nedeljo 5. aprila ob 10. dop. v društveni sobi Nar. doma z dnevnim re« dom: 1.) Volitev noveg« odbora m 2.) Slu. tajnosti. Odboi. Iz Zveze kulturnih društev V soboto dne 2S. marca. Na Viča predava ob S. zvečer v Soko'-skem domu g. Majcen o »jugoslovenski mafiji«. V Krškem predava ob 8. uri zvečer g. pro?. Fran Dolžan »O vesoljnem potope«. V nedeljo, dne 29. marca. V Dobovi pri Brežicah predavs, ob 9. ml dopoldne g. Milan Cimerman » O davkih in taksah«. V Domžaiah predava ob 9. nri doopldne 2. dr. Ljudevit Kuščer »O namenu ta pomena Sokolstva«. V Kotredežu predava ob S. ari zjutraj g. dr. Fran Cadež »O skrivnostih elektrike.« N« Vrhniki predava ob 3. popoldne z. pro*. Stanko Sila »O ženskem vprašanju«. V Orlzah pri Žalcu predava ob 4. nri ptv. poldne s. prof. Fran Dolžan »O vesoljnem potopu«. V Trbovljah nadaljuje svoje predavanje »O delavskem vprašanju« z. Anton Pod-bevšek. Po svetu — Avstrijski linančn) minister v Londonu. Kak?r poročajo dunajski listi, bo odp> foval avstrijski zvezni finančni minister dr. Ahrer danes v London, kjer se bo podajal z guvernerjem o posojilih, ki jih žuH Avstrija dobiti za svojo industrijo od angleških zavodov. Dr. Ahrcr bo ostal v Londonu par dni. — Kitajsko-ruska konferenca. »Rente;, poroča, da sj je sesula v Mi kdenu konferenca ruskih in kitajskih delegatov, ki bo razpravljala o ureditvi meje med Mandžurijo in Mongolijo ier ureditvi prometa na kitajski vzliodni železnici. — Macdonald obolel. Vodja angleške delavske s'ranke Ramsay Macdonald je obolel na šnftuenci in par dni ne bo mogel prisostvovati sejam parlamenta. — Generalna stavka v Palestini. Po poročilih angleških listov, so proglasili Arabci v protest proti obisku lorda Balfourja generalno stavko v celi Palestini. Stavka je v pohiem teku. Arabski listi so povodom obiska izšli v črnimi robovi. V Omarjevi mc-šeji se ;e vršila v četrtek protestna skupščina., ki se je ie udeležilo več tisoč ljudi Ln ki Je protestirala proti angleški politiki m njenemu protežrraniiu židovstva. Zborovale} so sklenili, da ne bodo prodali Židom nobenega metra palestinske zemlje več. — Nesoglasje med nemškimi desničarji Radikalno krilo nemSkih nacionalcev je za-čeio srdko kampanjo proti zunanjemu ministru dr. Stresemaraiu, katerega dolže, da ie s svojo ponudbo garancijskega pakta tako oškodoval nemške interese, kakor poprej še nobeden nemški zunanji minister Radikalni listi dan za dnevom napadajo Stresenaima in zahtevajo njegov odstop. Radikaki se sklicujejo pri tem na zadnji Kovor angleškega zunanjega ministra Cham-berlaina. iz katerega baje izhaja, kako velika je bila Stresemanr.ova popustljivost. Ti napadi, ki so se pojavili tik pred predsedniško vclrtvijo. vzbujajo v vsej javnosti ogromno pozornost, ker odpirajo perspektive za novo pregrupacljo v nemški politiki. Skoro IzključeJK) je namreč, da bi mogla Stresema^nova Ljudska stranka Je naprej sodelovati z nacijonalci, ki so vprizortli proti njenemu voditelju takšno kampanjo, kakor še nobena levičarska stranka. Iz Trbovelj t— Zaplenitev orožja. Po Uradnem H»t3 št. 81. i dne 27. avgusta lanskega leta so v veljavi preccj ostre odredbe proti vsem ti> stim, ki imajo orožje, pa so brez orožnega lista. Ker se je ugotovilo, da niso vsi posest, niki orožja prosili za podaljšanje orožnega lista, je srezko glavarstvo v Laškem po. daljšalo rok do 15. t m. Toda tudi sedaj so še niso zglasili in tako so stopili v akcijo tukajšnji orožniki, ki so do danes zaplenili že prccej vsakovrstnega orožja: pušk, k a. rabink in različnih samokresov z municijo vred. Pri odvzemanju so se dogodile mnoa govrstne komične in resne scene, katere bi bilo odveč popisovati, saj jih v Trbovljah vsi poznamo. Preiskov&nje od strani orož> nikov še ni končano. t— Deprimirano zborovanje. Včeraj ob 4. popoldne se je vrši! v Delavskem domu shod, na katerem je pripravljalni odl>or za zedinjenjc strokovnih organizacij predložil zbranim rudarjem resolucije, sprejete ra nedeljskem kongresu v Celju. Kakor smo opazili, ni vladalo na tem shodu prav nič navdušeno razpoloženje, znamenje, da ni masa tako brezčutna, kakor bi si kdo misliL Kajti padali so medklici, da je žc dovolj re. solucij, da naj se da delavstvu vendar že enkrat nekaj reslnega, ne samo lep;h besed ter da naj ne opotrebljavajo generali delav« stva zato, da bodo po njem kvišku plezali, kakor se jc to doslej godilo. Poznavalci ra r. mer trdijo, da sc je ponovno poka/ilo, da so v Trbovljah minili časi velikih shodov z navdušenimi govorancami ia z nič manj navdušenimi zborovski. t— Klerikalna prireditev. V nedeljo 29. t m. ob po! 5. popoldne priredi oilovski naraščaj v Društvenem domu telovadno pri« r?ditev, na kateri naj bi se po skrbno se. stavljenih računih proslavila dopoldanska klerikalna komedija z blagoslovlienjem zvonov, z« katero so se pripravljali že ves mesce in žal, angažirali zanjo tudi prccc: nezavednih dclavcev. —t Pri Ternovicu pod Skalco se bo vršil danes ob pol 6. zvečer širši sestsnek kr*» jevne organizacije demokratske stranke. Posebnih vabil ni. Dolžnost članov je, da se tega sestanka sigurno udeleže, ker so v pre tresu važna vprašanj«. IHIarcelia ? ? ? JHfoani i kraii in Žurnalistična kanalja Političen in moraličen poraz, ki so ga doživeli klerikalci v Narodni skupščini, ie celokupno jugoslovensko javnost opozoril na problem klerikalizma. Tudi službeno glasilo radikalne stranke »Samouprava« izraža prepričanje, da je skrajni čas, da država posveti vso svojo pažnio destruktivnemu de!u klerikalne stranke. V članku, ki resumira utise skupščinske debate, ugotavlja »Samouprava®. da so klerikalci najbolj poraženi izšli iz verifikacijske debate. Z nespametno vsiljivostjo in nebrzda-nostfo so izzvali druge stranke, da so ('m novedale mnogo neprijetnih resni" Klerikalci so sami vzbudili pozornost fr.vnosti na mahinacije klerikalizma v Sloveniji. Jasno je vsem. da je »akcija klerikalcev v Sloveniji polit, problem, s katerim se mora resno baviti tudi država sama». Tako in slično. kakor »Samouprava® opisujejo tudi drugi beograjski in zagrebški listi poraz in blamažo klerikalcev v Narodni skupščini. Samo »Slovenec®, »Domoljub® in druge katoliške žurnalistične kanalje sedaj lažejo, obrekujejo in falzificirajo poročila o skupščinskih dogodkih na najbolj looovski način, da bi na ta način prekrili sramoto klerikalnih poslancev, ki so jo doživeli v Narodni skupščini in kt igrajo po najnovejših dogodkih v Beogradu in pred vso jugoslovensko javnostjo najbolj zaničevano vlogo, ožigosani kot lažniki in svetohlincl «Sloveneca n. pr. laže, da so hoteli samostojni demokrati z bolem proti kle-rikalizmu prikriti aiero Thurn-Taxisa. ki da jim je prinesia težke milijone. Nadalje trdi klerikalni lažnik. da je v pondeljek minister Pribičevič samo zato govoril, da bi svojo stranko obranil pred napadi zaradi te afere. Škofov list v svoji patološki lažnivosti zatnolčuje. da se v verifikacijski debsti ni razpravljalo.o zadevi sekvestra Thurn-Taxisa, ampak o klerikalnih volilnih sleparijah «n o ve-skem terorju v Sloveniji in da 5e morr'nl poraz klerikalcev izzval poslanec Smodej s svojimi lažnivimi napad', n-' katere sta ministra Pribičevič in dr. Žerjav tako odgovorila, da stoje v svoji gnilobi popolnoma razgaljeni in osramočeni pred vso javnostjo. Ministra Pribičevič in dr. Žerjav sta v svojih govorih klerikalce tudi pozvala, naj predlože Narodni skupščini obtožbo o aferah, ki jih očitalo demokratom, ali pa jih obiavijo v listih v taki obliki, da se jih iahko toži pred sodiščem. Sedaj maziljeni lopovi v škofovi tiskarni še naore.i klevetajo in s klevetami pokrivajo bunke in rane. ki so iih zasluženo prejeli od Pribičeviča. Žerjava in ceio od svojih lastnih zaveznikov, ki so molče strmeli, ko so videli podivjanost naše duhovščine. Še večja kanaiia je «Domo1jub». list za »verno katoliško ljudstvo*. »Novi Domoljuba lumoarsko poroča o govoru ministra Pribičeviča to-ie: »Naši poslanci so mu neprenehoma klicali, naj govori najorei o Thurn-Taxisu, o pri-služenih milijonih, toda mož o tem ni hotel nič slišati. Ker se je Pribičevič vedno boli potapljal in so njegovi pristaši videli, da se revež ne more več braniti, so uprizorili dejanski naparl r' slovenske in hrvatske poslance, zlasti na dr. Korošca, na katerega so kričali: »Potuči je treba vraga!® Stoli so leteli po glavah hrvatskih in slovenskih poslancev. klopi so sploh razbili, njihove dele pa so samostoini demokrati metali kot diske v smeri, kjer so bili slovenski in hrvatski poslanci. Napad je bil tako nenaden in zahrbten, da se je pozneje komai dognalo, kdo ga je organiziral. Naši in hrvatski poslanci so napad krepko odbili. Radikalni ministri so zbežali iz zbornice, med prvimi dr. Žerjav, ki e se ni potem več prikazal v zbornici, razen za kratek čas ponoči. Zastopniki tujih držav so gledali ta napad Pribi-čevičevcev in Žerjavovcev ter se čudili in poročali v svoje države ...» Mi pristavljamo, da se je izgred, ki ga opisuje na lopovski način »Domoljub®, vršil v nedeljo in da ga je Izzval doktor Bazala s svojim govorom. Minister Pribičevič je govoril v pondeljek in ta dan službeno zadržan snloh nI bil v zbcrnlcl minister dr. Žerjav, ki je govoril šele v torek. Ako bi »Domoljub® vsaj »Slovenčevo® poročilo prepisal, bi bil vsaj malo verodostojen, tako pa le dokazuje, kakšna podla žurnalistika se goii pod vodstvom Katoliškem tiskovnega društva in patronanco ljub^an^ke-ga škofa. Na vse »Slovenčeve® in »Do-r^oliubove* lopovščine ni mogoče dnti drugega odgovora kakor krepek: »Fej katoliška žurnalistična kanalja!® Mučenik ^"©slovenske Prenos kosti drja. Vranl'cana iz Sarajeva v Dalmacijo. Dne 31. januara 1915 se je odigrali v Sarajevu tragedija, kakor jih ie bilo ored desetimi leti orav malo: mlad do-movinoFub. ponižan in užalien značai, žrtev ovaduhov — prinadnikov avstrijskega režima dr. Vjerko Vraniican si je pognal iz samokresa dve krogli v srce ter ostal na mestu mrtev v prostorih hotela »Evropa®. Dr. Vran;':can ie b'l srn solnčne Da!-maciie. 'Bil je tam zdravnik v bolnišnici ra nekem otoku. Ko ie Principova smrtonosna krogla uplinila življenie Francu Ferdinandu d' Este in so povsod visele črne žalne zastave, je smatral dr. Vraniican za neootrebno, da bi v hlimeni žalosti posnemal druge posameznike in zavode. Prepovedal je na posiopiu svojega zdravilišča razobesiti črno zastavo. Ker je b;l dr. Vranji :an znan kot odločen narodmak in preoM-čan Jugosbven. je moral kmalu na bojno Polje, kier je vršil službo zdravnika. Tu ga ie dohitela podla in nizkotna de-nunciiaciia: nekdo ga je ovadil, češ da mrzi Avstrijo in Vraniican, ki ie dosegel čast polkovnega zdravnika, se je morol nemudoma odpraviti v Saraievo. kamor ga ie dirigiralo vojaško poveljstvo. V Saraievu so ga Pri'e!i ii vreli v gami-ziiske zapore, in sicer v samotno celico. Kliub temu, da ni bilo nobenega dokaza za njegovo krivdo, je vendarle moral sedeti v ječi in prebiti v temnih, vlažnih, nezdravih prostorih celih šest mesecev. Ko je bila »preiskava* zakliučena. je bil dr. Vraniican izpuščen iz celice. Toda zapor ie takoi uničevalno deloval na megove živce, da je bi! mož duševno popoinoma razstrojen. Od dne do dne je bil bol' pobit in ko so mu oblasti vrnile službeni revolver, ga je r>a-neril dr. Vra^lcan proti sebi samemu in se ustrelil. Še prej je izpi! dozo subli-m?ta. Danes, v soboto, prenese družina tako tragično preminulega iugosloven-skega nacijcTialista. kosti drja. Vranji-cana iz mrtvašnice vo;aške bolnice v Sarajevu v Mariiin dvor. Od tam jih orepelieio na vlak. potem pa s parnl-kom do Makarske na dalmatinskih tleh. Da bo ta čin piietete izvršen dostojno in svečano obenem, se je sestavil poseben odbor, ki bo oskrbel prenos ostankov dria. Vramicana v rodno grudo. Pri ceremonijah sodelujejo vsa sarajevska kulturna in orosvetna društva. Krsta poide no železnici od Sarajeva do Metkovičn. od Aletkoviča do Makarske pa z ladjo. V Makarski jo prevzame Sokolsko društvo in odbor Jadranske straže. ELITSli Samo Se dasea ln Jn r!. Veil£- s ni mrnak; velaamot /or I 1 M P S i !• S¥e Mm le § KINO matica Telefon 124. dr!goii! Chmar.i. Henn; Porteo, i Aata Nlelsen, Verner Eranss. Z Predstava ob pol 4., 9., pol 8 , in 9. nri. d - Pomnoženi orkester pri vseh predstavah. - 1 Hitite, da ee samndUel — Opozarjamo Vas na naA jn- § trsitall otila«! | Slovensko nlaninsko društva v Mariboru Maribor. 27. marca. Veliki masiv Pohorja zahteva od naše severne centrale Maribora posebne pažnje. V turistovskem in geološkem oziru radi izrednih posebnosti, radi vpliva Nemcev na Pohorje v nacijonal-nem. radi dominantnega položaja rad severno mejo v državnem oziru. To nalogo vršita podružnici SPD v Mariboru in Rušah. Občni zbor SPD Maribor dne 26. t m. v Narodnem domu .ie pokazal, da je to eno naivažnejših in naiagilnejših društev. Pod načelstvom okrajnega sodnika dr. Senjoria (odbor^ravn. Zupančič, fin. tainik Volčič, dr Šnuderl. Kravos, Ferlič, Balch) se je razvilo od Nemcev v zanemarjenem staniu kunlieno podjetje »Mariborska koča* (1071 m) iz planinske koče v letovišče in zdravilišče. obiskovano zlasti iz Zagreba, a tudi sicer iz vseh krajev države. Posestvo meri nad 16 oralov, dve poslopji sta hotelski zgradbi z nad 50 posreiia-mi. koča nudi vse udobnosti. Z dokupi se je preteklo leto posest društva aron-dirala. Vse podjetje se ceni na milijonske dinarske vrednosti Zato ie tudi blagajniški promet segal v stotisoče. Društvo ima le še okoli 20.000 Din dolgov. je torej premožno in v svoiem obratu na Mariborski koči' lepo aktivno Letno znatno prispeva planinski ples (letos nad 16.000 Din). Nad Sv. Bolfenkom stoječ železni razgledni stoio opravlja društvo, ravno tako skrbi za markiranie poti po Polioriu. Drugo kočo. a le poleti odnrto. ima ta Klopnem vrhu. ki pa le krije režiie: če se razvije z'mski šport, bo tudi tu svoje podiet.ie razširilo. Posebno živahna debata se je razvila o projektu za nameravano zgra llio koče pri Ribniškem iezeru pod Veliko Kopo. Blagainik dr. Snuderl ie b'! proti temu. da bi vzelo društvo ogromne stroške na breme svoie blagaine in odbora in priporočal, da nai oni. ki se za to zgradbo navdnšuieio. stvorijo konzorcij in načrt izvedejo. Načelnik dr. Senior pa je bil za nadaljevanje akciie. Sklenilo se ie. pobirati prispevke ialie in pripravliati vse potrebno, izvršitev pa se prepusti poznejšim občnim zborom. Na novo je bi! izvoljen v odbor g. Strašnik. Moramo ugotoviti z zadoščenjem, da se v športnem in v športno - gospodarskem oziru v Mariboru mnogo in pridno dela. Poleg planinskega, sta Ribar-sko društvo in Športno društvo cMari-bor» važni itn močni gospodarski podjetji. stebra nacionalne misli in propagande ter ogniišče športnega razvoia. gGuillotinec Lov p a mer*acse pri Varazdinu Blizu Varaždinskih Toplic pri vasi I.e-skovec se razprostira veliko posestvo zagrebškega stolnega kapitla. Ozemlje je čez in čez pokrito z gozdovi, ki so še nepreiskani. V tem naročju matere Narave so se zadnja leta silno zaredili divji merjasci, ki so strašno pustošili okoiičanska posestva. Kmetje so se vzdignili zoper divjačino in so tožili kapiteli, ki je moral izplačati poškodovancem samo tekom enega leta ckolu 10.000 dinarjev odškodnine. Lani na jesen so se divji merjasci pojavili posebno števi.ino na leskovških njivah. Kapitelju ni preostalo ničesar drugega, kakor da odredi lov na škodljivo zverjad pod vodstvom izkušenega lovskega prvaka Branka Pešiča. Temu se je že o prvem posetu gozdov posrečilo ustreliti divjega merjasca z enim samim strelom. Dne 23. marca pa se je vršil na pobudo lovca kanonika Padi-čeviča splošen lov s sodelovanjem šte-viinih zagrebških lovcev. Gonjači so prignali rred puške troie divjih svinj. katere je ustrelil Pešlč zaporedoma z dum-dum kroglami Lovski čuvaji so ob istem času pokončali dva merjasca. Zverine so nekaj pod 100 kilogramov težke. Največji merjasec, kl je po sodbi očividcev vsaj 200 kg težak, se še skriva v goščavi ter ga topot ni bilo mogoče dobiti pred puškino cev. V kratkem se lov ponovi in tedai zadene tudi to zverino najbrže zaslužena kazen. Varaždinci in njihovi sosedi se za te love kainada zelo zanimaio in govore o lovski sreči na dolgo in široko. Samomor v hotelu „Soča" Rad! poneverb v konzumu v Ljubnem. V četrtek zvečer se je oglasil v hotelu »Soča® mlad tuiec in zahteval sobo. Pri;avil se je pod imenom Franjo Šatel iz Zagreba Tujec se ie s sobarico pred izpo!n!tviio prijavnih formularjev ves čas šalil in ni kazal nikakih znakov raz-burienosti ali žalosti. Odšei je zgodaj v posteljo in vrat sobe ni zaklenil. Vče-rai ziutraj. ko je budila sobarica Ana Berber goste po hotd«kih sobah, je opazila. da so vrata Šatelove sobe samo priprta. Sprva je samo potrkala, ker Pa se ni nikdo og'asil. ie radovedio pogledala v sobo. Na veliko presenečenje je onaz;!a gosta na postelji kot mrtvega, iz dveh steklenic ua tleh Pa ii '"e udarial v nos oster duh po Ji-zoiu. Vsa preplašena ie sobarica hitela na cesto po stražnika, ki ie obvestil o slučaiu policijsko direkcijo. Na mesto ie takoi prispela komisi;a in našla nesrečnega v nezavesti. Ugotovilo se je takoi. da ie iz"il dve steklenici koncentriranega liz"la. Nezavestnega tuica so nato prenesli v prispeli rešilni voz in ga odnehali oroti brivci, vendar pa je zdravnik nred bobi'co korš'atiral. da je samomorilec že izdihnil. Voz je obrnil nazai proti Mestnemu domu. kjer so trimio prede;a.!i v znani »zeleni voz® in ie prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Med raznimi ramrii in dokumenti nesrečneža so našli kriminalni organi več različnih računov. Iz niegovih listin pa se je razvidelo. da se je prvavil v hotelu pod naoačn;m imenm. Nesrečni ob-uoanec je namreč 281e'ni poslovodja konzuma za Sloveniio v Ljubnem Franc Bizjak. Imenovani je tekom da!;šega časa poneveril večie vsote denarja tia škodo podietia. V noči na 20. t. m. pa ie cd svoje družine neznano kam pobegnil. Skrival se je pred oblasti nekai dni po Zagrebu, v četrtek pa je prispel v L!ub'iano in si vzel na tragičen način živlienie. »RaJčevič' Se danes in Jutri - nedelja v KINO IDEAL. Tragika Šestdesetletne ljubezni Ljubezen se ne vname samo kadar je člo. vek mlad in je ni vedno konec, če potrka starost na vrata. O tem nas ponovno uver« ja slučaj, ki se je te dni odigral v Splitu. Tam jc živel glasbeni pedagog Hermen« gild Meneghello. Bil je potomec star.; ugled, nc splitske obitelji in je živci samo od tega kar je zaslužil s poučevanjem glasbe Na hrbtu jc imel mož žc šest križev, na katerih je visela njegova družina. Toda to ga ni prav nič oviralo, da ne bi šc enkrat odprl svojim srčnim občutkom vseh ventilov. Za. ljubi! se je v svojo učenko, gospodično Su. nezzijevo. Zgodovina te ljubezni je žc t:i leta stara Pred tem časom so namreč dekletovi starši pozvali učitelja v hišo, da bi poučeval hčer« ko r.a klavirju. Vse je bilo lepo in prav. Samo dekle je bilo, kakor sc zdi, preveč dražestno, lepo in mikavno. Meneghello je dolgo zadrževal svoja čustva. Prihajal je v hišo in vršil svoj noalogo s sladkim užit« kom. To jc trajalo do pred kratkim. Tedaj pa je starca razpalila ljubezen s tolikim ža. rom, da se ji ni mogel več ^stivljati. 'Začr 1 jc svoj učenko nadlegovati in uverjati, ka* ko jc njegovo življenje pusto in polno prazs ? 24 UR GENTLEMRN ? Lya de Putti v flora Velikomestne zanjke Je nenadomestljiva in moremo le priporočati, da si ta film ogledate! Predvaja se še do ponedeljka 30 marca Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. tui k LJUBLJANSKI DVOR i n o Telefon 730< note, ker ga nihče ne ljubi... Deklica, kateri je bilo jedva 18 let je poslušala starca z na« smehom. Menila je pač, da se stari učitelj samo šali. Večkrat pa se je pripetilo, da je dekle darovalo svojemu učitelju kak nagelj« ček ali krizantemo. To je Mcneghellija se bolj podžigalo v veri, da mu deklica vrača ljubezen. Pred kratkim je Meneghello domneva!, da je zanj prišla ugodna ura. Razodel jc Su« nezzejevi prav resno svojo ljubezen. Dekle se je tega resno prestrašilo, tako d .t je za« čel mož besneti. Zatrjeval je svoji učenki, da mu brez nje ni življenja ter jo prosil naj mu dovoli, da sme odslej živeti poleg nje. Dekletovi roditelji so sedaj nadležnega starca odslovili ter mu sploh prepovedab" dostop v hišo. To je moža tako užalilo, da si jc kupil v lekarni strup, katerega je zavžil in na posle« dicah zastrupljenja umrl ker mu ni bilo do življenja brez učenke, katero je ljubil. Marcella ? f ? Albani Vesti iz Prekmur ja Stanovanjsko vprašanje v M. Soboti. Sta« novanjsko vprašanje v M. Soboti je še bolj pereče kot po drugih večjih krajih. Po osvo boditvi Prekmurja je namreč prišlo v M Soboto kot središče Prekmurja mnogo uradov, katerih prej ni bilo. Ti uradi so zasedli 12 privatnih stanovanj za uradne prostore. Zidalo se prej ni radi slabih pro* metnih zvez, sedaj pa radi denarne krize in tako vlada v M. Soboti veliko pomanj« kanje stanovanj. Upamo, da bo sedanja vla» da rešila tudi to vprašanje, in sicer na ta način, da zgradi za vse urade, ki so v pri« vatnih stanovanjih in za katere mora plače« vati visoke najemnine, uradno poslopje — eno ali več. Transakcijo. Večina akcij «Prekmurske banke d. d.» v Murski Soboti je prešla v last g. Geza Hartnerja, znanega nosilca li« ste amalih posestnikov* pri letošnjih skup« ščinskih volitvah. Tešanovd. Ker potujoči umetniki radi onemogle vprege niso mogli nadaljevati svo« jega potovanja, so napravili pri nas v pro štorih g. Št K., ki jim je lepo postregel Iri« nospredstavo. Na laterni magiki so kazali Strmeči mladini slike iz zgodb stare in no« ve zaveze in nabrali za 10 Din milodarov v drobižu. Drugi dan so nadaljevali svojo pot. Tretji dar pa je dobil g. Št. K. dopis davfc nega urada, ki mu je naznanil da je pre* kršil taksni zakon, ker je priredil proti vstopnini kino»predstavo, katere ni prijavil. Plačati bo moral 250 Din. Taksni zakon je pač strog gospod, ki ne pozna šale. Protidraginjskj zakon. Prekmurski trgov« ci se zavzemajo za to, da bi se protidraginj« ski zakon spremenil v tem smislu, da bi se pri določevanju, ali je dobiček primeren ali ne, vzela za podlago zlata valuta, kar je spričo nestalnega dinarskega kurza prav umestno. Dobro bi bilo, če bi trgovski gre« mij v M Soboti napravi! primerne korake. Gotovo sc bo demokratska stranka tudi za« nimala za ta predlog. da eden par nogavic z žigom in znsmko (rdečo, modro ali zlato) m-» ni „klju£" traja kakor štirje pari drugih; ako kupite eden par. Dobivaj« se v vseh rrodaia'nah- Kulturni pregled Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Sobota 38.: ob 15.: »Veronika Desenišlca», di iaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 29.: »Golgota®. Izv. Pondeljek, 30.: »Misel®. B. Ljubljanska opera Sobota, 28.: »Don Pasquale». Premijera. F. Nedelja, 29. ob 15.: : slovanske kulturne pe-netracije ne .morejo, danes tajiti več alti NcincL j " . ~ evatben! dar povodom poroke kralja Aleksandra ln kraljice Marije. Soglasno je bil sprejet predlog, naj se znesek porabi kot prispevek za zgradbo dijaškega doma Beogradu, v katerem naj bi dobivali brezplačno stanovanje dijaki iz vse kraljevine brez razlike vere in narodnosti • Marullčev spomenik v Splitu. Deta za Marullčev spomenik v Splitu lepo napredujejo. Spomenik, ki ga je Izdelal mojster Meštrovič, je že prispel v Split, sedaj se izdeluje pledestal iz modrikastega marmorja. Spomenik bo postavljen na a Trgu 9. novembra 1882.?, kjer je glavni dohod v mesto z morske strani. Ta trg je eden naj lepših v Splitu. Odkritje spomenika se bo vršilo letošnjo jesen v navzočnosti umetnika MeStroviča na izredno svečan način. Ob tej priliki se bodo vršile tudi druge svečanosti v proslavo 400-letnice Maruli-čeve smrti. a Izvrševanje naših razsodb v Srbiji. Poročajo nam: Za trgovske kroge, kl Imajo zveze z odjemalci v Srb;ji utegne bit! koristno, da izvejo o koraku, ki ga je storil minister pravde preko kasacijskega sodišča nasproti mestnemu sodišču v Nišu, ki se je izgovarjalo, da nima nikakih navodil, kako naj postopa, ako se zahteva izvršba na podlagi pravotnočnih razsodb okrožnega sodišča v Mariboru. Tvrdka Maks Dur-java je po večmesečnih šikanah iztožila od štirih odjemalcev v Nišu svoje terjatve na podlagi faktur in je bila od mariborskega sodišča dovoljena izvršba in za izvršitev naprošeno mestno sodišče v Nišu. Kljub večkratnim intervencijam sodišče skoz! pol leta prošnji mariborskega sodišča ni ustreglo, češ da v Nišu še vedno ne vedo kako je postopati na podlagi razsodb sodišč iz novih krajev. Tvrdka Maks Durjava Je zato prosila pravosodnega ministra dr. Lukl-nlča, naj zahteva poročilo od sodišča v Nišu, zakaj se naše sodbe ne izvršujejo. Minister pravde je res to pojasnilo zahteval in je vsled tega sodišče v N'šu še Isti dan pozvalo dolžne stranke, da plačajo dolžne zneske in so vse stranke še isti dan položile denar pri sodlščtt. Na to se opozarjajo drugi interesenti ki bi imeli podobne težave zaradi izterjevanja, katerim se priporoča, da se istotako obrnejo na ministra pravde. • Niti komunistične propagande v Zagrebu. Preiskava proti komunistom v Zagrebu se nadaljuje. V zaporu se nahaja v interesu preiskave še nekaj delavcev, kl pa bodo kmalu izpuščeni na svobodo. O materijah«, ki ga je našla pri hišnih preiskavah, varuje policija najstrožjo tajnost Pri preiskavi pri glmn. prof. Franu Novljanu so našli nabasan samokres in tri rezervne naboje. Ker ni imel dovoljenja za orožje, je bil obsojen na mesec dni zapora in 1000 dinarjev globe. n Predavanja v Knmju. G. aniv. proi. dr. France Veber predava v soboto in v nedeljo 28. in 29. marca obakrat ob 8. uri zvečer v kranjski gimnaziji o temi cZakoni nagonske pametl». Akademski krožek. • Sejem v Dolskem. V pondeljek dne 30. marca se vrši v Dolskem pri Lazah živinski in kramarsk! sejem. • Mavrob ali smrček. Pišejo nam: 2e v prihodnjih tednih se bodo pojavili mavrohl a!i smrčki. So to prve pomladanske grbe, k! se v velikih množinah pojavljajo po travnikih, vrtovih in gozdnih robovih. Id Jih pri nas prav dobro poznamo. Mavrohl so Izvrstna hrana. Kar pa je glavno, Je ta goba, posušena, zelo cenjen predmet za izvozno trgovino In ravno vsled tega bi radi oživili nabiranje in sušenje mavrohov. Ko mavro-lie prineseš domov, jih takoj osnaži zemlje, potem pa naberl na nit in posuši. Ker je sedaj solnce še slabo, je najboljše, da jih sušiš nad pečjo. Mavrohi se ne smelo razrezati kakor jurčki, ampak se moralo dobro sušiti vedno kar celi. Mavroha ne drži svežega dalj časa, ker se slino hitro pokvari 2e čez nekaj dni se vsmradi in kot tak ni več za m bo. • lepa bodočnost. Mlad fant, od 15. do 13. leta, ki je dovršil par razredov srednje šole in ki ima veselje do risanja, se sprejme kot učenec v domače grafično podjetje v LJubljani Ker je v tej stroki Jako ma'o naraščaja, bo imel reflektant po dovršenju vajeniške dobe sigurno in dobro plačano mesto. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod cLepa bodočnost«. • dPefeatete« v Jugoslaviji. V Ljubljani se je ustanovila tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin *pekatete» Znlderšlč & Co„ družba z o. z., kot posestrina istega imena tovarne v Ilirski Bistrici, kl slovi po svojih izbornih «pekatetah». Družba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za c peka teto. Do sedaj je bilo trebn uvažati epekatete* iz Ilirske Bistrice, kl Je pa po vojni pripadla Italiji ter plačevati visoko carino. Poznavalci dobrih testenin so plačevali visoke cene za uvožene «pckatete», niso Jih pa mogli kupovati manje imavltl sloji Sedaj se bodo «pekatete» lahko razširile po vsej deželi Želimo družbi obilo uspeha. • Nevarna borba z volkom. Iz Mostara poročajo o naslednjem zanimivem slučaju: Vsled mraza in snega, ki je padel v zadnjem času so se volkovi približali selom in napadajo slabo zavarovane hleve. Tako so prišli te dni štirje lačni volki na dvorišče seljaka Bjelagovlča. Ko je seljak slišal tulenle volkov, je začel streljati na nje. Trile voiki so preplašeni zbežali, četrti pa le besno napadel Bjelagovlča se mn zapletel med noge, tako da Je seljak padel na iti«, VkUub nevarni situaciji Is Bjel*ovlč j Peri Van Kaster kakao la oljnate in suhe barve, laki, flrneS, praSno olje, Špirit, terpentJ«, pleskarske ln slikarske polrebšiine. Ravhekar&Derganc9Pred!Kofi]o20 imel toliko prisotnosti duha, da je obe roki, porinil volku v žrelo- 2e so mu pešale moči ln bil bi postal žrtev lačne zveri, če bi ae bil pribite! sosed na pomoč in s sekiro preseka! volku hrbtenica Seljak je bil ranjen r.a rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnico. • V Konjicah priredi danes zvečer ob 20. uri Sokol Masarykov večer, na katerem predava g. urednik Borko iz Maribora. Narodna in patrijotična dolžnost pa zahteva, da se večera udeleži vsak Slovenec iz Konjic. V nedeljo popoldne pa je skupni izlet v Oplotnlco, kjer se vrši po kosilu gledališka predstava tamošnje srbske mladine, ob 16. ur! pa Masarykova proslava tamoš-njega Sokola. Tudi tam predava g- Borko. « Obsojen obrekovalec. Vsled tožbe finančnega ministra dr. Stojadinoviča je predvčerajšnjim beograjsko sodišče prve Instance obsodilo odgovornega urednika zemljoradniških «Novosti» na dva meseca ječe, ker Jc omenjeni list z neresničnimi sumničenji napadal ministra glede vprašanja posojila za oborožitev naše vojske. ■Guillotine' 9 9 Iz Ljubljane u— V premislek. Prejeli smo: Mestna plinarna je v zadnjem času razvila uspešno propagando za kuho s pl'nom. Toda stroški za upeljavo plina (okoli 1200 Din) so tako visoki, da jih ne zmorejo ljudje srednjih slojev. Tak izdatek ie za obrtnika ali uradnika še tem bolj občuten, ker je popolnoma izgubljen, ako se mora dotičnLk, kl upelje plin, izseliti iz stanovanja. Zato so mnogi opustili misel upellave plina. AH bi se ne mogel najti način, ki b! omogočil tu di nižjim slojem uživanje dobrot mestnih podjetij? Hvaležni bi bili, če bi ravnateljstvo plinarne in gerentskl svet skušala pre-drugačiti dosedanjo prakso ter odpomoči omenjenim nedostatkom. Pomagano bi bi Io plinarni, še bolj pa občinstvu. u— Nove cene mesu. Mestno tržno nadzorstvo je, u videvajoč »evzdržnost sedanjih cen mesu v primeri s ceno živine žrve va-ge, pozvalo zastopnike mesarjev in odbornike mesarske zadruge dne 26. t. m. k skupnemu sestanku v svrho regulacije cen mesu v Ljubljani. Pri sestanku je prišlo med tržnim nadzorstvom in mesarji do skupnega dogovora, po katerem se ima počenšl s 1. aprelom prodajati meso v Ljubljani sledeče: Govedina pitanHi volov: v mesnicah: I. vrste 21 Din I!, vrste 19 Dte, na stojnicah !. vrste 20 Din, 11. vrste 19 Din: tretjevrstno blago po 15 Din kg: Te let in a ! vrste 25 Din. II. vrste 23 Din; Prašičje meso: !. vrste (domač pr3Šič) 27.50 Din, II. vrste in hrvaški prašič 25 Din, III vrstno po 20 Din; Slanina: salo po 27,50 Din za kg, slanina 24 Din, slanina kranjskih prašičev 22.50 Din. Te cene se smatrajo kot maksimalni tarV za vsakokratno vrsto blaga, vendar pa morejo mesarji, kar je tud! upati, tudi znižati cone mesu. S tem ; ar it o m je prišlo vsaj do delnega razmerja mesu na trgu in cen živine žive vage. — Mestno tržne nadzorstvo. n— Kaj |e z društvom * Ostrostrelcev«? 2e dalj časa se med ljubljanskimi Nemci opaža živahno zanimanje za strelišče pod Rožnikom, ki je veljalo pred vojno za ne-zavzetno nemško trdnjavo. Kolikor vemo, je po vojni prišlo do sporazuma med Nemci in Slovenci, tako da bi morali imeti Slovenci v odboru večino (5 Slovencev proti 4 Nemcem). Baje sta pa dva slovenska delegata potegnila z Nemci, ki sedaj prevladujejo in slovenske člane odklanjajo. Dobro bi bilo. če bi se ta zadeva pojasnila, ker slovenska javnost je gotovo upravičena zvedeti, kaj je s to zadnjo postojanko nekdanje nemšktrtarije v beli Ljubljani. 0— Mestna Orhma Št. Jakob-Krakovo-Trnovo poživlja one svoje člane ln članice, k! še niso poravnali zaostalo članarino za leto 1924. da to tekom meseca aprila sigurno store, ker bi jih drugače žal morali črtati. Članarino lahko poravnajo vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v društven-em lokalu, Opekarska cesta 31. ali r.a St. Jakobskem nabrežju št. 41/1, poleg St. Jakobskega mostu pri br. blagajniku. Storite svojo dolžnost! — Odbor. n— Ceškoslo venska obc-c v Ljubljani V soboto, dne 28. marca osiavny večer s programom u p*ilež!tosti jufcitea Františka SlndclSre. Clettove costavte se všicbnd. — Zvezda. S hod. večer. u— Sokol L priredi svojo vsakoletno javno tombolo dne 13. septembra 1925, kar raj irvažujejo društva pri določanju svoje« programa. 643 ti— Vodmatčani. Občni zbor naprednega političnega m gospodarskega društva za vodmatski okTa} se vrši danes zvečer ob S. uri v gostilni Flegar na ZaioškI ccsti. Udeležba za sornjšljenSce dem. stranke obvezna. h— V društva »Soča« pred2va danes v soboto gimnazijski profesor gosp. dr. Vinko Sarabcn o temi: »Sprehod po svetu«. Po-dočno, zabavno in veselo predavanje z anekdotami. SočanI ki prijatelj! pridite pol-noštevilno, ne bo Vam ža!. Začetek ob navadni url Vstop vsem prost. 1— XLI. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto 4. aprila ob 8. zvečer v društvenih prostorih v Narodnemu domu I. nadstr. levo. Vabijo se celokupen pevski zbor. kakor tudi vsi ustanovni k> podporni eiaol, 650 , u— Dramski odsek Narodne čitalnice v Šiški uprizori v nedelio dne 29. t m. ob 8, uri zvečer pri Valjavcu igro sUžitkarjU. Pevsko društvo »Slavija« Vič-GIince vabi svoje čiane na V. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne o. aprila t L ob 9. uri dop. v društvenih prostorih v stari šoli na Viču. n— Redni občni zbor Gospodarskega na. piednega društva za šentjakobski okraj bo v soboto 4. aprria ob 8. zvečer pri Kavčiču na Privozu z običajnim dnevnim redom. 644 u— Llcenclranje bikov plemen,'akov. V smislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno mestnemu gospodarskemu uradu najkasneje do 15. aprila svoje bike, ki jih nameravajo upo-tabljati za plemenitev tujih krav in telk. Pismena znanila morajo obsegati Ime, priimek bfvališče bikovega posestnika, pepis in pasmo naznanjenega bika ter napoved. ali je bil bik že Hoenciran (datum in štev. dopustnice). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanjne bike bo piegledala posebna licencovatna komisija, ki bo posestnikom najboljših bikov razdelila tudi primerno nagrado. Cas :-n kraj licen-covanja, kakor tudi pogoji o razdelitvi nagrade, se bodo naznanili porneje. u— Zatiranje krvave uši. V zadnjem času se je v okrožju ljubljanskega mesta razpasla v sadovnjakih krvava uš, katero je prištevati k najhujšim škodljivcem jablano-vega drevja Ta zajedalka izsesava izpod lubja prebavljen sok ln s tem oropa drevo snovi, ki Je za rast in rodovitnost nujno potrebna. Posebno nevarna je ta zajedalka zategadelj, ker se silno hitro razmnožuje in jo ie zelo težko zagreti, ko se dodobra ugnez-dl in razpase. Ce se hoče ohraniti zdravo sadno drevje je neobhodno potrebno, da se prične takoj začetkom pomladi z vstra.inim zatiranjem tega škodljivca. Natančna navo-orla o zatiranju so nabita na občinski deski in poleg tega tudi ljubljanskim sadjerejcem na vpogled v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami. u— »Ruska Matica«. Jutri v sedeijo se bo v balkonski dvorani ljubljanske miiver-verze vršii sestanek »Ruske Matice«, na katerem bo g. tmiv. prof. v pok. dr. Nikolaj Bubnov predaval o »Hetmanšiini XX. stoletja« (spomini tz '.eta 1916.) Začetek ob pol U. dopoidne. Vstop prost. u— Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 14. marca. Izvoljen je bil siedeči odbor: M. Bajuk, predsednik, Srečko Kumar, podpredsednik, Adolf Gr&bmtng, tajnik, Marija Schweigerjeva namestnica, Jože Vedral blagajnik, Jože Br-nobič nam. Namen društva je pospeševanje glasbenega pouka v Sloveniji m medsebojna podpora članov v vseh stanovskih zadevah. Član more postati vsakdo, ki poučuje glasbo na meščanskih, srednjih, glasbenih šolah ir. učiteljiščih v Sloveniji. Člane sprejema odbor. Clrr.arina znaša za enkrat mesečno 5 Din. Društvo bo prirejalo za člane redne sestanke — najmanj mesečne, pri katerih bo razgovor o vseh tekočih zadevati. Prihodnji sestanek bo v ponedeljek 30. t. m. ob pol 8. zvečer Pri Ražmu, Žabje k, Eost. pri Ljubljanici. Vabimo k sestanka vse člane ki tudi or.e, ki še niso k društvu pristopili Vse pošiljatve prosimo na društvenega predsednika prof. Bajuka, IIL real. gimn., ali tajnika Ad. Groboiinga, prof. glasbe ca učiteljišču. u— Merkurjeva knjižnica. Trgovsko društvo »Merkur« za S lovenijo v Ljubljani preureja in izpopolnjuje sedaj svojo knjlž-nloo, ki je svoj čas vsled Izbruha vojne prenehala s poslovanjem. Knjižnica bode članstvu že v kratkem na razpolago. Knjižnica bo imela poseben oddelek za trg. vajence in vajenke. Člani in prijatelji društva se naprošajo, da razne strokovne in leposlovne knjige, ki jih lahko pogrešajo, podare Merkurjevi knjižnici. Darovalci, k! žele, da pošlje društvo svojega slugo po knjige, naj to blagohotno sporoče po dopisnici ali te-iefonično (št. 552). Društvena pisarna je še vedno Gradišče 17./I. u— Zopet predrzna žepna tatvina v vlaku. Zeparji v vlakih postajajo vedno bo!j predrzni. V petek zjutraj je posta! njihova žrtev konjski tTgovec Albin Kirin iz Kne-žaka pri Voloskl. Ko je vsied utrujenosti v kupeju v vlaku zaspal, se jc priplazil k njemu žo na postaji v Ljubljani nepoznan žepar, mu prerezal suknjič in mu Iz notranjega žepa izmaknil listnico z večjo svoto gotovine ter vserra dokumenti, kakor potnim Kstom obrtnim Ustom te overenjem za tiansport 4 konj. u— Policijske prijave. Od četrtka sa petek so biii prijavljeni sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek ka-Ijenja nočnega miru. 9 prestokov cestnega polic, reda Ln 1 najdba sumljivega blaga. Aretacije so bile izvršene štiri in sicer: 1 radi motenja hišnega miru, 1 radi oskrumbe iti 2 radi prestopka kaljenja nočnega miru. t— Najdba perila sumljivega Izvora. Poleg skladišča d/ogov na cesti ob Strojnih tovarnah poleg Vošnjakove ulice je bil najden pred nekaj dnevi nahrbtnik z vsebino 6 moških spodnjih hlač, ženskih hlač, ženske srajce, ženske jopice in ženske čepice. Perilo se nahaja na policiji. u— Povožen od avtomobila. V petek zjutraj ko je še! delavec Josip Gebauer čez križišče cest proti Gosposvetski cesti, je nenadoma pridrvel za njim aino in ga podrl na tla. Voz je nato peljal čez nesrečneža, in zavil v Dalmatinovo ulico. Gebauer je dobil veliko rano na spodnjem delu desne noge, obenem pa tudi notranje poškodbe. Prvo pomoč je ranjencu nudil akademik Franc Majsner, ki je priklical stražnika. Ta je nato obvestil rešiino postajo, ki Je odpravila Gebauerja z rešilnim vozom v bolnico. ^Umestili Se danes in Jutri — nedelje v KINO IDEAL. Iz Maribora Gospod Jelačin mL laže v Narodnem dnevniku in Slovencu o neuspehu miadinov pri občnem zboru gremija v Mariboru ter misli na ta način prevarati vsi dru^e gremi-je. Da pa to nesramno laž predočimo svetu, izjavljamo mariborski trgovci, da je gospod Jelačin mL doživel tokrat v Mariboru največjo blamažo. Trditev da je bilo na tem občnem zboru le 60 članov navzočih, od ko-jih da je kakih pet hotelo motiti njegov govor, tudi ne odgovarja resnici, ker je bi!o navzočih čez 100 članov in je njegovemu govoru ploskalo le 5 članov,tako da je trditev g. Jelačma ravno nasprotna. Nočemo se spuščati z gosp. Jelačinom v nadaljno polemiko, dokazali pa mu botro ponovno rašo nezaupnico s tem, da predložimo Isto zvezi gremijev z lastnoročnimi podpisi m pečati. To število podpisov pa gosp. Jela-čšna gotovo ne bo veselilo. — Mariborski trgovec. a— Slovanska čitalnica vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže današnjega predavanja o prvem stiku severnih in južnih Slovanov, ki se vrši ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Po predavanju skloptične slike o Češkoslovaški a— Vsakemu svoje. G. prof. Mravlja«; nas prosi, naj včerajšnjo notico o francoskem slavju v Mariboru popravimo v toliko, da je duša mariborskega francoskega krožka g. prof. Gašperln. a— Društvena kronika. V torek 31. t. m. ima podružnica Jugosiovenske matice občni zbor ob 20. v Narodnem domu. — V nedeljo 29. t. m. je občni zbor Muzejskega društva v čitalnici Studijske knjižnice ob desetih. — Danes v soboto predava prol Marte! ob 18. v društveni čitalnici franco-skega Jorožka na državni gimnaziji »O ženskih vplivih na irancosko umetnost v IS. stoletju«. — Društvo prijateljev angleškega jezika hi prosvete ima občni zbor dne 30. t. m. ob 19. v državni realki v sobi petega razreda. a— Otroški večer Ljudske univerze bo v nedeljo dne 29. t. m. v mah kazinskl dvorani. Na sporedu so recitacije, čitanie pravljic s sklopiičnimi slikami in podobno. Nastopijo ga. Zachericva, ga Severjeva, pret Favay ln Silvester škerlj. a— Policija je aretirala pet oseb. k! so baje osumljene večjega vloma v Lipnica v Avstriji. Vlomilce zasleduje graško deželno sodišče. — Dalje Je dobila policija obvestilo iz Gradca, da so tam prijeli 12 letnega fantka Kuma, ki je ušel svojim starišem it Maribora v vagonu prota Gradcu. Iz Celja Nlarcella ? ' ? Albani e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek, dne 30. marca se vrši cb 20. url v rlsalnicl deške meščanske šole predavanje g. Inž. Ahtlka o »Elektriki in njeni uporabi«. Ker Je snov zanimiva, se pričakuje obilna udeležba. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. c— Protestni shod stanovanjskih najemnikov v Celju, ki ga priredi društvo stanovanjskih najemnikov, se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 10. popoldne na Dečkovem Trgu. Preciziralo se bo stališče stanovanjskih najemnikov k viddnemu prjjektu o zaščiti najemnikov. ©— Koledar za celjske društvene prireditve. Na inicijativo celjskega sO^epševal-r>ega in tujsko-prometnega društva« se Je vršil v sredo. 25. t. m. v Celjske n domu sestanek delegatov celjskih društev, da bi se razgovorih o nameravanih prireditvah v letu 1925. Sestanka se je udeležilo 10 društev po svojih zastopnikih. !z debate sta nastala dva predloga. Po enem naj bi Olepševalno in tujsko-prometno društvo vodilo samo evidenco vseh društvenih pri.-etiitev, po drugem pa bi naj se prepustila «es'iva društvenih prireditev v tekočem letu Izključno omenjenemu društvu. V kratkem se bo na novem sestanku sklepalo o teh dveh predlogih. e— Požar v celjski okolici. Dne 26. t. m. pioti 20. uri je strel z M:klavževcga hriba zopet naznani! požar v daljni celjski okolici. Gorelo Je neko gospodarsko poslopje, v smeri Lubečno in med Dramijami. Je to že šesti požar v zadnjih dveh rrresecib v tem delu celjskega okraja. Iz Primorja Vrai je prereza! svoji ljubici v Bsrkov* Ijafi pri Trstu 271etnl težak Josip Collich. Ženska se piše Alojzija Tctnbossl je stara 20 let ter živi od prostitucije. Tambossije* va se bori s smrtjo, Collich. ki je znan fa= šist, pa se nahaja pod ključem. „ Nepotrjeni morajo k naborom. Tržaški uradni list objavlja poziv vojnega ministr« stvi, da sc morijo Tsi bivši avstrooprski, sedaj italijanski državljani, ki niso bili ne potrjeni za vojaško službo, ne oproščeni, vpisati v sezname nabornih imenikov. To je potrebno radi evidence. Prizadeti boda oproščeni vojaščine tudi če bi jih naborna komisija potrdila. ^ Črepinjo si jg prebil 501etni mehanik Anton žužek iz Trsta. Mož je sedel ne nc« kem zidu v ulici Romagna ter opazoval v o« jake. ki so se vežbali ondi v bližini. Nena« doma je omahnil in telebnil na tia ter si razbil črepinjo. Prepeljali so ga v bolni« šnico. * Drama med tapetnlkom in njegovim pot močnikom. Tapetnik Langer, o katerem smo pred par dnevi poročali, da se je spri s svo« jim pomočnikom, ki je bil doma iz Južne Italije ter pri tem zadavil hude poškodbe. * Se dva slovenska občinska tajnika. Iz našega včerajšnjega seznama slovenskih oh« činskih tajnikov v tržaški in videmski po« krajini sta izostali imeni Franca Sluge (St Peter na Krasu) in Maksa Valiča iz Lokav« ca oa Vipavskem. Bettauer umrl Poročali smo že o atentatu dunajskega publicista Huga Bettauerja. ki je bil Dri tem nevarno ranjen. Vsled svoje krepke telesne konstitucije se je poškodbam dolgo upiral, v četrtek pa je ranam naposled podlegel in izdihnil. Bistvo atentata na Huga Bettauerja ;ie še vedno nepojasnjeno. Eni pravijo, da ima napad politično ozadje: Bettauer je bil židovskega pokolenja in je prej delal v uredništvu dunajske «N. Fr. Presses. Pozneje se je osamosvojil ter izstopil iz redakcije. Osnoval je list za erotično literaturo pod naslovom ^On in ona». v katerem je obravnaval vprašanja ljubezni čestokrat tako odkrito. da so morale oblasti intervenirati in časopis zapleniti. Seveda je imel list svoje privržence in svoje nasprotnike. Prvi so Bettauerja povzdigovali v deveta nebesa kakor proroka. drugi so ga obrekovali in skušali zmanjšati njegov agled. Oba tabora sta si sčasoma postala silno sovražna. Ko se je izvršil atentat, je napadalec preiskovalnemu komisarju izjavil, da je streljal na Bettauerja radi razširjanja moralične kuge med dunajsko mladino. Tako ogorčenje ie sicer v nekih slučajih razumljivo, po drugi strani pa ie skoraj neverjetno. da je brez kakršnegakoli ozadja. Polagoma se bo že tudi tu pokazala resnica. Pokojni Bettauer je bil 46 let star. STjegovo življenje, zlasti v mladostnih letih je gosto prepleteno s pustolovskimi prigodami. Iz gimnazije je ušel in pobegnil v Afriko, ko mu je bilo jedva Šestnajst let. V Aleksandriji ga je stiska prisilila, da je začel misliti na povratek. Avstrijski konzul v tem mestu je poskrbel za njegovo reekspedicijo v domovino. Osemnajst let star je stopil v vojaško službo, ki mu pa ni prijala. Za-io je dezertiral v Švico, kier je začel živeti od oopc-tništva. Iz Žvice se je poda! na Nemško, iz Nemčije v Ameriko. iz Amerike nazaj v Nemčijo. Cesto i moral stradati in trdo trpeti in mnogokrat je spal pod milim nebom. V tem času se je loti! peresa, ki je bilo tako ostro, da so ga Prusi izgnali iz dežele kot nadležnega inozemca. Nastani! se je v Monakovem. kjer je pristopil kot član h krožku »Enajst rabljeva. žive! ie kot bohemien, potem se ;e podal v Hamburg in dalje po svetu. L 1908. je bil v Avstriji pomiloščen in se je vrnil iz Newvorka na P""-' kie~ se ie preživljal z novinarstvom. Bi! je tudi korespondent mnogih inozemskih časopisov. Po vojni je izdal 1. 1920. roman »Pravica pesti«, sledila je povest «Mesto brez Židov* itd. Pred poldrugim letom je ustanovil list »On in ona* in ko je postalo njegovo izhajanje nemogoče, ga je ustavi! ter nadomesti! z »Bettauerjevim tednikom*, kateri mu je prinesel smrt. Velika železniška nesreča na Francoskem Pri St. Benoitu na Francoskem se je pripetila v sredo velika železniška nesreča. Pri omenjeni postaji je skočil iz tira brzi vlak, ki je vozil iz Bordeauxa v Pariz. Nesreča je zahtevala več žrtev Ko je vlak skočil iz tira, je padel en vagon I. razreda preko mostu 12 metrov globoko v reko, ki Je vsled deževja precej narastla. Doslej se še ni moglo ugotoviti, koliko potnikov je biio v tem vozu. Doslej so potegnili iz valov pet mrtvih, računajo pa. da je zahtevala nesreča veliko več žrtev. Mrtveci, ki so jih doslej našli, so se nahajali v pre delu voza f. in II. razreda, ki je padel ?. mostu in obležal na sprednjem vagonu. Ta voz je skoraj ves razbit, ker je naslednji vagon treščil nanj in ondi obležal. Ugotovljenih je 40 ranjencev, od katerih so 20 odpelia'i v bolnico v Pariz, ostale pa v Poitiers. Čudno je, da so ostali zadnji štirje vagoni, med njimi spalnik, na tiru. Brzi vlak se je odpeljal ob 10.30 iz Sordeauxa in bi mora! biti ob 8. uri v Parizu. St. Benoit je tri kilometre od-dalien od Poitiersa. Nesreča se je pripetila, kakor pravijo, radi tega, ker se »e utrga! spoj med vagoni. „1 os Angeles" pokvarjen Kakor znano, je približno pred dvema mesecema napravi! Zeppelin »Los Angeles». prejšnji «Z R IU.«, ki je lansko jesen polete! iz Nemčije v Ameriko, svojo prvo večjo vožnjo z lastno posadko. Letel je na oiočje Bermude. kakih tisoč kilometrov daleč od Newyor-ka v Atlantskem oceanu. Na otočju se pa ni ustavil, ampak je le krožil nad njim in se potem takoj vrnil v Lake-hurst. Že koj po povratkn zrakoplova se je govorilo, da se je nekaj na njem pokvarilo in da zato sedaj za nekaj časa ne more leteti. Zadnje dni je prišlo uradno poročilo, ki potrjuje te govorice. -Los Angeles* je res precej pokvarjen, seveda ne tako. kakor so nekateri hoteli vedeti, da ne bo več za rabo. Zunanje kovinsko ogrodje zeppelina je precej pokvarjeno in se bo moralo deloma obnoviti. Ko je balon letel na Bermude. je kaplja! calcijev klorid, ki ga imajo na zrakoplovu, da ne bi zmrznila voda. ki jo rabijo pri strojih, na ogrodie gondole, izdelano iz duralumi-nija. Ta tekočina pa je zelo jedka in je razjedla mnogo palčic iz aluminija. Zato bo treba sedai gondolo in ostalo ogrodje zappelina temeljito popraviti in pokvarjene dele izmenjati. Letalska oblastva so sklenila, da bo »Los Angeles* po temeljitem popravil balona zopet letel na Bermude. in sicer v aprilu. Tokrat pa bo pristal na otočju. Dejstvo, da se zrakoplov na svoji zadnji vožnji ni ustavi! na Ber-mudih zaradi deževja in močnega vetra, je dovedlo do hudih kritik. Nekateri so celo dvomili o praktični vrednosti tega doslej največjega vodljivega zrakoplova, ki baje ne more pristati vselej, kadar se posadki poljubi ali kadar je potrebno. S pristankom na Bcr-mudih hočejo dokazati, da je zeppelin polnovreden zrakoplov. Rou otroka «Jutro> je svojčas poročalo, da je bila nedavno odvedena na vzhodnem kolodvoru na Dunaju tik pred odhodom brzega vlaka v Budimpešto 14 letna hčerka bivšega madžarskega državnega tajnika Lehneja. Sum. da je ukradel otroka, je takoj padel na moža ločene žene Lehnejeve, bivšega madžarskega kapetana Emerika Csernvaka. ki je že poprej večkrat izjavil, da bo ugrabil hčerko svoje žene pri prvi ugodni priložnosti in jo spravi! v Ameriko k svoji drugi ženL Policijske poizvedbe so dognale, da je bil sum utemeljen. Za Csemvakom, ki je pobegnil z Dunaja, je bila izdana tiralica. Baš ko se je hote! možakar pred nekaj tedni ukrcati v Hamburgu na parnik za Ameriko, ga je policija prijela. Na prošnjo avstrijskih oblastev je bil Csernyak prepeljan na Dunaj in izročen sodišču. Dolže ga ropa otroka in raznih goljufij, ki jih je zagreši! pred par leti za svojega bivanja na Dunaju in v M5dlingu. Kapetan Csernyak je igrai svojčas v oktoberski revoluciji v Budimpešti kot vodja vojaškega sveta veliko vlogo. Po padcu komunistične vbde so ga dolžili, da je pomaga! umoriti ministrskega predsednika grofa Tiszo. Zato je pobesnil v Avstrijo in potem v Nemčijo. Zahtevo madžarske vlade po njegovi izročitvi je takrat odklonila nemška vlada, češ da je Csernyak političen begunec. _ Velika eksplozija v Hambsrpi V sredo se je pripetila v Hamburgu na povlačni ladji »Saturnu«, ki je last Kraiupske rafinerije mineralnega olja v Pragi in kl se nahaja sedaj v popravilu, velika eksplozija. Ladja je bila iz železa in namenjena za prevoz petroleja in drugih mineralnih olj. Pred reparaturo pa je niso dovolj očistili, tako da so se v notranjosti iz ostankov petroleja razvijali plini, ki so povzročili nesrečo. Eksplozija je bila tako močna, da je okrog 89 metrov dol go železno ladjo raztrgala na dvoje. Pritisk je bil tako hud, da je odletelo pet stotov težko sidro 200 metrov daleč in padlo v stransko ulico. Velikanski deli železa so padli na strehe sosednjih hiš. Pri eksploziji je bilo ubitih več !iudi, ki so delali na ladji. Doslej so našli 11 mrtvih. Truplo enega delavca je zletelo na streho 25 metrov visoke hiše. Tudi ranjenih je bilo več ljudi. Dva delavca še manjkata. Med mrtvimi se nahajata dva moža ladjine posadke. Oblastva so uvedla strogo preiskavo koga zadene krivda, da niso bili poprej izpuščeni iz ladje nevarni plini. Konec zanimive pravde v Londonu cjutro« se je preg kakim mesecem bavilo s senzacijonalnlm procesom, ki ga je naperila ločena žena polkovnika Dennistovvna v Londonu zoper svojega prejšnjega moža, ki je poročil bogato vdovo lorda Carnarvona, znanega po svojem odkritju Tutankamnovega groba v Egiptu. V torek se je sodna razprava, ki je trajala več tednov in kateri je prisostvovalo na stotine članov tkzv. boljše angleške družbe, končala s proglasitvijo razsodbe. Ozadje tega procesa je našim čita-teljem znano. Lady Dennistovvnova je mela z vednostjo in celo na željo svojega moža Ijubavno razmerje z generalom Covansom. ki je v zahvalo za ljubeznivost prijateljice preskrbe! njenemu možu razna visoka mesta, ki so mu obilo nesla. Ko j c Covans pred meseci umrl, se je dal Dennistow ločiti od svoie lepe žene, nazvane v londonski družbi »Maia miška«, češ da mu je bila nezvesta, potem pa se je zopet oženi! s Carnarvonovo vdovo, ki mu je prinesla ogromno premoženje kot doto. «Ma la miška« pa se je hotela maščevati in tožila svojega prvega moža za povračilo 1000 angleških funtov, ki jih je pred oar leti posodila svojemu tedanjemu soprogu. Pri razpravi so prišle kaj čedne stvari na dan. Ločena zakonca sta si metala drug drugemu nečedne stvari v obraz. Žena je trdila, da jo je mož naravnost silil, da je morala privoliti v razmerje s Covansom. samo za to, da bi imel on od tega gmotni dobiček. Pravila je tudi, da je imel polkovnik razna ljubezenska razmerja z odličnimi damami londonske družbe. Den nistow pa je očital svoji bivši ženi pred sodniki, da tudi ona ni drža'a zakonske zvestobe in da je imela sedem razmerij z raznimi bogataši, s katerimi je na tihem napravila pravcata ženitovanj sira potovanja. Polkovnik je nale! več moških in ženskih detektivov, ki so zbi rali obteževalno gradivo proti njegovi ženi. Sodna razprava je pokazala v jas ni luči, kakšne razmere vladajo v »boljši družbi«, ki se škandalizira nad vsakim, še tako malenkostnim prestopkom ki ga zagreši kdo iz preprostih slojev. Po dolgem posvetovanju je sodišče ugotovilo, da le polkovnik obljubil svoji prvi ženi, da jo bo od časa do časa podpiral. Ugotovilo je tudi, da je Dennistovvnova posodila vsega skupaj svojemu prejšnjemu možu 936 funtov. Sodišče je priznalo ločeni ženi 5000 funtov kot odškodnino za neplačane a!i-mente. Stroški sodne razprave in izdatki za detektive, ki so nadzorovali gospo Den-nistownovo, so naravnost ogromni in znašajo nad 30.000 funtov, to je nekaj nad 9 milijonov Din. Polkovnik bo moral seči globoko v žen, da poravna vse stroške. Kaj je porekla k vsemu temu Carnarvonova vdova in kaj si misli o svojem novem možu, o tem naši viri ne vedo povedati. X Trčenje dveh I rdi i na visokem morju. 25 milj daleč od Filadelfije sta trčila v go« sti megli na visokem morju neki ameriški in neki švedski parnik. Ameriški parnik jc bil močno poškodovan, vendar se mu je po« srečilo pripluti v pristanišče, dočim je Šved« ski parnik tekom pol ure izgini! pod vodo. Moštvo parnika, ki se jc rešilo v posebnih čolnih, so vzeli Američani na krov svoje ladje. X Skok s padalom iz višine 1000 m. V pondeljek je več tisoč ljudi prisostvovalo v bližini Newyorka vratolomnemu 6koku s padalom iz višine nad 1000 metrov, ki sta ga napravila letalca narednik Bose in pod» častnik Berge. Dve tretjini poti sta letela drzna skakalca, nc da bi razpela padalo. Navzlic razmeroma majhni razdalji, ki sta jo premerila z odprtim padalom, sta prista, la letalca gladko in mirno na t!a. Izjavila sta. da sta namenoma odprla padalo tako kasno, da bi dokazala, da človek tudi pri padcu iz velike višine ne izgubi zavesti. X Napad na orijer.lnl ekspres. S sredo zvečer okrog 9. je nekdo izvršil v bližini postaje Provins kakih 60 km južno.vzhodno od Pariza napad na orijentni ekspresni vlak Pariz«Du'naj. Tračnice so bile na daljavi 16 metrov iztrgane. Neznani storilci so odstra« nili vse vijake. K sreči se vozovi vlaka niso prevrnili, ko so skočili iz tira. Strojevodja je mogel vlak, ki ja obstojal iz lokomotive, službenega in prtljažnega voza ter je imel po e.n spalnik in jedilnik, pravočasno usta« viti tik ob železniškem ncMou in je tako v zadnjem trenutku preprečil katastrofo, ki bi nedvomno zahtevala mnogo žrtev. Od pot« nifcov ni bil nihče ranjen. X Matteottljev proces. Rimska »Epoca« piše. da se bo vršil proces zaradi umora so« cialističnega poslanca Matteottija. ki se je zgodil lani na novelje italijanskih fašistov in ki je povzročil toliVo ogorčenja po vsem svetu, v kratkem v Maceratf Staro rapušee« no cerkev bodo v to svrho preuredili za sod« no dvorano in za pisarno sodnega dvora. X Transplatacija možganskih Hvcev. Francoski listi pišejo o zanimivi operaciji, ki so jo izvršili te dni zdravniki v LiTu na Francoskem. V torek zjutraj je bil obsUv' ! jen s giljotino morilec Ollvier. Prrfesor Lefant mu je takoj izrezal ir. možgan sku« pino živcev in jih prenesel na petletno dek« lico, ki je ležala v bližnji bolnišnici. Opera« cija se je posrečila, in otrok je takoj mimo zaspal. Zdravniki se zb'rajo okrog postelje in čakajo na končni izid operacije. X Crsdba nove brazilske prestolice. Bra zllska vlada in vse Ja*opl^je se že dalje čas marljivo bavlta z načrt^za entdbo ro« vega glavnega mesta, ki naj"bi stalo na pla, noti Govaz. Ker le' iz vojaških vzrokov Rio d; Janeiro za daljšo dobo neprimerno mesto za brazilsko prestolico. se je v dr« žavi Govaz rezerviral primeren prostor, na kitercm nai bi se začelo zidati novo glavno mesto. Predloženih jc več načrtov, od ka« terih je najboljši oni, ki ga je izdelal arhi« tekt Goes. Mesto naj b! .delile štiri velike glavne ceste, vodeče na vse Štiri strani sve« ta. Po Gnesevem na?rtu se bo sredi mesta dvigal velikanski stolp, višji kot Eifflcv v Parizu (300 metrovl, ki ga bo obdajalo 20 teras. P©rtor©$e pri Trs*« nd ično ztfroffiS?« In kopališče na istrskem cbrežu. Gtsre?ne kopeli, zdravilišče za lužits In some kopeli. PAIACE HOTEL« Rr^toSno. t t so moderno t*Jobnoi»fo opitn-IJen dom orve wte, v prekrstil letf. ir-dl parki, tik obrežne roti. 300 •tapovilnili »ob. I.MtnI kop-tnl »Miri. D:rektna rvfia j Kon-l'Si»m. Čolni nt ve«la, iadr«. motor Vodn« leUla. Penii]a » «obo od 40 lir naprej, taborna fcubi. Odprto 1. aprila. m« HOTEL RIVIERA in PENZUA SAN LOREMZO Hi« prva rrtte r uvodni letf i nzgtedoai na morje. '00 s- b. Nnlbolila prukrb* in prehrana. Psniija s sobo od iS tir sasre). Odprto o 4 1. marca. Ugodne že'eznUlce i»e« * Jugoi-avljt T Trvt !z Tr-ta * Portorote nt o uro votnt- na kon-fortnlh pamUih. V Ptlar« hotelu laatna potovalna pitama In menjalnica. Pličeranje tud! r domajlh »alutati prt n:'lh ag-nterah. kl ns laljo priakrte lialtjanakl rlium ladopotovinje. Pojamfla dite: Jatieft Portorosa" i Portorose, „Co5ufich lina" » Trst«, fla Ktlsna 10, agentura „Co»ullch Line" v Ljubljani, Kolodvorsko ulica. Naša gledališča Donizetti: Don Pascuale (K sobotni premijeri v Ljubljani.) Bogati, skoraj 70!etni starček den Pa-squa!e pričakuje nestrpno prijatelja dr. Malatesto. ki mu išče — nevesto. Doktor Malatesta pride in poroča, da je naše! za Pa<=qua!a prekrasno mladenko, bogato, a skromno: svojo lastno sest.-o Zofronijo. Predstavi mu jo jutri. Don Pas-ruale se že čuti sonroga in očeta. Njegov nečak Ernesto pa ljubi vdo-vico Norino. Stric don Pasquale ga je hotel oženiti z drugo žensko. Ker se ;e Ernesto uprl. ga stric zapodi iz hiše in mu pove. da se oženi sam z Malate«to-vo sestro. Ernesto je obupan, kajti Malatesta mu je prijatelj in Norine brez stričevega imetka ne more vzeti. Zato piše Norini. da se jI odpoveduje in da ostavi Rim. Dr. Malatesta pa je splete! intrigo: Norino hoče predstaviti donu Pasoualu kot svojo sestro Zofronijo: zaliublieiii starec se bo z Norino poročil, a poroko izvrši nečak Carlo, ki prevzame u!ogo notarja. Takoj po poroki naj začne No-rina dona Pasouala trpinčiti, igrati Ksan-tioo ter ga pripraviti do ločitve. Norina sprejema to ulogo in takoj pokaže svojo koketno premetenost. Naslednjega dne privede dr. Malatesta starčku svojo dozdevno sestro, Kl glumi silno sramežljivo samostansko gojenko: don Pasauale je takoj zaljubljen Izvrši se poročna pogodba ter nato poroka Nečak Carlo glumi notariat dr. Malatesta je prva priča in Ernesto mora biti druga priča. Ernesto spozna Norina.-a ';o mu Malatesta razloži vojni načrt se poda in podpiše. Norina pa začne takoi svojo igro. Vse se ii mora pokoriti. Ernesta pa si izvoli za kavalirja. Le men "Jaz hočem!* velja v hiši. Don Pasquale mora molčati, ker žena mu sicer obeta klofuto. Trije sluge so ji premalo in jih zahteva dva ducata, kupi dve novi kočiji, osem težkih konj in dva lahka za iežo. vse pohištvo se mora prenoviti, vsa hiša preslikati itd. Stari skopuh se repenči brez usoeha. Norina se nato preobleče in nakiti ter se hoče sama odpeljati v g'edališče, moža starca na poš'1'a spat. Don Pa-souale se upira, a Norina ga udari in odide S3ma. Užal;eni starček si želi le še hitre ločitve od svoje hudobne žene. K nesreči naide še pisemce, ki vabi irie-govo ženo na ponočni ses'anek v vrtni lopi. Od jeze in ljubosumnosti starček besni in skoraj zboli. Zato pokliče zdravnika dr. Malatesto Sluge se norčujejo iz gospodarja in hvalijo novo gospodinjo, ki je z napitninami radodarna. Sestanek Norine z E mestom v lopi pa ie nova spletka dr. Malateste. Tudi z don Pasqualcm se domeni, da zalotita ljubimca. Konec se vrši na vrtu. Ernesto note serenado. da privabi Norino. Res zalotita Ernesta in Norino. a don Pasquale ie naoosled vesel, da se ie iznebil hudob-nice ter blagoslovi mladi par. Gaetano Donizetti. rojen I. 1797. v Berg-tmu. ie bil prvotno častnik, a od 1. 1818—184«. jc komponiral okoli 70 lahkih oper. Na našem odru smo slišali megovo »Luciio Lammermoorsko« in »Favoritko«. Uspeh je dosegla le »Lucija*. ki je še včasih na onernih repertoarjih Ostale opere niegove goje mani ša italijanska gledališča. Kot komična opera ^e poleg Rossinije-vega nedosežnega »Brivca sevilskega« Doiavha tudi Donizettijev »Don Pasauale«. Premiiera je bila v Parizu l. 1843., kier ie z izvrstnimi solisti žrla usneh. Na Dunaju opera prvotno nI ugaiala. in še!e ko .io je komponist predelal, ie vesela in sveža glasba prodrla v srce ln uho. PncJei so Peli »Don Pasouala« tudi Po drugih nemških odrih, a trajno se ni vzdržala nikjer. Pred leti so jo dalali v Zagreb'.t. kier te kmalu izginila z repertoarja. Rossinijev »Brivec* je pač moč-neiši in originalne!Si. Besedilo »Dona Pasqua!a* je predelano do stari italijanski burki »Ser Mar-cantonio*. zelo zabavno, a za današnti okus preveč naivno in preprosto. V operi prevladuie konverzaciiski ton. a po svoji sveži invenciji in elegantni in-strumentaciii je »Don Pasauale« vzor stare komične opere. Uvertura je pisana z uporabo motivov iz opere dokai šablonsko. a je vesela in prijetna. Tudi operna introduk-ciia za dva basa le nlitka. a romanca Malateste se že odlikuje z dražestno kantileno: takisto je kavatina Norina ušesom ljubezniva. Prvi akt zaključuje svež. v formi bosat duet Norine z Malatesto. V drugem deianiu je poleg zanimivega terceta. ki dale mnogo šegavih momentov. zlasti finalni kvartet, prav koncertno efekten. Tretje deianie je glasbeno najboBe in najbogatejše. Zivahr.i duet Norine in Pasqi'a!a je posebno Norini za igro in spev jako ugoden: krasna ie tenorska serenada. ki jo spremlja in dviga učinkovito edina zborovska točka (sluge in hišne); končni notturno (Norina in Ernesto) je melodično draže-sten višek opere, a zakl nični rondo No-rinin daie pevki priliko, s tehnično spretnostio briljirati. Uspeh te melodične, preko 80 !et stare laške opere je odvisen od izvrstnega kvarteta ene solistke in treh solistov. ki morajo biti tudi dobri igralcL Ako že mora tvoriti dve tretjini našega repertoaria laška opera, potem bi ml vzeli Verdijevega »Falstafla«. ideal modeme komične opere iz i. 1893.. zadnji umotvor enega največjih skladateljev vseh časov. Fr. Govekar. Strindbergov „Peterček" v mariborski drami CLykopers resa, der Glflckspeter.) To je mladostno delo Strindberga, v čigar romantiko že škropi poznejši val njegovega naturalizma in mizoginstva. Ni enotno, ni čista otroška poezija, boli je za odraslo mladino. Uči mladino bistva življenja, pokaže, da istega r.i v naravi, bogastvu, prijateljstvu, slavi, oblasti, nesreči, temveč v ljubezni. Pe-terček, ki išče sreče s pomočjo čudodelnega prstana kakor Tyltil in Myltil v Maeterlinckovem Modrem Dtiču. spozna ničevost bogastva, laž Drijateljstva. prevaro idealizma, praznoto oblasti in najde srečo v ljubezni. Na sedem slik jn razvrščeno dejanje: krepka, čisto sodobna satira o politiki in vladi zazveni včasih tendencijozno iz romantičnega dejanja, to pa je poeziji in umetnini v kvar. Na Peterčka mnogo spominja Milčinskega .Mogočni prstan'. Režija, inscenacija in igra. vse je bilo dostojno. Bratinov inscenacijski talent se je lahko razvijal v mnogobroj-nih slikali, z malimi sredstvi je dosegel prav lepe uspehe. Skrajšati bi bilo treba preobčutno dolge pavze. Zlasti lepa je bila scenerija v kaliiovi palači in v cerkvi. Množinske scene na rotovškem trgu so bile režirane izvrstno, kakor je sploh zborovanje na rotovžu bilo najjačja točka uprizoritve. Inscenacija in režija dokazujeta, da je g. Bratina porabi! mnogo truda in pridnosti, sode-iovalci mnogo volje, vsi pa veliko sposobnosti. Težko je izbrati delo, kjer bi bil ves naš ansambl deloval tako skladno kakor v tej uprizoritvi. Palmo večera nosita g. Zeleznik in g. Kraljeva. Železnik je otroka postopoma razvijal v zrelo dobo. vglobil se z vnemo v dušo dečka, ki stopi v življenje prvič, ko je doslej živel zaprt v stolpu, doživlja vse. česar mu srce poželi. a ga razočaranega njegova duša instinktivno vodi k pravemu. G. Zeleznik zna dati tudi svoji zunanjosti vedno primerno obliko. Peterčck je brez dvoma ena njegovih najboljših stvaritev. Gdč. Kraljeva kot Lizika je imela nehvaležno nalogo, igrati vlogo, ki ni izrazit značai: na Llz;ki je mnogo eteričnega, nerealnega. Gdč. Kraljeva je podala Liziko globoko občuteno. Vse druge vloge so male. Priznalno je treba omeniti posebno g. Bratino v vlogi očeta. g. Koviča v vlogah prijatelja, župana in sv. Lavrenc:ia, g. Groma v vlogah vezirja in davkaria. e. Janka v vloeah čevljarja in prošniika. g. Ha-rastoviča v vlogi škrata, obrezovalca kurjih očes in sv. Bartolomeja. gospo Bukšekovo v vlogi rojenice, gdč. Ko-vačičevo v vlogi prijateljice. Vsi drugi so z vestnim, skladnim sodelovanjem pripomogli do uspeha. Pričakovati smemo, da bo mladina napolnjevala gledališče skupno z odraslimi; za vse je mnogo lepega v Pe-terčku. Naši drami pa na tem uspehu »Peterčka« čestitamo. Dr. SnuderL „Fanst" v mariionetnem gledališču „Atena" Ljubljansko marijonetno gledališče »Atena« Je v nedeljo popoldne in zvečer Igrala «Fausta», prirejenega po starih nemških la čeških Igrah Iz prošllh stoletij. Fabula sama na sebi je mikavna in privlačna, ket se nikdar ne izčrpa in daje vedno nove nagibe k razmišljanju. Če Jo vidi al! č:ta človek v še tako preprosti obdelavi, se mora zainteresirati zanjo. V obliki, kakor smo Jo čuli in videli na odru marijonetnega gledališča, Je dvakrat koristna: prvič ker nakazuje iaustovski problem, ki je že a prt-ori zanimiv za vsakogar, ker vsebuje toliko nasprotujočih si momentov iz splošnega človeškega življenja; drugič, ker je fabula tako dekorirana in prepletena s še-gavostjo in l-umorjem. da se mora prikupni tudi vsakemu otroku. Tega »Fausta« gledajo s pridom odrasli ln deca. Personifikacija vseh človeških lastnosti Je tako nazorno podana, da ne more ostati tuja nc mladim ne starim. Faust, Mefisto, \Vagner, njegov pomagač Gašperček ln lepa Helena so osebe, h katerim se bo vsak rad vrača!. Fantazija ima v iFaustu* prost polet, zato Je mogoče z igro doseči tudi v sce-ničnem oziru Idealno popolne efekte. Če naj rečemo kaj k snovi našega marijonetnega »Fausta. kot taki, moramo povedati, da se nam vidi ekspozicija dela v primeri s pičlimi dovživetjl Fausta odlečno predolga. A to opazi Itak le oni, kl pozni več cbdelov faus'ovskega prob'ema. Moral bi videti več dejstvovanja Fausta, da ne pride kaien, kl je huda, prehitro in deloma neopravičeno. Drugače pa je nan'zanih v igri dovoli pestrih trenutkov iz življenja. Gašperček opraviči svoj nastop šele proti koncu, ko ta vidimo kot nočnega čuvaja v \Vittenbergu. Tu spada docela v okvir Igre, kl res čarobno učinkuje. Pri 'gralcu Fausta bl si želeli več jasnosti v govoru: Mefisto mu lahko služi za zgled. 2enski glas Ja vlekel preveč na sentimentalno stran, zlas:i v momentih, ko prihaja od zgoraj In b! torej moral nositi obeležje eteričnostl. Dober je bil VVagner, pohvale vreden Gašperček. Scenlčno Je bila igra opremljena t vsem aparatom in posebno dobro Izveden Je bil z?k'iučnl prizor. Prostori gledališča so bili nabito zased;ni: znamenje, da je «Faust» našel popolno razumevanje. Dobro bl bilo igro ponoviti In grajane napake Izboljšati; potem bo «Faust» vzorna igra In obenem višek letošnje sezone našega marijonetnega gledališča. Darujmo za sokolski Tabor! Okrepitev dinarja Periektuiranje zunanjih posojil Že predvčerajšnjim je nastopil na zunanjih borzah preokret v prid dinarju. Včeraj se je dinar dalie okrepil. Na zagrebški borzi je vladala oba dneva iz razito slaba tendenca in so tečaji vseh deviz popustili. Ponudba blaga ie bila oba dneva obilna. Vzrok temu so bile vesti o perfektuiraniu Blairovega posojila v zvezi s ponudbo londonske Armstrongove finančne skupine, ki je naši državi sama ponudila 7 milijonov funtov šterlingov z izgledom na poznejše povečanje posojiJa pod zelo ugodnimi pogoji. Armstrongova skupina je sprva zahtevala, da se prekinejo naši odnošaji z Blairom. vendar pa se je dosegel sporazum in sta se skupini Blair in Arm strong pogodili za skupno posojilo. Zadevna vest iz Beograda se glasi: «Iz finančnega ministrstva poročajo, da se je rešilo vprašanje druge rate Blairo-vega posoiila v znesku 15 milijonov do lariev. Polovica te vsote se bo emitirala v New Yorku. polovica pa v Londonu. Angleška vlada je v svrho osigu-rania tega posoiila obljubila, da bo prevzela tri milijone. Izgledi za plasiranje posojila v New Yorku so enako dobri ter se je tudi tečaj prej emitiranih obveznic tega posoiila dvignil na 89.» — Razen tega posojila je monopolska uprava zaključila posojilo v znesku 1 milijona funtov šterlingov za iznlačanje tobaka v naši državi. Poterrtakem bo v kratkem času prišlo v našo državo za Preko 9.6 miliiarde dinarjev v dolarjih in funtih šterlingih. Nedvomno je, da so že povoljna po-gaiania okrog teh posoiil imela ugoden odmev na vseh deviznih tržiščih, ki beležijo zadnja dva dneva ugodnejši položaj za dinar. Posojila bodo povzročila večje povpraševanje po dinarju, ki obeta s tem novo hausse. S tem bo zopet potlačena tržaško - reška špekulacija na baissa dinarja, ki nosi glavno krivdo na zadnjem oslabljenju dinarja. Težave naše industrije Zastopniki vseh industrijskih organizacij * državi so posetili te dni, kakor smo že poročali, vsa pristojna ministrstva, da iz» poslujejo večjo zaščito domače industrije, ki jo občutno ogroža inozemska konkuren« ca. Da je naša industrija v sedanjih neugod. nih prilikah potrebna zaščite, je nedvomno, vendar pa je pri tem treba postopati v skla. du z interesi vseh slojev v državi, zlasti v pogledu zaščitne carine. O tej zadevi se v zadnjem času zopet več piše in se sem in tja gotovo nekoliko pretirava z obeh stra» ni Zanimiv je zlasti članek, ki ga prinaša zagrebška «Riječ» pod naslovom «Za svo« bodo trgovine*. Vsebina članka je v glav« nem naslednja: »Gospodarski krogi, s katerih denarjem se večkrat podpirajo tudi tiste politične stroje v državi, ki so proti redu rn delu ter za večno borbo okrog državnopravnih k ris latic, zelo dobro občutijo, kako je skrajni čas, da Narodna skupščina prično enkrat s stvarnim delom na gospodarskem in social« nem polju. Pred uveljavljenjem zakona o proračunskih dvanajstinah je med gospo« darskimi krogi nastalo živahno vrvenje. Od tega zakona se zahteva rešitev prisilne po« ravnave, nova carinska tarifa, gospodarski svet in vse drugo, od česar naše narodno gospodarstvo pričakuje olajšanja. Dasi so ta vprašanja potrebna nujne re« šitve, je vendar opreznost na mestu, zlasti glede vprašanja gospodarskega sveta, za ka* terega se zahteva kompetenca tudi v sccial« nih vprašanjih, a brez zastopstva delavstva in nameščenstva. Tisti, ki slednje zahtevajo, sploh ne comislijo. da morajo v gospodarc skem svetu v vsakem slučaju biti tudi zat stopniki konzumentov, ki pri nas, žal, ni* majo svojega ministrstva prehrane. Ravno tako so konzumenti zelo tangirani v vprašanju zaščitnih carin, v katerih del naše industrije vidi edini les in spas za industrijske interese. Odločujočim činite» Ijem, ki tudi konzumentskih interesov ne smejo pustiti z vidika, saj je končno država sama največji konzument, mora biti jasno, da se stanje naše industrije pokazuje pre« tirano slabo in da je naši industriji v prvi vrsti potrebno notranje moralno o zdrav« Ijenje. Niti najboljša gospodarska politika naša države ne more skladno rešiti vso našo in« dustrijo, dokler bodo trajale v njej inflacij« ske t^hle prilike, nesoliden lov za pretiranim dobičkom, neekonomsko in nestrokovno de» lo. in dokler se industrija ne reši investi« cijskih dolgov iz časa inflacije in nizkega tečaja dinarja. Naša industrija v velikem delu obratuje s tujim denarjem, pa je raz« umljivo, da ne more hraniti ta luj denar in še za sebe zaslužiti. Jasno je, da pred« vsem zaradi dolgov kalkulira dražje kekor tuja industrija, ki jo potem izpodriv.i tudi tu v državi. Zato ie pravilno, da je finančni minister Izjavil deputaciji industrijcev, da je indu« striji stavljeno v izgled večje zunanje po« aojilo, s katerim se bo industrija mogla osvoboditi posledic dinarjevega skoka in se oprostiti kreditov pri domačih bankah, ki so se z dvigom dinarja povečali ter tako neznosno pritiskajo na industrijo in ovira« jo vsako produkcijo v državi. To je razen dobre državne gospodarske, carinske in ta« rifalne politike, za katero se pri nas ne mo« re pavšalno trditi, da je slabša kakor poli* tika ostalih srednjeevropskih držav, edini izhod, da se odpravi vsa ona trhlost, ki jo opažamo v naših industrijskih prilikah. Namesto tega se hoče naša industrija na« doknaditi izključno na račun konzuma ter zahteva, naj se nova carinska tarifa priredi tako. da se popolnoma prepreči uvoz vse« ga, kar nroizvaia industrija, v državi. Da to pomeni občno podraženje življenja v dr« žavi, občni porast indeksa in zaradi tega tudi oslabljenje dinarja in — ponovi-o zah« tevanje višjih zaščitnih carin, na vse to menda nihče od industrijcev ne p-miSlja. Takšna državna gospodarska politika bi bila samomorilna in mi smo uverjeni, da je industrija ns bo dosegla. Pri tem ji nič ne pomaga, da se je deputacija pri ministru trgovine in industrije pritoževala na zuna« njo konkurenco, zlasti glede papirja, stekla, usnja in obuvala. Kakor je podoba, indu« strijcem ne zadostuje 50odstotna carina n. pr. pri papirju, ni jim dovolj, da je izvoz sirovin za papir deloma zabranjen, deloma obremenjen z visoko izvozno carino, tem« več zahtevajo zaščito 100 na 100. Industrijci so opozorili tudi na dumping, ki ga izvaja, kakor oni trde, inozemska industrija pri nas v nameri, da izkonkurira domačo. Pritože« vali so se, da sc ne drži zskon o državnem računovodstvu, ki zahteva, da država krije svoje potrebe doma, ako in kolikor je to mogoče. Končno so zastopniki industrijskih korporacij trdili, da je v inozemstvu na vi« diku kartel tvornic papirja in stekla, ki je, kakor oni zatrjujejo naperjen proti domači industriji Industrije, ki sploh ne izdrži konkurence in ki zahteva, da se nasiloma ustvarjajo no» vi pogoji inflacije, mi ne potrebujemo. Naj bodo industrijalci prepričani, da bodo do« segli vse, kar je opravičeno: pravično po« razdeljene davke, dobro carinsko in tarifa!« no politiko v skladu z interesi državne go« spodarske celokupnosti, v kateri se ne po« zabija na konzumenta po možnosti najpo« voljnejše trgovinske pogodbe z inozem« stvom, toda javnost in Narodna skupščina ne moreta nikdar odobriti zahtevo" odškod« nine na račun konzumenta ali celo ropanje konzumenta. Vse prikazovanje, da so in« dustrijske prilike v državi slabe, ne koristi nič, dokler bodo naše tvornice zahtevale na. pr. za kg časopisnega papirja 7 — 8 Din, dočim ga avstrijske tvornice prodajajo ob« enem z 1.60 Din carine po 4.20 Din. Pri tem predelujejo avstrijske tvornice dražje uvoz« ne sirovine, dočim imajo naše tvornice do« ma sirovine, zaščitene proti izvozu. Ne ver« jamemo, da se razlika med 3.20 in 8 Din pri enem kg papirja more opravičiti z večjimi tarifami in javnimi dajatvami. Kabor bo potrebno ob priliki donosen ja nove carinske tarife precizno proučiti ta primer, tako se bodo morale točno razmo« triti tudi vse ostale poedinosti V času kon« junkture in nasilnih mer proti draginji za zaščito konzuma je naša industrija z vsemi ostalimi gospodarskim! in borznimi krogi klicala do svobodni trgovini. Dar.cs jo ima« mo, toda iz vrst industrijccv se vodi složni napad proti konkurenci in svobodni trgovini ter so zopet — kakor pred vojno — konzu« menti in država tisti, ki visoko dvigajo pra« por svobodne trgovine. S tem se mora pomiriti tudi naša indu« strija ter se vrniti na pot večje avtokritike, ekonomije in morale v lastnih vrstah.* Tako «Riječ». Jasno je, da široki sloji na« šega naroda, gotovo najmanj 80 odst vsega prebivalstva, žte danes vrše težko in Cesto naravnost obupno borbo z draginjo. Visoko zaščitene carine bi povišale cene in pove« čale bedo stotisočev zato, da se obdrži pri životarjenju mogoče celo takšna industrija, ki absolutno nima izgledov za uspevanje. Če je že kje potrebna zaščitna carina mora biti znosna. Glavno je, kar želimo, da so pri reševanju industrijske krize pristojni či« nitelji objektivni, pravični in dobro poučeni o dejanskem stanju industrije v vseh po« drobnostih. Potem se bo nedvomno našla prava pot Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. t. in.) Pšenica: baška, 1 vagon 460. Turšči-ca: baška, promptno blago, 1 vagon 175 do 177.5; april-maj, 5 vagonov 200; maj-junij, 5 vagonov 202.5; iunij-julij, 15 vagonov 200; banatska. Bečkerek, 10 vagonov 185. Moka: «0->, kombinirana 660 — 665; «5=, 2 vagona 465. Otrobi: baški, nove jutne vreče, 1 vagon 185. Tendenca nespremenjena. S vinski sejem v Mariboru dne 27. maT-ca. Pripeljanih 223 svinj, 5 koz. Povprečne cene komad: prasci 5—6 tednov stari 75— 100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 225—325, 6—7 mesecev 475—580. 8—10 mesecev 650—800, 1 leto 1200—1300. Kg žive teže 12—13, mrtve težs 16.25—17.50. Prodanih 27 komadov. Dunajski živinski sejem (26. t m.) Goveda: Dogon 392 komadov. Pri mlačnem prometu so se vse vrste goved pocenite za 10 grošev pri kg žive teže napram glavnemu seimu v pondeljek. — Svinje: Dogon 1825 komadov. Pri mlačnem prometu so se mesne svinje pocenile za 10 grošev, dočim so debele svinje obdržale svoje cene. Notirajo za kg žive teže: mesne svinje 1.70 — 2.10, debele 2.10 — 2.20 šilingov. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. t m.) Cene na ameriških borzah zopet valujejo. Včeraj so zabeležile zopet neznaten skok. Razpoloženje na dunajskem trgu le postalo prijaznejše. Promet v nekaterih predmetih nekaj živahnejši, predvsem v turščici, doč:m je bil v pšenici zelo zmeren. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 53 — 54, madžarska s Potlsja 55 — 55.5, jugos!oven-ska 54 — 54.5: rž: domača 48 — 50.5; ječmen: domafci 47 — 52; turščica 27 — 28; oves: romunski 38.75 — 40 šilingov. — Poštna hranilnica in nlene podružnice v Liubrlanl, Zasrebu ln Sarajevo bodo od 1. aprila t. 1. dalje izplačevale pri svojih blagajnah tudi naloge za izplačilo, 'm sicer pod naslednjimi pogoji: 1.) izplačevali se bodi pri vsakem za-.-odn samo nalogi njegovih ček. računov: 2.) v nalogu in na pripadajoči nakaznici mora biti prejemnik točno označen ter se istemu izplača znesek le proti dokazu istovetnosti; 3.) v na^ors Ja nakaznici mora biti način lzalač2& iacat- ro označen z besedami: » pri blagajni poštne hranilnice, podružnice v Lubljanl«, 4.' tak nalog mora biti ravno tako kolkovan kakor blag. ček (10 par) tn 5.) v nalogu označeni prejemnik mora nalog osebno predložiti blagajni. = Sadjarski odbor za okraj Radovljica bo priredil v nedeljo 29. t m. v Mošnjah celodnevni cepiini tečaj iz sadjarstva. Odbor vabi zanimaticc iz okoliša Mošenj, osobito mlajše posestnike tn mladeniče, da se udeleže tečaja v čim večjem številu. Udeležencem sc priporoča, da prineso cepilno orodje seboj. = Dohodki državne trošarine tn taks. Državna trošarina je znašala v mesecu januarju 76,285.941.39 Din t. t za 35,068.189.55 Din več kakor v istem mesecu lanskega leta. V istem času so dosegli dohodki taks 111,000.783.65 Din, to je za 17.575.423.2u Din več kakor v enaki dobi lasrskega leta. = Industrijska prosa Markovac-Stenje-vac. Zaradi lažjega izrabljanja svojih rud' nikov je direkcija Resavskih rudnikov sklenila, da po odobrenju prometnega ministrstva takoj začne z gradnjo 43 km dolge proge normalnega tira od Markovca do svoiih rudnikov na Stenjevcu. = Revizija obrtništva v Bosni Sarajevska Trgovska in obrtniška zbornica sc bavi z izdelavo obrtnega katastra za celo Bosno In Hercegovino. Izvesti hočejo revi' zijo obrtništva v celi pokrajini. — Kriza sladkorne pese. Nekatere občine v Sremu so dobile te dni pisma s podpisom Srbske zemljoradniške zadruge, v katerih se obveščajo, da je sklenjen dogovor med producenci pese in sladkornimi tvomičarji ter da je določena cena pesi na 42.50 Din za 100 kg. kar predstavlja vrednost 5 kg sladkorja. Obenem so agenti tvornic pose-čali sremske vasi in potrjevali te vesti. Zveza srbskih zemijoradniškib zadrug odklanja vsako odgovornost za ta pisma, ker je njihova vsebina Izmišljena in podpis ponarejen. = Likvidacija družbe »Anker«. MfciisteT trgovine rn industrije je podpisal rešenje, s katerim se končno pristopi k likvidaciji nemške zavarovalne družbe »Anker« za zavarovanje v Srbiji m Cririgori. Likvidacija se ima izvesti v najkrajšem roku. = Slabljenje cen na svetovnem sladkornem trgu. V zadnjih tednih se je opažalo na svetovnih tržiščih nadaljnje slabljenje cen. Vzrok temu je velika svetovna produkcija sladkorja, ki je v tej kampanji dosegla že 93% predvojne produkcije (v prejšnji kampanji samo 72%). Tako velika produkcija se je dosegla kljub temu. da so dosegle Rusija šele 32, Poljska 75 in Nemčija 70% svoje predvojne produkcije. Zedinjene države so produciraie v tej kampanji 178, Italija celo preko 200, Belgija 151, Nizozemska 133, Češkoslovaška 113 in ostale dežele 132 odstotkov predvojne množine sladkorja. Dočim se ie v katwpaniji 1923 24 proizvedlo na svetu le 59 milijard pesnega sladkorja, se ga je v tej kampanji že 76.7 milijard. Porast produkcije znaša torej okrog 30%. — Poštni promet z Rusijo. Med Rumunijo in Rusijo se bo skoro upostavi! neposredni poštni promet, zaradi česar obstoji nada, da se bo mogel v najkrajšem času u postaviti preko Rumunije poštni promet tudi med Jugoslavijo in Rusijo. = Zabranjen nvoz piva Iz Madžarske. Velika madžarska pivovarna K o ba n y je začela uvažati v našo državo pivo v steklenicah z etiketami: »Steibruška gradj. pivara, a. d. mak) pivo sv. Sava/ s sliko sv. Save. Uvoz s to etiketo je odslej zabranjen. = Vest o izvozu tobaka preko Trsta. Italijanski listi poročajo, da so se začela pogajanja med našo tnonopolsko direkcijo in upravo Magazzini Generali v Trstu giede odstopa potrebnega prostora, kjer bi naša monopolska direkcija shranjevala tobak, določen za izvori«. Po isti vesti potekajo pogajanja povoljrFL = Gospodarska razstava na Reki se bo vršila meseca avgusta. Za to razstavo se po celi Italiji živahno agitira. Kljub temu pa so izgledi za uspeh te razstave majhni. — Prvi dan prostega deviznega prometa v Avstriji Predvčerajšnjim je bil v smislu naredbe o ukinitvi omejitev v deviznem prometu prvikrat svobodni devizni promet. Omembe vredno Je predvsem dejstvo, da je bil promet napram sedaj običajnemu prometu izredno majhen. = Znižanje obrestne mere Madžarske narodne banke. Generalni svet Madžarske narodne banke je znižal menični eskompt od 12.5 na 11% m lombardno obrestno mero od 13.5 na 12%. = Ureditev prisilnih poravnav v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: V trgovinskem in justičnem ministrstvu se vrše posvetovanja glede ureditve prisilnih poravnav. Vlada želi da se to vprašanje reši čim hitreie, ker je spoznala, da je ureditev tega vprašanja s tališča kreditne možnosti dežele velike važnosti Vlada celo pomi-šlja. da bi se ta institucija odpravila. = Omejitev pridelovanja pese v Češkoslovaški. Kolikor toliko zboljšani položaj na sladkornih tržiščih m nazadovanje žitnih cen je izglede za pridelovanje pese v Češkoslovaški zboljšalo. Računa se, da bo letos površina posajena s peso, le za 5% manjša kakor lani. = Diskont r Avstriji se ne zniža. Na seji generalnega sveta Avstrijske narodne banke se je sklenilo, da se obrestna mera ne zniža. Generalni svet je vzel na znanje, da ja Zveza bank znižala bančne koodicije od 1. aprila dalje = Vel^sejem v Poznanj«. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni vzorčni vele-sejem od 3. do 10. maja t 1. — Velik porast insolvenc v Madžarski Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v januarju in februarju prijavljenih v Madžarski 284 insolvenc; od tega je bilo 259 prisilnih poravnav in 25 konkarzov. V istem času lanskega leta pa je bilo samo 7 insolvenc (2 prisilni poravnavi in 5 kon-kurzov) Ta ogromen porast insolvence je najboljši dokaz, da se madžarsko gospo- x težki kriti. = Bolgarske novčanice po 1 in 2 leva pridejo iz prometa. Bolgarska notna banka vzame iz prometa novčanice po 1 in 2 leva, a namesto njih bo Izdala kovinski denar. Novčanice po 1 ki 2 leva bedo v veljavi še do konca t. m. = Velika špekulacija z delnicami v Ameriki. Kakor poročajo iz VVashhigtona, so na ameriških borzah tečaji nekaterih zunanjih delnic padli za 40—50%. Vrše se priprave, da se zajezi ta velika špekulacija. = Koncesijska pogodba Rusije z Japonsko. Iz Moskve poročajo: Ljudski komisar za zunanjo trgovino je Izjavil, da se je sklenila koncesijska pogodba z Japonsko glede izkoriščanja vrelcev nafte in premogovnikov na SahaKnu. Pogodba bo po evakuaciji Sahalina s strani japonskih čet stopila v veljavo. = Pasivnost bolgarske zunanje trgovine za prošlo leto znaša 655 milijonov lejev. Uvoz je dosegel 5557 milijonov, izvoz pa 4902 milijona Ieiev. Glavni izvozni predmeti so bili: tobak, turščica, jajca, fižol, pšenica m pšenlčna moka, svllnl k okorni, rožno olje ter drugi kmetijski pridelki. Uvažajo sc tekstilno blago, kovine in kovinski izdelki, stroji, instrumenti in aparati, les in lesni izdelki ter drugo. Izvaža Bolgarska svoje produkte v glavnem v Nemčijo, Francijo. Av strijo, Italijo, Grčijo in Češkoslovaško. Uvaža pa v glavnem iz Nemčije, Italije, Anglije. Avstrije m Francije. Jugoslavija je glede uvoza v Bolgarsko šele na desetem mestu. Bor^e 27. marca: LJUBLJANA. Vrednote: 7% posojilo 64—65, vojna škoda 157—160, Celjska pos. 209—211 (210), Ljubljanska kreditna 235—0, Merkantilna 110—128, Praštediona S30—840 Kredrtni za trgovino 190—200, Strojne 0-134. Trbovlje 415—430, Vevče !00—109, Nihag 50—0, Stavbna 265—280. — Blago: zaključki: bukova drva, 1 m dolžine, polsu ha, fco meja tranz.. 2 vag. (2); bukovo oglje. I.a, suho, vilano, fco meja trastz., 9 vagonov (118). Ponudbe ln povpraševanja prlHčro enaka kakor včeraj. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Eskomptna je danes neznatno oslabela. Jugo se je od danes začela trgovati brez kupona po 100 — 102. — V d e v I z a h se je v početku sestanka začelo trgovati po včerajšnjih tečajih, ali je tendenca tekom sestanka dalje oslabela, rad! česar so tečaji dalje nazadovali. Le Pariz in Praga, ki sta mednarodno čvrsta, sta zadržala svojo višina Blaga dovoli. Promet običajen; nekaj večji Je bil v devizah na Italijo in London. Notirale so devize: Amsterdam 0 — 25.30, Dunaj 878.5 — 898.5, Berlin 1495 — 1510, Italija izplačio 255.95 do 258.95, London izplačilo 300 — 303, New york ček 62.5 — 63.5, Pariz 331 — 336, Praga 186 — 189, Švica 1211.5 — 1221.5; valute: dolar 61.875 — 62.875, lire 256.5 do 259.5: efekti: bančni: Trgo 15 — 16, Eskomptna 105.5 — 106, Kreditna Zagreb 104 — 105, Hipo 63 — 64, Jugo 99 — 102, Ljubljanska kreditna 235 — 0, Praštediona 0 — 840, Slavenska 72 — 0, Narodna 0 do 3700: Industrijski: Eksploatacija 47 — 48, Sečerana 675 — 680, Is;s 60 — 62, Narodna šumjka 25 — 27, Nihag 50 — 60, Sla-veks 160 — 170, Slavonija 57.5 — 58, Trbovlje 410 — 0, Vevče 100 — 120; državni: 7-odst. posojilo 62 — 63, agrarne 30 do 31, vojna škoda per kasa 158.5 —- 160.5, obračun 158.5 — 161. BEOGRAD. Tendenca nestanovitna. Notirale so devize: Amsterdam 2510 do 2520, Dunaj 885 — 887, Berlin 1490 — 1500, Budimpešta 0.087& — 0.0878, Bukarešta 29.75 — 30.25, Italija 257.25 — 257.4, London 301.5 — 301.75, Newyork 62.95 — 63, Pariz 332 — 334, Praga 186.75 — 187, Švica 1215 — 1216. CURIH. Beograd 8 20, Newyork 518.30, Ijondon 24.81. Pariz 27.50, Milan 21.20. Praga 15.40, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.475. Sofija 3,775. Dunaj 73. DUNAJ. Beograd 11.26—11.30, Berlin Ifig.SO—169.40 Budimpešta 98.25—98.65 Bukarešta 3.3675—3.3875, London 33.965— 34.065, Milan 29—29.12. Newvork 709.35— 71185, Pariz 37.60—37.76. Praga 21.05— 21.13, Varšava 136.15—136.65 Sofiia 5.15-5.19, Curih 136.83—187.33. — Valute: dinarji 11.23—11.29 lire 28.99—29.19, PRAGA. Beograd 53.50, Dunaj 4.77, Rim 138, Newyork 33.80, Curih 652.625. BERLIN. Beograd 6.65, Milan 17.20 Praga 12.43» Nevvvork 4.195, Curih 80.94. Sokol »Ljubljanski Sokol« (Narodra dom) opozarja brate In sestre na današnje predavanje br. dr. N. Preobraženskega o »Petru Veiikcm«, ki se vrši ob po! 9. zvečer na galeriji telovadnice Narodnega doma. Šport Prvenstvena tekma Ilirije : Primorje znači pri nas vsled splošno znane, ne vedno lepe, velike rivalitete med tema kluboma posebno interesanten in privlačen športni dogodek. Tudi jutrišnje srečanje teh ogor« čenih rivalov obeta biti zelo popularno, ker bo prineslo predvidoma tudi napeto šport, no borbo, saj se oba kluba intenzivno in z največjo resnostjo pripravita na to sreča« nje: Primorje, da izbojuje, ako ne zmago« vit pa vsaj časten rezultat, Ilirija, da dose« že čim višjo zmago in po možnosti tudi dvoštevilčen rezultat. Oba kluba »ta sedaj v dobri formi oba imata za seboj po eno težko mednarodno oz. prijateljsko tekmo in serijo domačih prvenstvenih tekem. — Tekme so razdeljene sledeče: ob 10. dop. igrajo juniorji (samo ob ugodnem vreme« nu), ob 14jO rezervni moštvi in ob 16. uri prvi moštvi Vse tekme se vrše na igrišču Ilirije. Iz sekcije Zbora nogometnih sodnikov (Službeno). Dane«, v soboto ob 18. sestanek nogometnih sodnikov v kavarni cEvropas. Pristni pariški parfum. Pravi šopek naravnih cvetk je stekie-ničica t-* i (Crdmo Simon) Legendama sve?ost te izborne toaletne kreme, ki je delikatno pstfumitana s č stimi rožnatim: esencami, uga a ženski, kl zapahi tudi, da postaja njena pult pri redni uporabi te kreme vedta in č.sta ter niena koža mila in nežna. Ali je treba šc več, milostljiva, da si pridobimo Vaše pr.jateljstvo? Krema, puder in milo Sicnsn Parf3merl2 Sisaa. 53, Fg. SI. H Ji, Pariš Prosim vse nogometne sodnike, da se se« Stanka vsi brez izjeme udeleže. — Tajnik. S. K. Ilirija, nogom. sekcija. Postava moštev za tekme s Primorjem v članski knjigi v kav. «Evropa» in v garderobi. — Načelnik. Sestanek damske sekcije S. K. Ilirija. Poživljam vse članicc damske sekcije S. K. Ilirija, da se sigurno in jako točno zbero t nedeljo 29. t. m. ob 3. popoldne v garderobi na igrišču, v svrho merjenja čevljev za ha* zeno. Vse one, ki se ob napovedani tiri re zglase, ne dobe potrebnih čevljev. Istočas« no volitev kapitanke prve družine. — Na« čelnik. S. K- Slovan v Ljubljani opozarja po> novno vse svoje člane, da se brez izjeme udeleže občnega zbora, ki se vrši v nedelio 29. t m. točno ob 9. dop v salonu hotela Lloyd. 645 Akademski športni klub v Zagrebu. Kj?« kor smo nedavno javili je iz fehkoatletske sekcije Haška izstopilo precej članov, ki sr vstopili v novoustanovljeni Akademski športni klub (ASK). Med temi so tudi ne-stopni rekorderji: Spahič, Dobrin, Kovačič, Kojič in Gašpar. Cherles Hoff odide v Ameriko. Urad-no se objavlja, da je Charles Hoff končno dobil od norveškega lahkoatlrtskega saveza dovoljenje za odhod v Ameriko, kjer se bo udeležil lahkoatletskih mitingov v Chicagu. Los Angelesu ter Iahkoatletske prireditve Athlctic Club a v Plinoisu. Naiboljši rezi'!, tati Hoffa sf> nastopni: skok ob palici 4.21. tek na 200 m 22 sek„ 400 m 49.2, 800 m 1:55.9. skok v daljavo 7.32. Cross!COtmtry*tekt na Češkoslovaškem V Kolinu se je zadnje dni vršil ob slabem vremenu cross countrv n« 4200 m. Zmagal Je Drczda iz Kolina v 15:07.4 pred Spartar.« ecm KosrfaVom. V cross»countryiu v Tire navi n a 6500 m (približno enako dolga pro« e» kot ori našem prvenstvu v sredo) jc zma: gal Hullam iz Bratislave v 19:32.2. Loterija v korist ollmpijade. Kakor smo že ooročali, je zelo dvomljivo, ali bo holandski parlament dovolil holandskcmu olimpijskemu komiteju za prireditev olim« pijade potrebni kredit v znesku enega m"* lijora holandskih goldinarjev. Ako sc od« Vloni ta kredit ho holandski komite priredil loterijo ter prodajal v vseh državah, k: so se udeležile olimnijade leta 1924. olim* pijske srečke. Pa tudi v tem oziru se br<3r» pojavile težkoče, ker zakoni gotovih d-?av ne dovoljujejo prodaje inoremskih srečk. Stanie prvenstva na Dunaju je sedaj nastopno: I. Hakoah (17 točk. 26 : 18). 2. Amateure f17 točk. 22 : 1«). 3. WAC. (16 točk. 32 : 26), 4. Admira '16 točk. 30 : 18). 5. Rapid (14 točk. 30 : 25). 6. Vienna (14 točk, 21 : 181. 7. Wacker (12). 8. Simmenng (11). 0. Sportkiub C8 točk. 16 : 19). 10 van (8 točk 17 : 27). 11. Rudolfshiigel (71 Lepl skoki Ocborn*. Nedavno se je vr« S! v Ameriki lahkoatletski miting na po« kritem igrišču, na katerem je zrani olimni« jonik Osbome skočil v višino brez zaleta 1.57, a z zaletom 1.95 m. Česa Brstov m predvideva! Menda ga ni naobraženca. ki ne bi čita! Beilamvjev roman bodočnosti »Retrospektiva iz leta 2000». Američan Edvvard Bellamv je popisal v svoji kniigi razmere ob koncu XX. stoletja, kakor si jih predstavlja v tem času. in jih primerja z onimi leta 1887. Knjiga je izšla leta 1888. in jo še vedno mnogo čitajc 7animivo je ugotoviti, koliko stvari. Li jih Be!!amy predvideva v svoji knjigi. se je že uresničilo, dasi je pretekla od razkačenega časa le debra tretjina. Mnt gc smo že dosegli, kar misli ta Američan, da bomo šele okrog leta Rečno delo nam nadomeščaj i najrazličnejši stroji že v veiiki meri po-st.bno v Ameriki. Ženskj volilna pra-/ir\a je že uvedena v neka*erib držav ah in ti.akopravnost žene i>i izbera poklica ?e načeloma priznana. Za takratne čase drzne misel, da bi sc potom prenov« slišala v vsaki hiši .ireijvatija in <«_iicertL je danes ude) —il radia. Tudi ideja o velemestu brez dimnikov je postala precej mogoča z uvedbo elektrik m njeno vse« *:. isko unoralu: liuiri celo Zvezo »^"»d • .*. čiorav iinn še ni ustvarila Zedinlenih uržav v.«tg? eta in skur»:ie domovine muu. Maroka' pa imamo da v.-s, o vViin-r oror-jl: j-. leta 1887. ni *nti sanial. Vod-1' zrakoplav in letali pridobi an.c dušika iz zraka, prenos človeškega gn.-a potom gramofon ke pbščv. grafiranje. telegrafiranje in telefonira-"ie n? \il-ke daljave brez žice — vse to 'o st> ari. ki so BeJ unv.-evcmu čl^-ekn bcaočnosti še r.v.olnoma nezna-t e. Res ;c da nam e svetovna voina crir«s!a marsikatero V:?.dbo. ki služi za col:janje ljudi in člo eških dobrin, kako- n. pr. strupena pli-ic, o katerih Ainiičan takrat še ti nii.ivir vedel. tako je resnični rostala še boga-t»»ŠA na izumih in *iri»!iah kot najdi iOjtiša domišljija te ca utooista. •JUTRO* Št 75 =Sebota 28. IU. 1925- Dopisi D. M. V POLJU. Na dan sv. Jožefa sta se vračala proti Zalogu skczi našo vas 2 Orjunaša, ki sta bila menda pri orjunaški sšavnosti v Ljubljani. Ko sta šla mimo Hladnikove gostilne, skoči ii nje cela gruča klerikalcev, ki je bila najbrž avizirana aa nenavaden dogodek. Iz čedne družbe smo slišali besede: »Kaj so to rajfangkerar-ji?« i. dr. take pripombe. Druhal — žal, da se pohlevnejše ne morem hzraziti — med katero nismo pogrešali našega navidez >dobrega« kaplana in župana-zagrlzenca, se je srčno-škodljivo — kot znajo to edino le oni — smejala. Taki so ti dobri kristjani s Kristusovimi nasledniki — z malimi častnimi izjemami — vred. KRANJ. Kolo jugoslov. sester v Kranju fina v četrtek, 2. aprila ob pet!-h popoldne v stranski sobi Narodnega doma letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Iste-ja dne bo zaključen tudi šivalni tečaj v sirotišnici z razstavo izdelkov. Mnogo lepih potrebnih in vsakovrstnih ročnih de! bo na vpogled. Vstcp rost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Vabimo vljudno slavno občinstvo Iz mesta in okolice, da si jo ogledajo. Razstava ostane odprta le v petek 3. aprila od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. jvečer. Ne zamudite! KRAŠNJA. »Ilustrirani Slovenec* je pri-sesel sliko župana iz Krašnje in še treh drugih takih piičev-žtipaeiov. Pod slikami stoji zapisano: »Zgolj iz političnih razlogov Ustavljajo župane drugega za drugim. Vsi ta navedeni so vršili svoje posle vzorno ter vživa!i tudi pri ljudstvu neomejeno zaupanje, zato ni nobenega dvoma, da iih bo ljudstvo ponovno izvolilo*. Zupan v Krašnji Je bi! skrajno zanikern m rereden župan. Ko ie prišel revizor, je rabil dva dni za ureditev županskih knjig. Ztrpan je rekel pri seji. da bo za leto 1924. primankljaj. Revizor je pa dognal 2523.85 Din prebitka. Župan dalje ni vpisa! v denarne knjige najemnino za lov v znesku 1750 Din in vinske doklade 423.65 Din. Ako bi ne bilo revizorja, bi ves ta der.ar — izginil. Ker so bile dalje še druge nerednosti in protizakonitosti eogr.a-re, ni kazalo drugega, kakor odstaviti župana. Med klerikalci je nastal vrišč. Župnik Knol je divja! na prižnici in hvalf! odstavljenega župana si psoval vse druge in nazadnje so župana kot žrtev PPŽ režima naslikal! v »Slovencn*. Ako primerjamo pisavo »Slovenca", divjanje klerikalnih duhovnikov v narodni skupščini in delovanje klerikalnih županov, pridemo do zaključka, da klerikalci hočejo moralno popolnoma uničiti naše pošteno ljudstvo. V slučaju odstavljenega krašenjskega župana pa so pokazali, da jim je sleparjetije in goljufija pri javnih korporacijah — vzor. Lepi so klerikalni vzori! LITIJA. Pretekli petek nam Je nudVl g. •jjajnn uajsjAOAJd ojjUBf 3u[eae|g -onpEU ko je prihitel k nam in izvajal s svo) m radio - aparatom koncert iz Rima. Sokolova dvorana je bila nabito polna, toliko se je nabralo radio-željnega občinstva. Iskrena hvala g. predavatelju in Zvezi kult. društev, ki nam vedno rada postreže s predavatelji. — Prosvetni odsek naj drugič drugič postavi reditelje, da postavijo mo-tilce pod kap. — Pri nas se snuje »Napredna gospodarska pisarna*, ki bo našim somišljenikom brezplačno dajala razna navodila v pravnih stvareh, sestavljala brezplačno prošnje Itd. 0 zadevi bomo Še poročali. ko se pozitivno nredi. VAČE. — V nedeljo, 15. t m. so pri nas igrali Sokoli iz Stepanje vasi burke »Raz-treseuca«, »V ječi« In »Amerikanski brivec«. Br. Stane Pogačnik Je moral na splošno željo ponoviti svoje kuplete. Izvajali so tudi telovadne tcčke (skupne). Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Želimo, da nas štepanjski Sokoii zopet kmalu obiščejo. Bratska hvala vsem igralcem. BELA KRAJINA. Šolska mladina na Tal-čjem vrhu pri Črnomlju je priredila v nedeljo S. in 15. t m. mladinsko prlredrcv. Kako zanimanje za otroške igre je na deželi, je pokazala pr.lna dvorana. Na sporedu so bile deklamacije in prizori; središče je bila igra «Snegu!čica». Prav samozavestno ie nastopala ljubka Snegulčica. Lepo js bilo gledati majhne škrate. — Učiteljstvo si je v svesti, kakšnega vzgojnega pnmena so otroške igre. Kulise je prav primerno naslikal tamkajšnji šol. upravitelj A. Čebu-lar. Upamo, da nas še kdaj povabi šoL mladina na svojo igro. —o— GRIŽE PRI CELJU. Na praznik, dne 25. t m. dopoldne se je vršil v gostilni ge. Amalije Piki v Grižah ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS za Grižc-Zahu-kovce. Udeležilo se ga je jako lepo število članov. Občni zbor je otvoril iti vodil ravnatelj državnega rudnika g. inž. Šinkovec, ki je iskreno pozdravil navzoče somišljenike t&r povdarjal zlasti pomen organizacije. V Imenu srezkega odbora je poroča! g. upravitelj Prskoršek iz Celja o političnem položaju ter o državotvornem tn skupnem delu JDS z radikakio stranko v narodni skupščini. Po lepem m stvarnem referatu se je razvila živahna sn poučna debata, ki priča, da bo v novo nstanovlienl organizaciji dovolj življenjske sile. Izvolil se >e nato krajevni odbor, kateremu načelsje g. inž. Šinkovec. Sklenilo se je rred drugim prirejati strankine sestanke, ki bodo prijateljske stike med somišljeniki le še poglobili. Novi demokratski organizaciji, kaje člani so že pri zadnjih skupščinskih volitvah pokazali toliko treznega političnega mišljenja, želimo mnogo tramih uspehov. SREDIŠČE OB DRAVL Obrtno društvo v Središču je priredilo na Marijin praznik, 25. t. m. v Sokoiskem domu gledališki večer; čisti dobiček je bil namenjen za vzdrževanje obrtno-nadaljevalne šole v Središču in je zato zelo pohvaliti naše občinstvo, ki je z lepim obiskom pripomoglo do mat. uspeha. Najprej so sami obrtni vajen-ci-gojencl obrtno-nad. šole odigrali burko emodcjanko: Krčma* pri zvitem roga. Nato pa so odrasli dletamjs »Prizoriii Rosegger-jevo dramo »Na dan sociber. Režija je bila v rokah g. J. Najžerja, igraio se je dobro in resna vsebina igre je napravila na občinstvo globok ntis. Bil je lep večer, nspeh v vsakem ožim zadovoljfv. Sodišče § Pasja zadeva. Nekdo je imel lepega psička, ki je tekal po beli Ljubljani brez nagobčnika. Ker se ie na ta način lastnik pregrešil zoper postavo, ga je neki orožnik naznanil. To pa ni bilo všeč prijatelju posestnika psa, ki se je v domačem krogu hudo razburil in dal napisati ovadbo proti krivičnemu orožniku, češ da je ovadil njegovega prijatelja le radi iega, ker ne dobi južine pri njem, nasprotno pa da mnogih nezavarovanih psov ne vidi !n njih lastnikov ne naznani, predvsem v enem slučaju, kjer imajo dema lepo hčer, ki se ji ne upa zameriti. Ta altruistična ovadba je seveda imela posledico, da je njen pisec prišel pred ljubljansko deželno sodišče in je bi! obsojen na 200 Din kazni. § Tat Iz navade. Dne 22. julija 1923. se ie vršila sokolska veselica pri gostilničarju Ivanu Bohincu na Svetju. Obisk je bil sila povolien in mnogo gostov se je pripeljalo lastnoročno na kolesih, ki jih je vestni gostilničar dal shraniti v cgarderobi» pod varstvom domačega nlaoca. Vsak lastnik kolesa je dobi! pri nddaii v garderobo svoj listek S številko. V to skladišče je dal spraviti svoje kolo tudi mesar V. Jager iz ?t. Vida. ki se je veselice kmalu naveliča! in prišel okrog 10. ure po svoje vozilo. Nemilo se je začudil, ko kolesa ni bilo nikjer in je moral peš domov. Tatu pa so kmalu n2?!i v osebi 28-1et-neea mesarskega pomočnika Ivana Lu-skovca, ki je bil že 1!-krat kaznovan radi sličnih deliktov. Proda! ie ukradeno kolo svojemu bratu za 50O Din trdeč, da je kupil kolo od nekega neznan ca za 750 Din. Kmalu nato je pomno- žil število svojih prestopkov za nov slu čaj. Po veselo prepitem večeru v zabavni družbi v Ljubljani se je domov grede začel ruvati z enim od sopivcev zaradi neke palice. Pri tem je svojemu nasprotniku izmaknil uro, verižico in nekaj denarja ter izginil naenkrat. Sum je padel na drugega tovariša, katerega so pa stražniki zaman preiskali. Zadnje delo proti paragrafom je pa izvršil pri aretaciji, ki se je izvršila dne 18. decembra, ko je bil osumljen tatvine konja in zraven pripadajočega voza. Pri tej priliki je orožnika, ki ga je aretiral. ugriznil v desno roko do krvi. Radi te lepe vrste deliktov ga je ljubljansko deželno sodišče obsodilo na eno in pol leta težke ječe. § Učena kuharica. Okrajno sodišče v Cerknici je prejelo nekega dne zanimivo pismo, ki ga je pisala kuharica F. M. na naslov sodišča z namenom, da vpliva na sodnika v smislu, ki bi bil nienim pravdajočim se staršem v korist. Uvodno se je obregnila ob sodnika, ki je upošteva! eno pričo procesa, češ da ni zanesljiva. V nadaljnem pa je izvajala: «Še nikoli ni bilo v javnosti toliko pritožb zeper sodnijo kakor dandanes, kajti sodiščem manjka Sv. duha, ki ga nujno potrebujejo, pa ga nočejo klicati, ker jim manjka vere. Brez Sv. duha pa je sodišče pravice grobišče«. Tej blago- in polnodoneči frazi je dostavila še nekaj podobnih in zaključila svoie pastirsko pismo na sledeči način: ^Prosim Vas, gospodje sodniki, kje je Vam modrost, kje razumnost in pravičnost?« Za to svojo literarno evolucijo ji je prisodilo ljubljansko deželno sodišče 2 dni zapora. § Fantovski pretep. Pred celjskim okrožnim sodiščem sta se zagovarjala radi težke te'esne poškodbe brata Anton in Vinko Vu-čajn k prvi trgovski, drugi kolarski pomočnik v Velikem Obrežju. Dne 19. oktobra L L ponoči je zapustil Ivan Poček v družbi dveh tovarišev gostilno Josipa Megovca v Dobo-vi. Pred gostilno so bili nenadoma napadeni od večje skupine fantov, pri čemur je dobil Josip Poček težko poškodbo z nožem na prsih in na desni nadlaktnici, ostala dva pa več lahkih telesnih poškodb. Oba obdolženca se zagovarjata, da sta bila napadena. Vendar pa je po pričah dognano da je bil Vinko Vučajnik t:sti, ki je brez povoda zamahnil z nožem proti Počku. Oba sta bila obsojena na 6 tednov ječe. § Po drugi ženi se je poželelo Franca Tavčerju, elektro - monterju brez stalnega bivališča. Poročen dne 26. jan. 1902. s svojo prvo ženo, je 19. nov. 1923. poročil v Braslovčah Marijo T. ter zakrivi! s tem hudodelstvo dvojnega zakona Inkriminiranega delanja sicer ne more tajiti, pač pa trdi, da Je svoji drugi nevesti pred poroko povedal, da je že oženjen. Po dveh mesecih težke Ječe, bo ostal sedaj najbrž brez vsake žene. § Razne tatvine pred celjskim ekrožnim sodiščem. Že šestkrat kaznovani Rudolf Bartomini, 28-Tetni godbenik iz Ljubljane, Je dne 14. februarja ukrade! Ani Pavline v Celju žensko lopo in boo v vrednosti 1400 d> narjev. Obsojen je bil Ra 4 mesece težke ječe. — Franc Perger, 37-!etni delavec iz Celja, !e od avgusta 1922. do maja 1923. izmaknil trgovcu Simonu Stosslu v Ceijn usnjat suknjič, čevlje Ln razno usnje. Obsojen Je bil na 2 meseca težke ječe. — 17-krat je žc bil pod gostoljubno streho razniii sodišč Drenulovc Janez, delavec nestalnega bivališča. Meseca novembra 1924. je ukradel v Podgorju pri Slovenjgradcu nekemu posestniku obleko, katero je potem prodajal v Podgorju. Obdolženec tatv:no taji ter pravi, da le v navedenem času delal pri raznih kmetih na Koroškem. Ker pa Je sodišče bolj verjelo pričam, je dobil Drenulovc k dosedanjim kaznim zopet 2 meseca težke ječe. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij *] utrne. Odgovorni urednik: Fran Brozovtč. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. ^lilllUlIllllllIMlIlHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliUIIIIHIIIIIIIIIIII^ CVETKO GOLAR: VDOVA R0ŠLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25-—, za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte. ntllllllll!IIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIII!illlllllllllllllll!IM!IIIIIIIIIMIIllllc Excella G je najboljši in vendar najcenejši shoj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vae stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda E0 par. Najmanjši znesek Din 5-—, ŽenUve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10--% Slamnike te svilene klobuke fer vsakovrstno preoblikovanja priporoča M. Jeglič. KomSkova utira Stev. 27 ur Slike za legitimacije '»deluje najhitreje fotograf Fuion H i b 5 e r. Ljub-•;aaa Valvarorjev trg 60 69 (dobe} 2 kroj. pomočnika »prejme takoj ta »talno ve-*iko in njlo delo «EIite». Ljubljana. Prešernova ni 9 7192 Brivski pomočnik dobra meč ter vajenec se sprejmeta. K. Hešik Sp. oiška, Kolodvorska u! ca. Perico i5?em » ra dem r.a veakib U rini. One, ki tudi lepo likalo, imajo prednost. — Plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Perica 3236». 7308 Pisarniška moč ali sluga, dob! službo pr: treovskera podjetja — ako poloH kavcijo v metka 20.000 Din. — Ponudbe n« unravo «Jntra, pod tnečko .Kavcija 3212». 7272 Motorno ko!o .rrmnike «narlev-Davi.ison«, 7/9 PS, dobrt, ohranjeno, se produ. Katiov pove uprava »Jutrs«. 7218 Damsko kolo dobro ohranjsro — skoraj novo. poreni oaprodai — Naslov pove onr. »Jutra«. 7216 Kuharica prva to dro^a, e« ISčeta za sezono za večje podj-!je Ponudbe ca u Drave .Jutra, pod .Hotel«. 7300 Pouk španskega jezika. Ieli pe? gospodov. -- Ponudb« na pnStni predal štev. 71 pod •CaMellanski«. 7193 išče se deklica Hlada, revnih stariev, ta varuhinjo enega otročiča ca ca de-2elo. z vso oskrbo v hiSL Ce ima veselje, je sčasoma lahko priuC' fin^rs ?ivacja pri cospo-4inji-5ivilji. — Por.udb« na sp-ravo «Jutr»> po-5 znašlo «6ivnja 3». 724J M'7arsk! vajenec %aterl ee je ie n<*il eno >to. «e sprejme pri Horiji Andiovjc, mizarstvo v Kri-Jcvniški uli^i 12. 72iš. ra takoj k trem v neposredni bližini ?.,inh!:ane. Plaža Din. Vonu-lne na upTavo .Jntra, p*d iifro «Stalnost 8236,- rm Dva pletilna stroja skoraj nova. t tnleo, 27 čputami in zraven upadajočimi predmeti, naprodaj za 10.000 Din ali se oddasta v najem nroti posojila te vsote. Na&ov pove uprava «Jotra>. 7110 Umivalnik a ogledalom in marmornato plolfo. dobro ohranjen in Bvetiljka. ee icio ugodno proda. Kaslov v upravi cjntra,. 7228 Suhe mavrohe afi smrčke kupujemo K npr i smo tu-!i za «uhe robe jurfke. Ssvct h Ko linija!"! 7224 Dobrega sena več vagonov in eno mostno tehtnico za živino in vozove (dvi;n» 8(100 k?), ima e.aprodaj 'rane Mastna,, it. Jurij cb fui. ieletniel 7170 Dve spalnici ia tidejja lesa, poliram. proda H. Bitem:, ViJmarj? St. 77. 7248 Kupi se hiša iti v i i a v lepea krajo Ljubljane, solidna stavla. e prostim stanovanjem. — Ponudbe na u[>ravo »Jutra, pod .Hiš- 323C.. 7280 {Kiejo) Zastopnik dobro vpeljala prvovrstna tao6. eprejme se or.o aa. stopstvo Specerijtke aii lt&-mičn« stroke, sa I.jublj&t.o. Dopisa po! .CspeL 100» na opravo ".Jutra». 71S9 Jaquet in gilet iiborno ohranjen, se proda za 500 Dir.. Kaslov pove uprava «Jutra». 7259 Mehanik 24 !s< star. Ieli vsled !j-ponolnltve nčn« dob« k bvto-fcare.žiijs. — Plača iz dro^o po dopovoro. N-slop takoj aii pozneje. Ponudbe pod cAprilen. poften in de-ia.en, ca upraro «Jtitra>. 7295 Boljša šivilja ee priponka zo Sivasj« oblek ttj perila. Gre taeli na dom. Ksslcv pove uprava «Ju;ra». 7381 Prodajalka dobro izsrjeDa. Seli niti mesto v večjo "Špecerijsko trgovino — gre tu li n» delelo. Naslov pri podružnici .Jntra, v Mariboru pod «Vestna iu zanesljiva,. 7288 Uradnik irreJban v v»eb trgovskih poslih, ki je bil (kod desetletja zaposlen pri nekem velepodjetju. i 6 č e namestitve v večjem podjetju ali trgovini. Dopise na upravo •Jutri, pod iifro «A. Z.». m Radi selitve (iro^a.is saionsko garnituro. jtt.-progo, dre krasni salonski svetilki. Kaalov v utr. .Jutra«. 727S Več oblek ■.p-imlidanskih, dobro otra-njenlh, ee proda. Ogled od S—4 popeMne. Kaalov [ove nprara «Jutrs». 72K3 Vrtnice Kdor s! »s ni nabavtl krasnih vrtnic li svetovnotn^nc drcvesnice .Teschendorll«, naj bitro trt« po njih — dokler Se zaloga trt*a. — Ivr.n Breeelnik, Ljubljana. Vetli« Čolnarska ulica SI. 7K4 Proda se: vrf dobro ohranjenih voz. kočija, decimalna tehtnica In izvrstno ohranjen pianino. Xa.-Iov » upr. «Jatr?>. 7204 Dve novi spalnici is ireSnjevega lesa, prodam sa 11.000 Dia. Naalov pove uprava »Jutra«. 7271 Postelji velika tp mata, malo rabljeni, »ta naprodaj. Ve« se poiive na Dunajaki cesti tt. tt. Vrtafaik. T0» Posestvo Llša, fclcvi tej zraven spadajoče shrambe, tik železnice. oddaljeno četrt ure od postaje, ležeče ob vodi — primerno aa indu&tiijo, zra-vea S oralov njiv, travnikov la gozda, v«e tik hiSe, proda p"> zelo u_"odnl c«ni Aloizij 1: a r k o v i i. Kaplja vaa, p. Triiiče, Dolenjska. 7151 Proda se gozd (16 oralov) v davčni občini Pri-orici pri Ribnici. — -taalov peve u-ir. cJ'it7->. 7i5c Vila ali v LJub\1»ri, P t Ako j pr*. stitn se k-jpi. Ponudb« na ajiravo Uj. Poncib« pod cT*podro pTaJeva-i'#«» ca c pravo «J::tra». T254 OosiHna ti^nno pospod.nrfko p©*?wv j«, Sa.ra !c mtfo na vo»1u v indn«trijpkern kra.in Staj^rfke. Crtrt nre od Irtnire, pe pro-*a. Ponn.TT* nn npravo «Jntra> pod Šifro «8tajereko». 7299 ZemlHsče ▼ izmeri nasproti riavae^a kotodTora, m O*!-»?a v na)«m. PoJa^nHa «1aJ# SplH. d. d. v LJubljani. OUdali«k» iHe« t. 7975 Trsrovski lok?! na prometni ce-ti v Ljab-l;?»n!, f« r>roti primerni od-kntmti. iSio. Ponudho na upravo -no«no. ra iid^lovat^ kr«- me ia drorib k«miPnIb i;-dclkov, v L^uVir.ni, pe radi družinskih rarmiT ujrodno pro^ia. D»*avn>ea p pi«nroo, lokalom in PtauovaajeTn na r:wpolr»cr©. Pip mene ponnd%« pod «Krema 6SS«H na np". . 7099 Večja gosf'!na aa df^Hi. § tni°fcimi mi. h!evom, ledenico. P*?n«*-natim vrt^m in k^Tlji^em. ee 0'1da v r.jj«Ha. NmIot t cj^ravi «Jutr%». 7266 Avto-s:ara/a t rr«»dini mt*eta. tf» ince. —-Plpmene ponn«^ na npr. «Ju»ra» pod oilro «Gara*r>. 7269 Soba lepo opre.cnljeoa, se o A d a gospodični na Sv. Petra e. O. 83. 7282 t'J i Znanje pomladi 31 Dviimii« pismo v upravi .Jntra«. — Zla tka SO-1I. 7I4S Dreamlng Itviratte pismo v upravi .Jutra« cod to značko. 724? Prodaia smrekovega lesa. Oskrbn'št\-o grajšfine Bre-iice bo oddalo iz letošnje letne sečnje približno 1-100 m8 okroglega smrekovega lesa in spre ema ponudbe do 10. aprila 1925. Opozarjamo vse interesente, da je pii pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino iti manipulacijsko pristojbino v zneska D!n 2"—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2>- T..... Danes popoldne na »videnje — Iskreno Te poadravlja I! 7275 V npr. «Jutra» naj se dvlsmeio pisma pod nastopnim! et^rami: Akademik S174, (Vela pr'uto stanovaeie. Pomlad 1925, P-ri pol hib. Proste st^novan5«. Pomladno evet-■e. Sreča te L"f-„ Slavija. Sohimv. Vino. V". E . V-r-r.iran "S0?0. Vijolici. Zarja Vidove. Znanje pomladi 31. Srečna kultura. Garcon-stanovnnje 185« se ntan;3e tompletn« «tan.>vanie (lahko bre* kn-hinie) ali dve oecf^iremljeni sobi s sonporabo kopalnic«, v nov: ali st.»»i h|s; plača se tudi ra dalje Ca=* naprej ali da odskodnia*. — S^parirafl vhod ii rtojv cl*ča in eentrum pagoj. Ponudbe t opi«otn lere stanovanja na upravo • Jutra, pod .Veletržec« 57T7 Gospodična «« sprejme m stanovanj.-in hraro. Naslov v upravi •Jutra«. 7257 Odda se soba . p^-ebnlm vbodom, ssttro boljšim gosTodem. Kantov v upravi »Jutra«. 7!S2 Muzikalije n tamburaHti zbor. V-napi »i Ti o ali več skupaj i berdo. se kupijo. Naslor v upravi «Juua«. 7277 Dva klavirja dobro ohranjena, sta ri.- ro laj ra Sestnetu trgn 25. nadstr. 7JT0 Predtlskanje ročnih dal naj«odernejilh vzorcev — po iivanredri nizki e»nl Pro.1 SkoHlo 1/1 1.13 Soba s hrano se odda. Kje. pov" ur-»va •Jutra*. 7S01 Opremljena sohn s» Odda botjili Naslov pore upr. »Jutra«. 7279 Stanovanje zanenjam proti narradl sa v-čje. najrr.le v bližini gl. l:o'od»or». Naslov v upravi •Jntra«. tžP A^esečnn soba lepo opremljena, v prrera nad*trepju, s *1ektr. raa-•v^tljavo, v Mt*iel .Zvro-pe«. se odda. Naslov p"* ■Jtifl »Julf »i« 7J86 Knjigovodstvo vpelluje in n'vi-'ira ter sestavlja in revidira bilance po lastnin strokovnjakih •Gospodarska nl.artia«. d. z o. i. v Ljubi'anL We!f aassasiii «Ji:trov» roman 2* cl \ k2t*reira ekozin«kos nap*:* vsebina, pr^pMnnn e far-taktičnimi rapletljaji od četka do kc«.*?. ki prinašajo na v4