pihana t potorini. IZHAJA VSAK TORBE, ČETRTKE IN SOBOTO, «•“**» po*ameuii Števili«, Din l aft m. ,j.L»iuiJuaJWMMMimUJj|MMWMLM—lil wimw*—'Ul- lili' ■'I i I 1>l iillll ■!!! Ilini I I UMI I PII 11 I Tli I -v. • '*&&?"'.»: » --v *x«r;v*<»/»yg>«mrjinri TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. 3>s'.SiM»aMrRiTTTiifnwriirMTr m mtm mrnmfMmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmammmmmmmrnmšmmammmmmimmmmmmmnmmmmmmammmmmmmmmBmmmmmmmmmmHmanmmmamimmma LETO IX. Telefon št. 552 LJUBLJANA, (lne 14. januarja 1926. Telebni 552 ŠTEV. 6. lofl. Anton Šivic: Gozdarstvo. Splošno stanje v Sloveniji.* Celokupna površina Slovenije meri 1,582.481 ha ali 15.823 kvadratnih kilometrov. Od te površine odpada 1,515.679 ha ali 15.156 km2 na produktivna tla, ostalo pa tvorijo nerodovitna tla (pečevje, skalovje, meline, ceato, trgi itd). Gazdov je v Sloveniji 679.578 ha ali 6796 km2. V odstotkih izraženo imamo v Sloveniji 42.9%' gozda na-pram celokupni površini tal. Ker je Slovenija v upravnem oziru razdeljena na dve oblasti, naj razmerje goeda navedem tudi po oblastih. V območju ljubljanske oblasti, ki obsega 914.353 ha, od kojih je 871.029 ha produktivne zemlje, imamo 406.555 ha gozdov, v mariborski pa, ki obsega 668.128 ha, od kojih je 644.650 ha produktivne zemlje, je 273.923 ha gozdov. (Pri ljubljanski oblasti Kastva, pri mariborski Medžimurja nisem pri-štel.) Pretežna večina gozdov stoji na absolutna gozdnih tleh, ki pod navadnimi razmerami niso sposobna za iz-premembo v njivo, travnik in podobno. Med absolutna gozdna tla spadajo v prvi vrsti tudi izrazita kraška tla, ki jih poznamo prav dobro. T gozdih Slovenije so zastopane raznolične drevesne vrste. Imamo igličaate čiste sestoje (v ljubljanski oblasti zastopane z 28.2%, v mariborski n 44.2%), čisto bukovino (v ljubljanski oblasti 30%, v mariborski 19.54%), čisto hrastovino (v Ljubljanski oblasti samo 2%, v mariborski 0.76%), dalje gozde, ki so v njih pomešani razni listavci (v ljubljanski oblasti 8.4 %, v mariborski 6.5 %); največ pa je gozdov, v katerih so pome-, šani iglavci z listavci (v ljubljanski oblasti 31.4%, v mariborski 29%). Med iglavci prevladuje smreka, na kraškem ozemlju (okolica Kočevja, Vrhnike, Cerknice, Snežnika, Logatca itd.) pa jelka. Po nizkem gričevju in po naplavinah Save in Drave in po prekmurskih holmih so sestoji belega bora. Med listavci je najbolje zastopana bukev, izvzemši Prekmurje, kjer je bukev redka, več pa je tam jelše, jesena, hrasta, akacije, topolov in dr. Po goratih planinskih krajih nam prav dobro uspeva macesen, ob robu gozdne vegetacijske meje pa pokriva razsežna gorska pobočja rušje ali plazeči se bor, posebno v srezih: Radovljica, Kranj, Kamnik, Gornji grad. Z ruš jem obraščeni prostori v davčnem katastru večinoma niso uvrščeni med gozde. Mnogo pašnikov v srednjih legah je močno zaraščenih z mladimi in starimi gozdnimi sestoji in ponekod (n. pr. kočevski srez) iz njih krijejo potrebo lesa in drv za domačo porabo. Po vrsti vzgojevanja imamo v Sloveniji v pretežni večini takozvane visoke ali visokostebelne gozde (v ljubljanski oblasti 94.88% , v mariborski pa 86.84%). Nizkih gozdov ali gozdov nizke rasti, ki jih ukoriščajo posestniki največ za koloseke v vinogradnih legah, ali za dobivanje hrastovega lubja, je razmeroma malo (v ljubljanski oblasti 2.8%, v mariborski 4.10%). Malo je tudi takozvanih srednjih gozdov, kombinacije visoke in nizke gozdne rasti (v ljubljanski oblasti * Podroben vpogled v stanje gozdarstva daje »pis: >Gozdarstvo Slovenije«, ki ga je priobčil ing. Šivic v »Šumarskem listu«, letnik 1925. (Štev. 1 do 4, 6 do 8, 10 do 12.) Op. wed. 2.2%, v mariborski 9.56%). Vzrok, da imamo največ visokih gozdov, je vsaj deloma intenzivno gozdno gospodarstvo in pa varstveni značaj naših, večinoma v hribovitih krajih razprostirajočih se gozdov. Ukoriščanje gozdov se običajno vrši na prebiralen način. Ta način uko-riščanja je posebno primeren za malega posestnika, ki seka les v svojem malem deležu v prvi vrsti za vsakoletno domačo potrebo. Mnogo je tudi takih gozdnih krajev, kjer so, kakor sem že omenil, absolutna in kraška gozdna tla pogostoma na strmih pobočjih, koder iz javnih in gospodarskih ozirov skoro ne kaže gozde drugače izsekavati, kakor s prebiranjem drevja. Kar se tiče lastninstva, so gozdi v Sloveniji prav različno porazdeljeni. Iz sledečih podatkov je povzeti, da je pri nas mali posestnik s svojim večjim ali manjšim individualnim gozdnim posestvom razmeroma precej dobro zastopan. V Sloveniji je: Državnih gozdov, med katere štejem poleg sestojev na Jelovci in nad Ratečami tudi gozde državnih šol, smodnišnice v Kamniku, državnih zdravilišč in drugih državnih ustanov, 1687 ha ali 0.26%. Gozdov državnih železnic 1039 ha ali 0.15%. Gozdov Kranjskega verskega zaklada 18.208 ha ali 2.02 %. Gozdov pokrajine in okrajev 176 ha ali 0.02%. Občinskih, vaških gozdov 4915 ha ali 0.72%. Cerkvenih gozdov 1405 ha ali 0.21%. Gozdov župnih in drugih nadarbin 3994 ha ali 0.58%. Gozdov samostanov 3248 ha ali 0.47%. Gozdov škofij 7623 ha ali 1.12%. Solastnikov ali soposestnikov (so-upravičencev) 17.707 ha ali 2.61%. Gozdov delniških družb 5785 ha ali 0.85%. Gozdov bank in zadrug 3578 ha ali 0.52%. Gozdov hranilnic, posojilnic 240 ha ali 0.03%. Gczdov 'individualnih posestnikov (večjih, srednjih, malih) 609.973 ha ali 89.78%. (Dalje sledi.) Gospodarski pomen morja za kraljevino S. H. S. Jugoslovanska jadranska obala s svojimi lukami tvori s kraljevino SHS gospodarsko enoto.) Posest morja nudi Jugoslaviji naravno, prosto in ceneno zvezno pot s svetovnim gospodarstvom. Kraljevina SHS je izrazito agrarna država. Radi potrebne, zelo razvite izvozne in uvozne trgovine v agrarnih in industrijskih proizvodih je za našo državo obstoj cenenih prometnih sredstev velikega pomena, da uspešneje tekmuje z drugimi agrarnimi državami, kakor Rumunija in Ogrska. Morje ima veliko večji gospodarski pomen za jugoslovansko svetovno trgovino, kakor sedanje njene suhozemske vodne ceste, ki imajo z izjemo Donave le v lokalnem prometu svojo gospodarsko vrednost, medtem ko nudi morje prosto, direktno in ceneno prometno zvezo s celim svetom. Donava omogočuje jugoslovanski svetovni trgovini samo promet z gotovimi državami, kakor z Avstrijo, s Češkoslovaško in z Nemčijo, na drugi strani pa zvezo s Črnim morjem. Glavni odjemalci jugoslovanskih agrarnih proizvodov so srednja, za-padna, južna Evropa in Levanta. Glavna pot naše izvozne trgovine za južno in zapadno Evropo gre preko vzhodno-jadranskih luk, za srednjo Evropo pa po Donavi. Jugoslavija izkazuje v svoji agrarni produkciji velik prebitek in če se jugoslovanska gospodarska politika usmeri v prav-cu povzdige in intenziviranja poljedelstva, predstavljajo jugoslovanska jadranska pristanišča veliki aktivum v jugoslovanski gospodarski bilancb S premišljeno promelno, tarifno, pa-rdbrcdarsko in carinsko politiko si lahko napravi Jugoslavija veliko rento s preokrenitvijo trgovskega prometa od dragih suhozemskih poti na morje in suhozemske vodne ceste. Današnja tonaža presega domače potrebe, tako da si morajo jugoslovanska parobrodarska društva iskati opravila na svetovnem tovornem trgu, kar se jim je vkljub kriz na tem trgu dobičkanosno posrečilo. Edini vzrok tega je absolutno pomanjkanje dobrih in zadostnih kopnih prometnih potov k morju in tako se dogaja, da se jugoslovanski izvozni produkti izvažajo celo v Italijo in Francijo z drago železnico. Jugoslavija izvaža samo svoje poljedelske produkte kakor žito, les, živino, slive itd. Italija pred vsem in Levanta so odjemalci za les, Italija tudi za žilo in živino, srednja in za-padna Evropa za žito in živino v prvi vrsti. Množina izvoza samo v teh treh svetovno-trgovinskih produktih žita, lesa in živine bi zadostno zaposlila jugoslovansko morsko parobrodar-stvo, če bi imel eksport svoja pota k morju olajšana. Tudi uvozni promet nudi ugodno sliko za jugoslovansko parobrodar-stvo. Avstrija, Češkoslovaška in tudi Nemčija so s pomočjo Donave, drugi glavni jugoslovanski dobavniki kakor Francija, Italija pa so s pomočjo morske poti dosegljivi. V očigled velike cenenosti morske poti in suhozemskih vodnih cest napram kopnim prometnim sredstvom je tudi pri jugoslovanski uvozni trgovini ia prometna pot velike važnosti za jugoslovansko narodno gospodarstvo. Jugoslovansko parobrodarstvo je tesno zvezano z narodnim gospodarstvom; je in bo ostalo vezano na domače narodno gospodarstvo. To se pravi, da bo komaj moglo nastopati kot samostojni faktor v svetovnem parobredarstvu in sicer iz sledečih vzrokov: Jadransko morje je več ali manj zaprto morje in tudi kraljevina SHS ne leži tako odprta na svetovno-prometnih črtah, kakor druge države z morsko :obaljo. Parobrodarstvo je v prvi vrsti poklicano olajšati gradnjo in napredek jugoslovanskega narodnega gospodarstva in mu z gradbo lahkih, cenenih in dobro obratujočih prometnih potov osigurirati zvezo s svetovnim gospodarstvom. Na drugi strani je pa jugoslovanska parobrodarska politika poklicana osigurati. svoji trgovski mornarici po možnosti največji del morskega prometa in ji z vsemi sredstvi pripomoči do velikega razvoja. Seveda se mora v to svrho najprvo skrbeti za hitro, dobro in ceneno zvezo jugoslovanskih luk z zaledjem, da se tako omogoči hitri in ceneni transport blaga iz notranjosti države k morju in obratno. Tudi luke se morajo tako zgraditi, da bodo odgovarjale današnjim gospodarskim zahtevam. Radi takih nedostatkov izvaža in uvaža Jugoslavija še danes preko tujih luk in tako pride tovorni zaslužek tujemu parobrodarstvu v dobro. Jugoslovansko narodno gospodarstvo utrpi raditega nenadomestljive letne izgube. Ker je morje mednarodno, nudi domače parobrodarstvo svoji državi nekako povečanje naravnih meja tako, da se dobiček domače produkcije še za tovorni dobiček poveča. Za trgovino lastne države s tujimi državami združuje pomanjkanje lastnih ladij ne samo izgubo tovornega zaslužka, temveč tudi zadržek izvoza. Odveč je še posebno povdarjati kolike važnosti je morska obala za celo jugoslovansko gospodarsko življenje. Brez teh svojih naravnih potov za spe-čavanje bi se kraljevina SHS nahajala v istem stanju kakor Srbija pred vojno, ki je morala, da ne bi podlegla gospodarskemu pritisku obdajajočih jo sil in da bi ne zašla v njih gospodarsko odvisnost, vse svoje moči porabiti za to, da bi si priskrbela svoj dohod do morja. Gospodarstvo Trsta v letu 1S25. Za tržaške posestnike ladij je bilo preteklo leto zelo težko. Veliko je bilo ovir, ki so tržaškemu prometu nasprotovale. Splošni položaj prometnega trga gotovo ni bil ugoden, prav tako pa tudi ne vedno močnejša ofenziva nemških državnih železnic proti Trstu. Prišle so pa zraven še notranje težkoče, tako posebno vprašanje državnih subvencij; šlo je za to, kdo naj dobi večjo podporo, ali Genova ali Benetke ali Trst ali Reka. Kljub vsemu temu so pa merodajni krogi z letnim zaključkom zadovoljni. Splošna bilanca se zadovoljivo zaključuje; kot aktivno postojanko za bodočnost bileži-jo tržaške plovbne družbe modernizirano brodovje in cel kup novih načrtov. Tonaža Trsta in Reke je znašala ob začetku svetovne vojske več kot 1 milijon registerton. Odštevši vso vojne in povojne zgube je ostala obema pristaniščema po vojni še zmeraj tonaža 500.000 do 600.000 registerton (1 re-gistertona = 2'83 m3). Po koncu vojske je pogodba med Bertolini-jem in Trumbičem uredila vprašanje delitve jadranske tohaže po načelu domovanja lastnikov ladij; šele na ta način je bil omogočen začetek mirnega razvoja. Jugoslavija je dobila okoli 100.000 registerton, večinoma tovora Prijateljem »Trgovskega Lista«! Zvest svojim nalogam stoji »Trgovski list« vedno na braniku interesov naše trgovine, industrije in obrti. Težka gospodarska kriza, pomanjkanje denarja, stalne spremembe v zakonodaji, ki trgovcu in producentu ni naklonjena, vse to prav znatno ovira razmah naše podjetnosti in »Trgovski list« čakajo še težke in odgovorne naloge, ki jih bo megel uspešno izpolniti samo pri izdatni podpori s strani naših gospodarskih krogov Zato naj si vsak trgovec, industrialec in obrtnik, ki do danes še ni bil naročnik lista, list takoj naroči, kdor pa je že naročnik, naj listu pridobi vsaj enega novega naročnika. Kdor podpira list, podpira tako interese celokupnega narodnega gospodarstva, kakor tudi interese svojega lastnega podjetja. »TRGOVSKI LIST«. no in obrežne ladje. Tržaške veletvrd-ke Lloyd, Cosulich, Tripcovich itd. so ohranile svoje ladjevje in so ga v letih ugodne vozninske in transportne konjunkture lb20—1G21 še obnovile in izpopolnile. Prišli sta leti krize 1922 in 1923; ti dve leti in pa negotovost glede plovbnih podpor so za daljšo dobo onemogočili vsako dalekosež-nejšo inicijativo. Skoraj vsak večji tržaški obrat nam pokaže, da se je pričelo boljšanje s finančno podporo podjetij v letu 1924. Tržaški Lloyd je zvišal svoj akcijski kapital od 28 milijonov na 100 milijonov lir, Cosulich postopoma od 27 na 60, na 150 in slednjič na 250 milijonov lir itd. Iz zvišanja glavnice izvirajoča denarna sredstva so porabili večinoma za obnovo in moderniziranje ladij. Zanimivo v tem oziru je to, da so tržaški ladjedelničarji glede motornih ladij v Italiji vodilni. Kljub višjim gradbenim stroškom prinese motorna ladja toliko prihranka v obratnih stroških in zvišanja tovornega prostora ter toliko drugih ugodnosti, da se njih gradba zmeraj bolj splača. .»Trgovski list« je že večkrat pisal o tem. Posebej je še treba poudariti sklep podjetja »Cosulich«, da zgradi dve motorni ladji z vsebino 23.500 regi-sterton za potniški promet v Južno Ameriko; ladji bosta začeli letos voziti. Tudi o tem je »Trgovski list« že pisal. Ladjedelniški krogi ta pokret s posebnim zanimanjem zasledujejo; saj gre za dve od na j več j ih motornih ladij sveta. Tržaško ladjedelništvo hoče menda z zgradbo teh dveh ladij svetu pokazati, kaj zna. Tržaški Lloyd v prometu z Indijo motorne ladje že z največjim uspehom uporablja. Z novimi ladijskimi gradbami se je pomnožila tržaška na več kot 700.000 brutoregisterton, več kot je znašala vsa predvojna avstroogrska trgovska mornarica; s tem je prišel Trst na drugo mesto vseh italijanskih pristanih in je danes največje italijansko pristanišče za Genovo. Trst in Reka skupaj — reška plovba je popolnoma odvisna od tržaške — imata danes Četrtino vse italijanske trgovske tonaže. Produkcija tržaških ladjedelnic je pa večja kot produkcija vseh drugih italijanskih ladjedelnic skupaj; in kar je najbolj zanimivo, v Trstu naroča ladje — Genova. Pomnožena tonaža in zboljšanje nekaterih prometnih pogojev sta omogočila nadaljno razširjenje plovbe. Tržaški Lloyd je v preteklem letu na novo vpeljal jako dobro ekspresno vožnjo v Carigrad, prav tako novo vožnjo v Palestino, je podvojil črte v Egejsko morje in je organiziral poleg podpiranih prog v Indijo in na Kitajsko tudi še proste vzporedne črte. Tvrdka Cosulich je svojo zvezo z Ameriko izpopolnila in je bombaževo progo iz mehikanskih pristanišč tako uredila, da je zagotovljen odhod vsakih 14 dni, natančno na naprej določen dan. V Južni Ameriki je prišlo poleg prejšnjih pristanišč zraven še pristanišče Montevideo. »Navigazione Libera Triestina« je vpeljala novo zvezo s Kalifornijo preko Panamskega prekopa, dalje progi v Zahodno in Vzhodno Afriko. Reška »Adria« je izpopolnila zveze v Severno Evropo in iina v načrtu brzovozno zvezo z Londonom. Dobro vplivajo pri vseh novih zvezah in načrtih medsebojni stiki med Trstom, Reko, Benetkami, Barijem in Genovo.' Organični gradbeni načrt je postal v prvi vrsti mogoč z ureditvijo sub-vencijskega vprašanja; napravili so načrt za najmanj deset let naprej. Italijanske predvojne subvencije so šle do 25 milijonov lir in so šle večinoma v blagajne genovskih podjetij, ki so upravljala tudi proge iz Benetk ven. Vzporedno z njimi so šle pač tudi av-stroogrske subvencije v približno isti višini. Izenačenje interesov različnih pristanišč po vojni ni bila nič kaj lahka naloga, otežkočena tembolj, ker je novo politično oblikovanje redilo nove potrebe in nove prometne smeri. Rešitev iz leta 1925 je smatrati za tržaško ladjedelništvo kot zadovoljiva. Podpirane obrate so razdelili v dve skupini: v one v ožjem smislu s poštnim značajem in strogim vladnim nadzorstvom ter v take z omejenim vladnim vplivom, kjer odgovarja podpora približno poštni podpori. V kolikor so se pogajanja dokončala, znašajo letne podpore skupaj 172.4 milijonov lir, koja vsota se bo pa najbrž še zvišala. Od 172.4 milijonov je prišlo na jadranska pristanišča 83 milijonov lir, na Genovo, Neapol in Livorno pa 89.4 milijonov. Trst jo dobil ca 41 milijonov lir, Benetke, 15, Reka 10, Bari 15, druga pristanišča 2 milijona. Zanimivo je, da so oddali vse iz Adrije odhajajoče levantinske proge in večino vožnje čez Sues Tržaškemu Lloydu, ki je oskrboval na ta način tudi Benetke in Reko. Tripcovich je dobil podporo za črto v Severno Afriko z Marokom, »Adria« za črte med Špansko in v Severno Evropo. »Libera« za Kalifornijo, Vzhodno in Zahodno Afriko. Zato so razširili tudi jadransko obrežno službo. Seveda so vsled tega omogočena tudi obširna naročila novih ladij. Tržaški blagovni promet je dosegel v letu 1924 v železniški vožnji s skoraj 30 milijoni meterskih stotov in z 28.6 milijoni v morski vožnji dosedanji višek. V letu 1925 je bil nekoliko manjši, zlasti vsled hujše konkurence severoevropskih pristanišč in vsled večje udeležbe Reke na pomorskem prometu. Vendar so v 11 mesecih prepeljali po železnici 23.7 milijonov m. stotov blaga, po morju pa 26 milijonov. Končni zaključek bo na-pram lani samo za par odstotkov slabši. Bodočnost dobro kaže, zahteva pa vsled vedno hujše konkurence podvojeno pozornost. Glede pristaniškega prometa so sklenili že prej, da se uprava tržaških skladišč izroči mešanemu konsorciju, s čimer dobijo uporabitelji pristanišča večji vpliv in kar bo obrat v pristanišču industrializiralo. Obilna denarna sredstva, ki jih je dala vlada na razpolago, bodo delomožnost pristanišča povečala. Na železniško - tehniškem polju pozdravljajo tržaški gospodarski krogi z veseljem novo organizacijo Južne železnice in ustanovitev posebnega odbora nasledstvenih držav; na tem polju se lahko razmotrivajo skupna prometna vprašanja in jih je mogoče hitreje rešiti. Čeprav so prešle proge v lastnino dotičnih držav, so v Trstu ■bili vendar zelo veseli, da je ostala pri življenju skupna inštitucija, z zdravim jedrom, ki ima vse pogoje lepega razvoja. V zadnjem casu se veliko govori in piše o ©srednjeevropskih skupnih gospodarskih organizacijah, o mednarodnem sodelovanju na polju meddržavnega transporta itd. Seveda se v Trstu za to zelo zanimajo. Izredna glavna skupščina Zveze industrijcev. V petek dne 15. januarja t. 1. se vrši ob 10.30 uri predpoldne v dvorani društva »Kazino«, Ljubljana, Kongresni trg 1. I. IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRIJCEV. Na dnevnem redu je: Državna industrijska politika in naša industrija. — Poleg članov Zveze industrijcev so se na to prireditev povabila pristojna uradna mesta, gospodarske organizacije in predstavniki slovenskih političnih strank. Glavna skupščina naj imenom neposredno prizadetih gospodarskih či-niteljev manifestira proti deinontažni politiki, ki ogrožava gospodarstvo • Slovenije. i—iiiMHi«nnni«m mmimi n nasm■BnMMBBBKitunii« Trgovina, Ratifikacija rusko-turške pogodbe. — Predsedstvo centralnega izvrševalnega odbora Unije socialističnih sovjetskih republik je ratificiralo v Parizu sklenjeno rusko-turško pogodbo. Konkurici v Nemčiji. — V Nemčiji je bilo v mesecu decembru 1925 otvorjenih 1GS0 konkurzov in 1368 poslovnih nadzorstev. Število se je izdatno pomnožilo, kajti 'f mesecu novembru 1. 1925 je bilo otvorjenih samo 1343 konkurzov In 967 poslovnih nadzorstev. Švicarske uvosne omejitve so ukinjeno. Švicarski zvezni svet je z dnem 1. januarja t. 1. ukinil vse dosedanje omejitve za uvoz v Švico. Vsled tega se je istočasno razpustila sekcija za uvoz in izvoz pri zvezni vladi, oddelku za narodno gospodarstvo. Švicarski gospodarski krogi za vzpo-stavo trgovinskih stikov z Rusijo. — Švicarsko časopisje že nekaj časa vodi kampanjo za vzpostavo diplomatskih in trgovinskih zvez z Rusijo. Švicarski bojkot Rusije je po izjavi iz industrijskih krogov za švicarski izvoz zelo škodljiv. Odkod največ uvozimo in kam največ izvažamo blaga. Po oficijelnih podatkih o našem uvozu in izvozu za prvih 10 mesecev prešlega leta smo v tem času uvozili blaga iz Italije za 1.339,784.396 Din, kar pomeni 19.82% našega celokupnega uvoza. Na drugem mestu stoji Češkoslovaška, iz katere smo uvozili blaga za 1.243,076.868 Din, kar predstavlja 18.39 odstotkov celokupnega uvoza, nato sledi Avstrija, iz katere smo uvozili blaga za 1.192,306.289 Din, kar predstavlja 17.63 odstotkov našega celokupnega uvoza. Eloktrični motorji, transmisije, sesal-kc, lokomotive itd., vse v najboljšem stanju in v velikanskih zalogah ponuja tvrdka George Cohen & Armstrong, London, 2 Victoria Street, Abbey House. Za poslovne stike s Solunom. Union ' de Producteurs et Industriels Greco-Yougoslav6s je otvorila v Solunu ▼ palači Jugoslovenskega doma svojo pisarno. Uredila bo tudi trgovski muzej, v katerem bodo razstavljeni vsi proizvodi kraljevine SHS. Ker se vrši v Solunu meseca maja t. 1. Mednarodna razstava, pri kateri bo sodeloval tudi trgovski muzej, poziva imenovana zveza vse naše producente, da ji pošljejo svoje proizvode in to kot vzorce carine prosto. Priloženi morajo biti tudi ceniki in sicer frank o cif Solun. Ravnateljstvo muzeja je v rokah g. L. D. .Timiljiča. Industrija. Zaposlovanje inozemcev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila glede izdaje uradnih potrdil inozemcem, ki so bili zaposleni v naši državi prod 14. junijem 1922, naslednji razglas Inšpekcije dela v Ljubljani: »Na temelju predpisa v § 7. Pravilnika o zaposlevanju tujih delavcev (Uradni list št. 362/108 ex 1925), ki ga je dne 24. novembra 1925 pod štev. »O« br. 376/IV. izdal gospod minister socijalne politike, se poživljajo vsi oni inozemci, ki so bili zaposleni na ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev že pred dnem 14. junija 1922 leta, da vlože pri tukajšnjem uradu prošnje v svrho izstavitve uradnih potrdil, da se nanje odredbe § 103. Zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 ne nanašajo. — Obenem s pravilno (Din 25) kolkovano prošnjo treba predložiti-povsem verodostojne dokaze, da so bili res zaposleni na ozemlju naše države že pred dnem 14. junijem 1922. Razen tega naj predlože tudi dokaze o svoji strokovni kvalifikaciji, o vrsti posla, ki ga opravljajo in podatke o podjetju (podjetjih) kjer so (oziroma so bili) zaposleni. Na temelju teh prošenj bo Inšpekcija Dela izstavila prosilcem potrebne uradne izkaznice, da zanje predpisi § 102. Zakona o zaščiti delavcev ne veljajo in da smejo biti svobodno in brez oviranja zaposleni na ozemlju naše države. — Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci, temveč jih morajo vložiti prizadeti inozemski delavci, oziroma uslužbenci sami in brez ozira na vrsto in značaj njihovega posla. Rok za vlaganje prošenj poteče z dnem 28. februarja 1926. Proti inozemcem, ki bi v stavljenem roku neopravičeno ne vložili predpisanih prošenj, bo Inšpekcija Dela uvedla z zakonom predpisano kazensko postopanje. Razen tega se bo smatralo, da veljajo zanje predpisi § 102. Zakona o zaščiti delavcev in se jim bo v slučaju, da nimajo potrebnega uradnega dovoljenja za za-poslenje v smislu predpisa § 20. gori navedenega pravilnika prepovedala na-daljna zaposlitev v naši državi. — In-" spekcija dela v Ljubljanj, 7. januarja 1926.« Ameriška filmska industrija se bo spojila v zvezo, ki ho razpolagala z 250 milijoni dolarjev! Prevzela in upravljala bo 3000 kinov v Zedinjenih državah. 23 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Naši statuti sicer vsebujejo konkurenčno prepoved, toda neredko ni izražena v smislu delniškega regulativa, pri čemer treba pomniti, da je to, kar zahteva regulativ, minimum, da se torej konkurenčna prepoved lahko postroži. Zlasti ena postrožitev je na dlani: prepoved sodelovanja pri istovrstnih družbah z omejeno zavezo, ki je regulativ ni mogel odrediti, ker 1. 1899 družb z omejeno zavezo pri nas še ni bilo. Tudi glede zadrug more biti položaj enak. Sicer pa je konkurenčna prepoved v konkretnem primeru lahko dvorezno orožje, izguba odličnega strokovnjaka, ki začne na svojo roko podjetje iste vrste ali vstopi v tako podjetje kot član načelstva itd., je za družbo lahko večja škoda, nego privolitev, to si mora oni organ družbe, ki je pozvan, da da ali odreče privolitev, pač prevdariti. Kar se tiče tega organa, se mi vidi povsem neumestno, da bi bilo načelstvo; nevarnost je prevelika, da si člani načelstva dajejo taka privoljenja med seboj po načelu, da roka roko umiva. Čudno je, da regulativ te nevarnosti ni preprečil, ko vendar sam določa, da je za pravne posle med družbo in člani načelstva treba privolitve direkcijskega ali nadzorstvenega sveta ali skupščine (§ 35. odst. 2. del. reg.) Pomniti je še, da je po regulativu samo zabranjeno začeti, podjetje iste vrste ali vstopiti vanje, ne bi pa bilo mogoče brez posebne določbe v statutu braniti članu načelstva, da nadaljuje podjetje ali ostane v njem. Mislili treba, da je skupščina to vedela in da pač ni našla zapreke, sicer bi te osebe ne bila izvolila; toda če ni vedela? Cele konkurenčne prepovedi teoretični pravzaprav ni treba, če pomislimo, da je skupščini itak prepuščeno, da opo-z ve članstvo v načelstvu kadar hoče, ne da bi navedla vzroke. Po drugi strani pa treba vendar priznati, da je sklic skupščine in cela skupščina tako nerodna stvar, da je vendar dobro, ako se more družba brez nje iznebiti kršilca. Sedanja ureditev je nepopolna, ker regulativ ni dal, tudi ni mogel dati nikakorš-ne sankcije za kršitev, n. pr., da prestane članstvo v načelstvu s kršitvijo samo po sebi ali da nastopijo kake druge pravne posledice. Danes je položaj samo ta, da bi bilo morda mogoče od kršilca zahtevati odškodnino; škodo bi seveda morala dokazati družba, dokaj težak dokaz. V novem zakonu bo treba celo vprašanje urediti temeljito, za enkrat treba opozoriti, da družbe v svojih statutih lahko določijo, da sama po sebi prestane funkcija člana načelstva, če krši statutarno konkurenčno prepoved, in da se da ta sankcija še poostriti s konvencionalno kaznijo. 2e sam po sebi bi se pa spremenil položaj, ako bi se statuti prilagodili načinu organizacije,, ki ga priporočam, da bi se namreč v načelstvo postavljali strokovnjaki kot nameščenci družbe s stalnimi prejemki (seveda poleg tega lahko tudi s tantijemo); v tem primeru bi se pač tudi po sedanjem pravnem stanju moglo trditi, da člani načelstva spadajo pod zakon o trgovinskih pomočnikih in pod zakonito konkurenčno prepoved. 6. O prejemkih članov načelstva govorim na drugem mestu. 7. Pač pa naj omenim, kaj statuti navajajo glede načina poslovanja načelstva — ne vsi vsega —: (Dalje sledi.) ,mw prašek u pecivo in vaniiin sladko^ priznano n jboljši! Odklanjajte sikne a manjvredne izdelke! Najprvo bo prevzela 700 gledališč s 50 mili j rii K'a p ital a. Elektrifikacija alpskih železnic. Avstrijske zvezne železnice so začele z izvedbo druge točke glede elektrifikacije alpskih prog. Do konca leta 1928 bodo električno obratovale proge Salzburg-VVčJrgl in Kufstein-Worgl ter Innsbruck-Brenner. Vmesni del W6rgl-Innsbruck bo imel električni pogon že v začetku leta 1927. Če bo vreme ugodno, bo do takrat električno obratovala tudi proga zahodno od Innsbrucka tja do švicarske meje. Izvršba vseh teh del bo dala seveda veliko možnost zaslužka in bo zboljšala delovni trg. Število delavcev, ki jih bodo potrebovali pri stavbnem in strojnem delu, cenijo na 20.000. Ker bodo ti-dobro zaslužili, se bo poznalo to seveda tudi drugod. Letno 500.000 komadov držal za dežnike iz bukovega lesa, priprosto izdelanih, poliranih, 18 do 20 mm debeline, potrebuje za izvoz neka tvrdka v Slavoniji. Interesentom je naslov doiične tvrdke v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago. Karteliranjo angleške tekstilne industrije. V kratkem se osnuje na Angleškem kartel angleške tekstilne industrije, ki bo imel v prvi vrsti namen enotne ekspertne politike. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. — Po stanju dne 31. decembra 1925 je imela naša Narodna banka v obtoku za 6062 milijonov dinarjev bankovcev, obtok se je v zadnjih osmih dneh meseca decembra 1925 zvišal za 137 milijonov dinarjev. Fedoral Reserve Bank of Ncw Jork je zvišala obrestno mero od 3 'A na 4. Ostale tri rezervne banke so napravile to že pred več tedni. Takrat, ko je zvišala obrestno mero Angleška banka, so Ame-rikanci rekli, da ji ne bodo sledili. Pa so ji le. Velikanska emisija akcij. Dillon Read and Co so izdali v New Yorku za 55 milijonov dolarjev akcij družbe National Cash Register (cash = blagajna), po 50 dolarjev za akcijo. Emisija je bila takoj desetkrat s podpisi presežena in je šel kurz brž gor na 54 dolarjev. To je ena največjih akcijskih emisij v Severni Ameriki doslej. Dillon Read and Co so postali v zadnjem času znani po svojih velikih finančnih operacijah za srednjeevropska javna in zasebna posojila. Eden družabnikov in upraviteljev tvrdke Dillon Read dr. je Mr. Logan, ki srednjeevropske razmere prav temeljito pozna. Kakor znano, Zedinjene države v reparacijski komisiji oficielno niso bile zastopane, pač pa se je Logan takorekoč neoficielno kot zastopnik Amerike udeleževal posvetovanj in sklepov repara-cijske komisije. Znižanje obrestne mere na Nemškem. Na Nemškem je preveč dnevno tekočega denarja in morajo banke gledati, da spravjio denar tudi v inozemstvo. Zato bo Nemška državna banka obrestno mero znižala, če je ta čas, ko to pišemo, že ni. Znižanje mere bo znašalo najmanj en odstotek. So pa v krogu državne banke tudi vplivni strokovnjaki, ki z znižanjem nikakor ne soglašajo in pravijo, naj ostane obrestna mera taka, kot je bila doslej. Ta struja pa ne bo zmagala, ker je tudi vlada države za to, da se obrestna mera zniža. Na Nemškem znižanje, v Ameriki in na Angleškem zvišanje, tak je današnji svet. Promet. Nove železnice. — Prometno ministrstvo je proračunilo o novem državnem proračunu za gradbo novih železnic vsoto 68 milijonov dinarjev. Po načrtu se s tem kreditom pokrijejo stroški za zgradbo železniške zveze med Rogatcem in Krapino. Promomba potniško tarife. — Po časopisnih poročilih se v prometnem ministrstvu razprave o znižanju potniške tarife nadaljujejo in se v kratkem zaključijo. Ako so poročila zanesljiva, se potniška tarifa zniža za 40%. Proračun prometnega ministrstva. Prometno ministrstvo je izdelalo načrt svojega proračuna za 1. 1926/27. Celokupni proračun bi znašal 3.142,000.000 Din. Za redne izdatke je določeno 2.928,079.000 Din, za izredne pa 213,920.100 Din. Redni izdatki so razdeljeni tako-le: ministrstvo samo 6 milijo- nov 732.160, direkcija za graditev novih železnic 7,620.680, uprava avtomobilskega prometa 9,501.880, uprava za eksploatacijo gozdov in emeriguiranje gradbenega materijala 16,808.460, direkcija rečnega prometa 5,059.360, uprava državnih železnic 5,517.510, uprava železniških delavnic za popravo prometnih sredstev 297,312.320, direkcija pomorskega prometa 77,534.050 Din. Od izrednih izdatkov odpade na direkcijo za graditev novih železnic 159,050.000, na direkcijo rečnega prometa 3,700.000, na upravo državnih železnic 42,600.000, na upravo železniških delavnic 3,000.000 in na direkcijo pomorskega prometa 6 milijonov 170.100 Din. Kaj bo s tarifnim odborom? Običajno se pri vsaki spremembi ministra sobra-čaja ponavljajo obljube, da bo tarifni odbor sklican v najkrajšem času. Pri teh stalno se ponavljajočih obljubah je žc preteklo sedem let, ne da bi še doživeli sklicanje tarifnega odbora. V nekaterih časopisih smo čitali, da obstoja še neka mala zapreka, namreč, da zemljo-radniške zadruge še niso poslale imen svojih kandidatov in da bo takoj, ko bodo tudi te predlagale svoje kandidate, sklican tarifni odbor. Bojimo se, da pomeni tudi ta vzrok navadno zavlačevanje. Davki In takse. Pobiranje davka na poslovni promet pri uvozu blaga v Italiji.- — Italijansko finančno ministrstvo je z novim letom na novo uredilo pobiranje davka na poslovni promet za uvoženo blago. Prometnemu davku je zavezano skoro vse blago, ki se uvaža v Italijo. Pobira se davek po posebnih postavkah za posamezne blagovne skupine. — Prometni davek pobirajo carinarnice ob carinskem poslovanju. Uvoznik je dolžan, da napove vrednost blaga (ceno), kateri se prišteje še železniška voznina od italijanske uvozne do namembene postaje, dalje embalaža in eventuelna zavarovalnina. Za olajšanje manipulacije se davek, od blaga, ki tvori večino italijanskega uvoza, pobira od povprečnih cen in sicer samo v primeru, ako uvoznik napove nižjo vrednost nego povprečno ceno. Carinarnice so upravičene zahtevati od uvoznika, da predloži fakturo ali kak drug dokument, iz katerega je razvidna cena. Niso pa upravičene zahtevati fakture ali podobnih dokumentov, ako pobere carinama davek na poslovni promet po povprečni ali uradni ceni (če se pobira carina po vrednosti), dalje ako se uvaža blago v poštnih paketih, ki so zavezani 1% davku na poslovni promet. Carinarnice smejo zahtevati od italijanskega konzulata vidirano fakturo samo v izrednih primerih, ako bi niti faktura, katero predloži uvoznik, niti deklaracija ne zadostovali, da se obvarje državo škode, posebno' v primerih, v katerih gre za vrednost preko 5000 lir. Italijanske carinarnice imajo nalog, da v prvih dveh mesecih dobrohotno postopajo in ne ovirajo nagle odprave uvoznih pošiljk. RAZNO. Madžarski falsifikatorji. — Zadeva bu-dimpeštanskega škandala drži še vedno v napetem pričakovanju kakor vse poslovne, tako zlasti beograjske politične in diplomatske kroge. Posebno zanimanje vlada za postopanje j ugoslo venske vlade v tej zadevi. V soboto so se na zunanjem ministrstvu neprestano vršili razgovori z diplomati, ki so akreditirali na j ugoslo venskem dvoru: razen diplomatskih zastopnikov Male antante so poselili ministra Ninčiča italijanski poslanik Bodrero, ki se je baš vrnil iz Rima, potom francoski poslanik Grenard in avstrijski zastopnik, ki so želeli od Ninčiča informacij glede zadržanja jugosloven-ske vlade. Sicer se pa beograjski uradni krogi držijo zelo rezervirano. »Vreme« zatrjuje, da bo falsifikatorska afera zelo ohladila odnošaje med Beogradom in Madžarsko, kateri so prišli v zadnjem času na zelo dobro pot. Vendar pa bi se dali v tem oziru napraviti kaki koraki le skupno s Francijo in v sporazumu z drugimi vladami Male antante. Ti ukrepi pa bodo na vsak način miroljubnega značaja in v skladu z željami, ki jih bo izrazila Ženeva. Dosedaj nista* niti jugo-slovensko poslaništvo v Budimpešti niti tamošnji konzulat prejela nikakih navodil glede ukrepov, ki se morebiti imajo napravili. »Politika« poroča, da je Ninčič izjavil inozemskim diplomatom, da sledi jugoslovanska vlada z največjo pozor-uosto preiskavi v Budimpešti in da bo znala skupno s Češkoslovaško in Rumu-nijo ščititi skupne interese, ki so bili ogroženi po brezvestni akciji iredentističnih in revizionističnih madžarskih elementov, ki se niso ustavili niti pred ponarejanjem bankovcev v svojih stremljenjih, da bi škodovali gospodarskemu položaju in dobremu imenu sosednjih držav. Med vladami Male antante, zaključuje »Politika« svoje informacije, so bili v sporazumu s Francijo že storjeni koraki v Budimpešti, da bodo madžarski zločinci strogo kaznovani in pridejo prizadete države do svoje odškodnine. Medtem pa zatrjuje »Pravda«, da se je francoskemu in češkoslovaškemu poslaniku uradno odgovorilo, da ne more kraljevina SHS nastopiti z nobeno demaršo v Budimpešti, dokler ne dožene, da so se v resnici ponarejevale dinarske*novča-nice v Budimpešti. Preiskava je v polnem teku in ko bo dokončana, bo jugo-slovenska vlada sklepala o svojem nadaljnjem postopanju. Ponudba za brezplačni prevoz naših razstavnih predmetov v Filadelfijo. Rudarsko industrijska družba Adriabauksit, Šibenik, je brzojavno sporočila zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednje: Blagovolite vzeti na znanje, da smo poslali ministrstvu trgovine in industrije naslednjo brzojavno ponudbo: Z ozirom na razstavo v Filadeliiji nam je čast ponuditi ministrstvu za obče narodne svr-he brezplačno uporabo naših direktnih parnikov Šibenik—Filadelfija za prevoz razstavnega materijala. Parniki krcajo v Šibeniku redno mesečno velike tovore bauksita in bo naše društvo radevolje dovolilo naši industriji in umetnosti najugodnejši brezplačni prevoz do mesta razstave. Ukrcanje in izkrcanje na račun pošiljatelja. Prihodnji parnik »Lady Kathelen« 6.000 ton, odpotuje 20. januarja, »Clearpcok 15 februarja in za tem redno v polovici meseca. Prosimo ministrstvo pravočasno obvestiti interesirana oblastva in ustanove in da nam blagovoli sporočiti svoje rešenje o tem predmetu. — Rudarsko industrijska družba Adriabauksit.« Priročna knjižica za delodajalec in zavarovane delavce. Tajnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku g. F. Rauch je izdal- priročno knjižico, ki vsebuje točna pojasnila zakona o zavarovanju delavcev. Cena knjižici je 12 dinarjev. Razstava poljedelskih strojev v Parizu. V Parizu se vrši od sobote 16. t. m. do nedelje 24. t. m. splošna in mednarodna razstava poljedelskega orodja in strojev, kakor tudi sejm za semena. Prireditev bo v Pare des expositions (Porte de Versailles). Razstava je velike važnosti za pospeševanje poljedelstva in jo vsako leto posečajo trgovci in poljedelci iz cele Francije, kakor tudi iz inozemstva. Informacije daje ravnateljstvo (Pariz VIII., Rue Jean-Goujon 8. Za izvoznike vina v Avstrijo. Po obojestranskem sporazumu so stopili avtonomnim potom v veijavo tarifni deli nove pogodbe, katero smo sklenili z Avstrijo. Napravili smo to z rešenjem C. br. 43.811 za naš tarifni del pogodbe. Ravnatako je napravila tudi Avstrija. Avstrijski tarifni del predvideva uvozni kontingent vina iz naše države. Ker so pa za uvoz tega vina potrebna dovoljenja, so naši interesenti zahtevali pojasnila o tem, katera oblast v Avstriji je pristojna za izdajanje teh dovoljenj. Po poročilu našega poslanstva na Dunaju, je za izdajanje dovoljenj za uvoz vina v Avstrijo, bodisi, da se uvaža po pooblaščenem, bodisi po rednem carinskem tarifo pristojno avstrijsko ministrstvo financ (Bundesministerium fiir Finan-zen), ki izdaja dovoljenja sporazumno z drugimi zainteresiranimi oblastvi. Potemtakem morajo naši izvozniki vina nasloviti svoje prošnje izključno ministrstvu financ. »Trgovina i obrt«, strokovni list za vse trgovske in obrtne stroke, izdaja izza 1. t. m. Konzorcij za izdajanje strokovnih časopisov v Zagrebu. Drobiž. Na Angleškem so cene premogu zvišali nekateri rudniki za 4 šilinge na tono, pa so kljub temu še za 5 do 6 šilingov nižje kot v začetku lanskega leta. Tudi na Francoskem so se cene dvignile, pri industrijskem premogu n. pr. 4—5 frankov za tono. — Včasih je prišel na svetovnem trgu v poštev samo divji kavčuk iz Brazilije. Rastoča potreba in odvisnost od Brazilije je napotila razne države, da so začele dobivati kavčuk na plantažah. Zlasti v Jugovzhodni Aziji je število plantaž tako naraslo, da brazilski kavčuk že davno ne igra vodilne vloge več. Sedaj se hočejo osamosvojiti tudi Amerikanci v Zedinjenih drža-vah, in je sklenila vlada vporabo več tisoč hektarov sveta za napravo kavčukovih plantaž v Južni Kaliforniji. Spričo ogromne avtomobilne industrije v Zedinjenih državah bodo te plantaže seveda velikega pomena. — Turška narodna skupščina je sklenila vpeljavo gregorijanskega koledarja in razdelitev dneva jio zgledu Evrope na 24 ur. Za podlago časovne določitve velja meridian, ki gre skoz mesto Brusa. Poleg gregorijanskega koledarja ostane v veljavi še stari mohamedanski koledar. — Turški tkalni industriji v'Mali Aziji se slabo godi, zalo so dotični poslanci vložili interpelacijo na skupščino, naj industrijo ener-nično ščiti. V kratkem izide tozadeven zakon. — Londonska Westminster Bank je prva cd velebank določila letno dividendo, in sicer 20 odstotkov na 20 funt-ne akcije in 12% odstotno na 1 funtne akcije. Ljubljanska borza. Dno, 13. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko j>osojilo iz i. 1921 den. 78, bi. 79; Tobačne srečke iz leta 1888 den. 326, bi. 327, zaklj. 326; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 965; Sla-venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 18.); Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125; Združene papirnice Vev-ce, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115. Blago: Hrastova drva, suha, 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 10 vag. den. 17.40, bi. 17.40, zaklj. 17.40; Bukovi hlodi, I., II,, mon-te, od 30 cm prem. naprej, z do 20% od 25 do 29 cm prem., te zadnje samo la od 2.50 dolžine naprej, fco vag. nakladalna jx>staja 50 vag. den. 200, bi. 200, zaklj. 200; Deske 13 mm, 4 m, večina smreka, jmralelne, suhe, morite, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. den. o80, bi. 580, zaklj. 580; Deske 25 mm, 4 m, jelka, monte, paralel., fco vag. Postojna tranz. 1 vag. den. 540, bi. 540, zaklj. 540; koruza, umetno sušena, fco vag. slavonska postaja bi. 160; koruza,*umetno sušena, fco vag. bosanska postaja bi. 150; koruza, času primerno suha, fco vag. slav. postaja, gar. znano prispetje .v Ljubljano 1 vag. den. 128.50, bi. 128.50, zaklj. 128.50; koruza •medjimurska, fco vag. nakladalna postaja bi. 175; koruza, umetno sušena, fco vag. sremska postaja bi. 160; koruza, umetno sušena, fco par. Kranj 1 vag. den. 190, bi. 190, zaklj. 190; koruza nova, času primerno suha, fco vag. Novi Sad 1 vag. den. 125, bi. 125, zaklj. 125; koruza, v peči sušena, domača, fco vag. slovenska postaja bi. 165; pšenica bačka, 76 kg, 2%, fco vag. nakladalna postaja bi. 305; pšenica sremska, 73 74, 2%, fco vag. nakladalna postaja bi. 295; ajda domača, fco vag. slov. postaja bi. 260; ajda poljska, ocarinjena, fco ju-gomeja bi. 262.50; rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 212; rž merkantilna, fco vag. medjimurska postaja bi. 200; proso rumeno, gl. vz., par. Ljubljana bi. 225; proso rumeno, fco vag. slov. postaja bi. 215; ječmen, 62 kg, malo zaduhel, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 160; otrobi drobni par. Ljubljana bi. 150; otrobi drobni, fco vag. nakl. postaja bi. 130; otrobi debeli, domači, fco vag. slov. posl. bi. 155; otrobi drobni, domači, fco vag. slov. post. bi. 135; otrobi rženi, domači, fco vag. slov. post. bi. 120; oves rešetani, fco vag. ban. postaja bi. 190; oves rešetani, fco vag. sreni, postaja bi. 200; To-' maževa žlindra v vrečah po 100 kg, gar. 17/18%, neocarinjena, fco vagon Ljubljana bi. 120. ‘ 1 TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. januarja 1926 se je pripeljalo 118 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 Din; 7—9 tednov 200—250; 3 do 4 mesece 300—350; 5—7 mesecev 400—450 ; 8—10 mesecev 520—650; 1 leto 1400—1500; 1 kg žive teže 11.50 do 12.75; 1 kg mrtve teže 15 do 18 Din. Prodalo se je 81 svinj. Žateško hmeljsko tržišče. — Iz Zatca poročajo: Izza pečetka leta je naraslo povpraševanje po hmelju na žateškem hmeljskem tržišču zlasti za izvoz. V zadnjem času se je prodalo več partij po 4600 do 4750 in za fino blago po 480 Kč za 50 kg. KOVINSKI TRG OKOLI 10. JANUARJA Dobra konjunktura na ameriškem trgu prehaja tudi v novo leto. Po kratkem odmoru se je trg spet učvrstil in se izborno drži, obrati delajo z 90 odstotno kapaciteto. Največ naročil dajejo železnice, prve konsumentinje ameriške jeklene industrije. O tem smo poročali v »Trgovskem listu« že v posebnem članku, ko smo govorili o konkurenci med železnico in aeroplanom. Produkcija surovega železa se dviga, pa se kljub temu cene dobro držijo. Evropski kovinski trg bo nudil letos najbrž drugačno sliko, kakor jo je lani. Lani je bila Francija odločilni faktor v Evropi, letos pa menda ne bo. Nabavni stroški hitro'rastejo, sanacija bo produkcijo še nadalje podražila. Zato bo francoska konkurenca na mednarodnem trgu malo ponehala. Od tega ponehanja se bo lahko okoristila najprvo Anglija, koje kovinska industrija je preživela v preteklem letu celo katastrofo. Sedaj gleda v boljšo bodočnost. Domača potreba se dolgo časa ni krila in se bo morala sedaj, na evropskem kontinentu pa Anglija ne bo imela tekmecev. Nabavni stroški v Nemčiji so slejkoprej zelo visoki in se od te strani ni bati še nižjih cen. Vendar je pa stremljenje nemških producentov po eksportu zelo veliko in se bo skušala Nemčija na svetovnem trgu zmeraj bolj uveljaviti. Če ne pride kaj nepričakovanega, računijo s trdnimi cenami. Za evropsko železno industrijo zelo razveseljivo znamenje je njena zvišana konkurenčna zmožnost na ameriškem železnem trgu; ponudbe angleških in belgijskih tovarn so ped ameriško pariteto. Računijo tudi z ožjim stikom posameznih evropskih železnih industrij. Lani so vsako zvezo preprečili Francozi, ker jim je ustvaril padajoči frank zelo ugodno pozicijo; morda jih bo sedanji položaj napravil malo bolj popustljive. Seveda, kaj definitivnega se ne da reči; take reči gredo težko in počasi. Cene na angleškem kovinskem trgu se dobro držijo, kar marsikomu ni všeč, ki si hoče pridobiti konsumente nazaj. Cleveland št. 1 je notiral 71 šilingov, št. 3 68 šilingov in 6 pence, št. 4 pa 67/6. — Francoski trg je zelo živahen, a to je samo znamenje prihajajočega preobrata. Ne kupujejo zato, da bi krili potrebo, temveč zato, ker se bojijo nadaljnjega zvišanja cen. Negotovost glede vladnih naredb v svrho sanacije francoskih državnih financ vpliva na ves trg zelo ne- ST !S PS OB SS S SS $5 HKJSDHA(C__________ flko piješ „Buddha“ čaL \ vživaš Žana zemlji raj! j IčM l ■ !!■ 1 linn'««! ugodno in je povod najrazličnejšim kombinacijam. Cene na francoskem domačem trgu so še nadalje zelo trdne in so hoti rale: surovo železo 367 frankov, lie-matit od 495 do 5‘25, železo v palicah 620, tračnice 560 do 580, surova pločevina 710, srednja 820, fina 1080 frankov. — Belgijski trg je bil miren, brez posebnega delovanja, cene so se dobro držale in so notiraie: železo v palicah 585 belgijskih frankov, tračnice 575, surova pločevina 625, srednja 675, fina 890 do 950. — Padec franka povzroča italijanski železni industriji velike skrbi. Kakor smo videli v zadnjem p-orečilu, nima ta industrija potrebne podlage in se da le umetno držati. Uvoz iz Francije v Italijo izkazuje tudi v preteklem letu velik previšek napram letu 1924.; v prvih osmih mesecih 185.000 ton, za 80.000 ton več kot v istih mesecih leta 1924; tudi v naslednjih mesečih pričakujejo večji uvoz. — Nemška produkcija v prvih enajstih mesecih preteklega leta je bila dosti večja kakor v istih mesecih 1924; znašala je 9,461.000 ton surovega železa in 11,442.000 ton jekla napram 6,939.000 in 8,786.000 leta 1924. Nemški trg se večmesečne otrpelosti še ni otresel; domača kupčija je nezadovoljiva, denarja še zmeraj primanjkuje. Ekspertna trgovina si je pa opomogla, naročila prihajajo v zadostnem številu. — Zaposlenost v ^češkoslovaških strojnih tovarnah je proti koncu meseca malo ponehala; ker bo pa vsled novega stavbnega zakona v pomladi stavbno gibanje skoraj gotovo živahnejše, bo imela delo tudi kovinska industrija. Želijo pa temeljito preosnovo na denarnem trgu. Eksportna trgovina v novem letu ne kaže dobro; nasledstvene države skušajo uvoz kolikor mogoče omejiti, Nemčija si hoče svojo pozicijo na svetovnem trgu priboriti nazaj. — Poljska železna industrija se bori z velikimi sitnostmi in težavami, kar z ozirom na velikanski padec zlatnika in iz tega izvirajočo krizo poljskega gospodarstva prav lahko razumemo. Poljski železni sindikat sicer ne bo mogel dosti pomagati, vendar bo pa napravil konec brezumno nizkim cenam. — Na ruskem železnem trgu še kar naprej primanjkuje blaga. Že večkrat smo govorili o tem. Kakor poročajo ruski listi, se tudi v bližnji bodočnosti ne bo nič obrnilo na bolje, ker so tovarne s premogom in z rudo zelo slabo založene in je v tej smeri le malo upanja, da se bodo razmere temeljito spremenile. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 75, 100 in 75 in3 mehkih, suhih desk, za dobavo 80 komadov hrastovih pragov ter za dobavo 1721 kg raznih kovinskih stružcev. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Vršile se bedo naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. januarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 500.000 kg pšenice. Dne 27. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za mašenje, dne 28. januarja t. 1. pa glede dobave parne lokomobile in Diesel-motor-ja. Dne 29. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave sten za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca 54.000 kg raznih odlitkov iz jeklene litine; pri direkciji državnih železne v Zagrebu glede dobave medenega materijala. Dne 30. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za tračnice in kretnice, glede dobave 3920 komadov tračnic. Prodaja pepela od belo litine. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se vrši dne 19. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede prodaje 2490 kg pepela od bele litine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe za dobavo odlitkov iz sive litine ter za dobavo verig za škripčevje. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg olja za jamske vozičke, do 10. februarja t. 1. pa za dobavo strojnega olja in tevotne masti, za dobavo 1000 kg masti za mazanje jamskih vozičkov, za dobavo 1 kopalne kadunje in umivalnikov ter za dobavo 5000 kg^portland-ce-menta. — Vršile se bodo naslednje ofer- talne licitacije: Dne 1. februarja i. L pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 zvitkov brzojavnih trakov. — Dne 3. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici flede dobave klingerita, azbesta in grafitnega materijala ter glede dobava alek-tričnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mizarskega blaga; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave Samotnega materijala; pri direkciji pošla in telegrafa v Ljubljani glede dobava 100 pelerin. — Dne 4. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave koksa in katrana ter glede dobave vagonskih delov; pri dirakeiji drž. žel. v Zagrebu glede dobave steklenega materijala; pri direkciji pošt« in telegrafa v Ljubljani glede dobava 223 komadov sporednih telefonskih central. — Dne 5. februarja t. -1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jelovih desk ter glede dobavo raznih jermen; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega usnjenega materijala. — Dne 6. februarja L 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 557.000 komadov hrastovih železniških pragov; pri dir«kciji državnih železnic v Zagrebu gled* dobave 150.000 kg livarskega koksa; pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave raznega materijala (rasne barve, laneno olje, dvakrat kuhano, ščetke.) — Dne 9. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 135.500 kg dvakrat rafiniranega petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja. — Dne 10. februarja L 1. pri upravi Dravskog uhojnog skladišta v Ljubljani glede oddaje naprave strelovoda; pri direkciji državnih železnio v Zagrebu glede dobave 23 garnitur izdelanih jeklenih Brotan cevi za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Direkcija državnih železnic v Zagr.bu obvešča zbernioo za trgovino, obrt in industrijo v'Ljubljani, da se licitacija glede dobave zakovic, razpisana na 21. januarja 1926, vrši šele 18. februarja 1926; licitacija glede dobave bakrenega materijala, razpisana na 20. januarja 1926. pa se bo vršila 19. februarja 1926. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav kn rudninske vode Točna la aolldna postrežba] Zahtevajte ceniki Galanterija! ter modno) , - , blago, pl*, temne, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj« ugodneje pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malol KJE SE KUPI? Le pri tvrdki JCRUZNER Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni alroj ta rodbinsko ali ^ obrtno rabo, svetovno znorih znamk Grltzner * Adler * PhOnIx. Istotam oosjimezne dele za Jlroje in kolesa, Igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na »troj brezplačen 1 — Večletna garancija 1 Na vel kol Na malol IGROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedicifski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Telefon tnterurban štev. 454 Naslov brzojavkam: __ _ w _ „ c n o m - Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obavljo vse v lo stroko spadaJoEe posle na|hltre|e In pod najkulanlnlml Ipopojl. GROm Zastopniki druibe »polnih voz S. O. E. za ekspresne pofclljke. Naročajte .Trgovski list' Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za <11-šave z električnim obratom. CKMIKl NA RAZPOj.JVOO 1 itaB^=ni -• u-mii --‘-ssa TRG. IND. D. D. Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake* broSure, posetnice In razglednice. IzvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica. EJUBEJANA • SIMON GREGORČIČEVA UL. 15. - TEI.EFON 553 Ljubljana. - Za Trgovak^lnd^trijrico d. d. Odgovorni urednik ur. IVAN PLESS. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: A .SEVER, Ljubljana.