1 LETO V. 1966 ŠT. 9. , 3. MAR. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Tretji plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije Tito: zaostrena vloga odgovornosti Boj za doslednejše izvajanje ciljev reforme postaja vse 'bolj določen in oster, to pa nalaga Zvezi ko-hnmistov, da še bolj utrdi svoje vrste in zaostri vlo-¿6 Odgovornosti, tako organizacij kakor tudi posa-fneznikov, ne glede na to; kje delajo. To je poudaril generalni sekretar ZKJ Josip Broz — Tito na III. plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije. Med drugim je tudi opozoril-, da nekateri člani ŽK zanemarjajo- sklepe osmega kongresa, zato je treba v prihodnje zelo odločno delovati, da bi odpravili tisto, kar ovita uspešno izvedbo reforme. POTREBNA JE ODKRITA BESEDA Ko je poudaril, da je treba na sedanji seji na podlagi že prej objavljenih tez proučiti ter v vsej Ostrini in jasno določiti naloge, je Tito pristavil, da je treba odkrito govoriti o tem, kje so osnovni vzroki slabosti pri izvajanju reforme. Ižrazil je mnenje, da je v tej zvezi ena glavnih ovir v tem, da so hili posamezni vodilhi ljudje ŽK samo z besedami za re- ' formo, v praksi pa so pasivni ali pa so celo delali v nasprotju s cilji reforme. ¡g posedanja kritika takšnih pojavov je bila preveč posplošena. Ni bila tako grajena, da bi na njeni" podlagi lahko storili ustrezne ukrepe. Toda, delovni ljudje pričakujejo, da bomb enkrat za vselej izvedli tisto, kar smo sklenili in da se bodo besede ujemale z dejanji. Zahtevajo odločno stališče pri izvajanju reforme. V zvezi s pojavi popuščanja discipline je poudaril, da mora borba mnenj v organizaciji ZK temeljiti na osnovah demokratičnega centralizma. Poudaril je tudi, da nista upravičena dva kriterija — nasproti tistim, ki so zgoraj in drugim, ki so spodaj. V ZK mora biti en sam kriterij. Napaka voditeljev je celo veliko nevarnejša in hujša, kot pa napaka preprostega člana na delovnem mestu. Ko je poudaril, da je treba na seji razčistiti to vprašanje, je generalni sekretar med razpravo o gospodarski reformi predvsem upoštevati človeka, proizvajalca, občana, saj zaradi njega tudi želimo stabilizirati gospodarstvo. Delovni ljudje imajo to pravico, zato ne želijo več zategovati pasu. Ko je bilo to potrebno, še je naš človek, delavec — proizvajalec zavestno odrekel marsičemu. Zdaj ve, da imamo materialno osnovo in da se lahko njegov položaj ne-• nehno zboljšuje? Tovariš Tito je. nato ugotovil, da delovnega človeka ovirajo ambicije posameznih ljudi, ki vplivajo od zunaj na delovne kolektive in želijo, da bi bilo vse naenkrat zgrajene. To je treba spremeniti, vendar ne počasi, kot je bilo to do zdaj, temveč odločno in naglo. Dodal je tudi, da današnja generacija ne. more in • tudi ni dolžna vsega storiti. Je pa dolžha'dati prednost modernizaciji gospodarstva. Vse je treba storiti za posodobljenje industrije, stopiti je treba na mednarodno tržišče kot enakopraven konkurent. Ko je nadalje, razglabljal o teh vprašanjih, je tovariš Tito govoril še o Integraciji ter kritiziral zapiranje v ozka gospodarska ..področja. V nadaljevanju svojega govora se je zavzel še ža zmanjšanje državne administracije. Govoril je o integraciji in opozoril, da v sedanjem položaju deluje tudi razredni sovražnik. Ob tem je obsodil tudi vse pojave nacionalizma in šovinizma. Ob mednarodnem dnevu žena 1.I11C« čestitajo vsem delovnim ženam organi samoupravljanja, vse družbeno-politične organizaicije, uprava in uredniški odbor ZZft-organizacija v sestavu združenega podjetja Iskra V petek, dne 25. februarja, se je kolektiv ZZA z referendumom odločil, da postane ZZA organizacija v sestavu združenega podjetja Iskra. Za tako odločitev je glasovalo 73% glasovalcev, referenduma pa se je udeležilo 91 % članov kolektiva ZZA. Ko je BS -Zavoda ponovno določal datum tega referenduma je sklenil, da bo celotni kolektiv Zavoda obvestil prek zborov delovnih ljudi o razlogih, ki so ga privedli do take odločitve, tako da bi se sleherni član kolektiva Za/vo-da pri glasovanju lahko zavestno Odločil. Da bi pri tem omogočil popolno tajnost gla-, sovanja, tudi1 v pogledu delovnih enot, je naročil komisiji za izvedbo referenduma, da mora biti glasovanje tako . organizirano, da bo možno glasovalni rezultat ugotavljali samo v merilu celotnega Za--voda. . To . je bilo tudi tako izvršeno.- L Zaradi informiranja, širše Iskrino skupnosti,, oz. vseh kolektivov organizacij v sestavu združenega podjetja, je prav ob takem izidu referenduma potrebno povedati, kakšno informacijo in orientacijo je dal DS kolektivu Zavoda. Ti pa sta bili naslednji: — Odgovori na vprašanja, ki jih je postavil kolektiv ob razpisu referenduma in zaradi katerih je DS Zavoda odložil prvotno določeni datum referenduma' (27. januar) žal niso tako pozitivni, da bi kolektivu ZZA v združenem podjetju dal ustrezno mesto, posebno še, ko Damoklejev meč «fakultativnosti«, (ki jo dploča-statut združenega podjetja, Ivšaka, organizacija pa , več ali manj prilagaja svojim sedanjim; prilikam) nevarno niha nad življenjem in obstojem 'Zavoda. Sredstva, ki jih je «zbrala« komisija DS podjetja' za izvajanje splošno tehnične; posebno pa še raziskovalne dejavnosti Zavoda, dosegajo za letošnje leto komaj tretjino potrebnih- za nemoteno uspešno izvajanje predvidenih programov, za čisto razvojno dejavnost pa skupno predvidena sredstva organizacij pomenijo skrčenje obsega suhstančnega dela razvojnih zmogljivosti, če no bo mogoče preskrbeti še drugih virov financiranja. To so dejstva, ki kolektivu ZZA, njegovim samoupravnim in strokovnim vodstve-nim~organom nalagajo težko nalogo, kako v teh prilikah zajamčiti, uspešnost dela ia strokovni napredek doseženega raziskovalnega in. razvojnega potenciala ,ter izvajati vsa tista dela s področja dejavnosti I, ki bodo v najkrajšem času usposobila kolektive proizvodnih organizacij v pogledu sodobnejše organizacije proizvodnje in doseganja boljše kvalitete za še boljšo afirmacijo na tržišču. Z očuvanjem in izvršitvijo tega pa bodo 'prav. vse organizacije šele lahko občutile. smisel in koristi združenega podjetja. — Ob takem prikazu dejstev, ki tako v finančnem kot v organizacijskem pogledu niso preveč vzpodbudna ; za kolektiv ZZA, se je na.zborih delovnega kolektiva često postavljalo vprašanje, ali tak način izvajanja določil statuta o «fakultativnost pomeni (Dalje na 6. strani) Samoupravni sistem v delovnih organizacijah - porok za izvedbo naše gospodarske reforme Prvi del tretje seje centralnega komiteja ZKJ je končan. Glavna tema prvega dela seje je bila borba članov ZK za izvajanje gospodarske reforme. Razprava je potekala na podlagi že objavljenih tez. Začetek seje je odprl in imel uvodni govor generalni■, sekretar ZKJ tov. Tito, ki je z jasnimi in konkretnimi besedami povedal kakšne naloge čakajo člane ZK v boju za izvajanje reforme. Posebej je poudaril, da bo treba sklepe odločneje kakor doslej uveljavljati in upoštevati disciplino v ZK. Ni prezreti zlasti poudarek pri izvajanju gospodarske reforme, ki ga. je dal tov. Tito samoupravnemu sistemu v gospodarskih organizacijah. Dejal je: »Delovni kolektivi so se v izvajanju gospodarske reforme dobro obnesli,« Opozoril pa je, da so se ne-'kateri komunisti, ki so v samoupravnih organih pri reševanju problemov, kot so delitev notranje orga-. nizacije, posvetovali bolj z upravo in administracijo, kakor pa z delavskimi gveti in delavci samimi. V teh primerih delovni kolektivi niso prišli do izraza pri odločanju o teh stvareh in to je tisto, kar mo-1 rajo komunisti popraviti. • S tem je dovolj jasno povedano, da so delovni kolektivi in v njih izvoljeni samoupravni organi tisti, ki morajo biti nosilci gospodarskega napredka in boja za izvajanje'gospodarske reforme. Vse subjektivne sile kot so ZK in druge politične organizacije, morajo svoje sodelovanje v zvezi z vsemi oblikami delovanja v gospodarski organizaciji, ki se nanaša na njeno delo,, izvajati prek samoupravnega sistema. Vsako odklanjanje tega principa ne oziraje, kdo ga hoče drugače izvajati, je protiustavno. Naša ustava je „jasno postavila med temelje naše družbeno ekonomske ureditve samoupravljanje. Samoupravljanje je tudi sestavni del našega celotnega družbeno političnega življenja naše socialistične demokracije. Tov. Tito je v nadaljevanju svojih izvajanj, ko je govoril o integraciji, tudi omenil o demokraciji v podjetjih. »Demokracijo je .treba reševati iz zateg v „podjetju. Nenehno govorimo n demokraciji, tam pa, kjer je najbolj potrebna — v podjetju, v proizvodnji — tam se zatika. Pogostokrat je vse skupaj v rokah enega človeka ali nekaj ljudi — «so besede tov. Tita. iz njegovih besed jasno sledi, da kakršna koli samovolja nima mestg_v naših gospodarskih organizacijah in da se morajo proti vsaki samovolji boriti vsi elani kolektiva, zlasti pa je to dolžnost komunistov. Treba je omogočiti, da samoupravni organi < sprejemajo sklepe na demokratičen način; subjektiv- ni faktorji ZK in ostalih organizacij morajo tu delovati tako, da bodo sklepi odraz čim večjega števila delovnega kolektiva, ne pa posameznika, ali peščice posameznikov. V samoupravnih organih, kjer so člani, se morajo boriti za ta načela. Ko samoupravni organi sklepe sprejmejo, ne smejo ostati samo,pri sklepih, ampak se je treba najprej boriti za njihova izvajanja. Tudi tukaj morajo hiti elani ZK v prvih vrstah..Le tak način dela bo postavil-DS .in UO za tiste organe, prek katerih, je možno izvajati gospodarsko politiko podjetja ter prinesel gospodarski napredek in rast podjetja ter likvidiral vsako anarhijo! ki nima nič skupnega z našim družbeno-poii-tičnim sistemom. Dolžnost vseb članov kolektiva, zlasti pa članov ZK je v tem, da se na vseh ravneh, skratka povsod, bVtrijo za rešitev problemov na demokratičen način, po samoupravni poti. To še zlasti sedaj, ko se borimo za izvajanje načel gospodarske reforme in ko vemo, da nam bo prav dosledno izvajanje teh'načel odprlo široke perspektive v našem gospodarskem razvoju; s tem si bomo zboljšali življenjski standard, kar je tudi ena izmed zahtev reforme, G. P. S seje DO združenega podjetja UO združenega ¡podjetji} je minuli petek v sedemurni razpravi bbdelal naslednje točke'dnevnega reda: 1. inventura 1965, 2. pregled sklepov zadnje seje UO, 3. pogodba o kooperaciji TV sprejemnikov med podjetjema RUDI ČAJAVEC in ISKRA, 4. lanska izpolnitev plana proizvodnje in prognoza za (. 1966, 5. nabavna ¡problematika in zastoji v proizvodnji, 6. finančna problematika, v zadnji točki pa so člani UO obravnavali pritožbe, prošnje ter imenovanja. Zaradi obsežnega dnevnega reda z dokaj pomembno gospodarsko problematiko smo izhiali za to številko glasila le tri točke dnevnega reda, o ostalih pa bomo ^risali prihodnjič bodisi v samostojnih sestavkih bodisi v zvezi z zasedanjem DS podjetja. INVENTURA 1965 Osrednja petčlanska popisna komisija je objavila poročilo > s katerim šo se člani UO seznanili o, poteku inventure ob zaključku lata. Vzlic kontinuirani medletni inventuri so posamezne enote popisale svoje zaloge sna dan 31. dec. Na podlagi teh podatkov je komisija vétela vse- .¡postavke in ugotorila, da znašajo skupni inventurni presežki podjetja 128 milijonov S dinarjev in skupni primanjkljaj .124 milijonov S dinarjev. Komisija je ugotovila, .da je hHo pri delu posameznih popisnih komisij opaziti „določen napredek pn popisu nasproti lanskemu letu, vendar do “še zdaleč ni zadoščalo, ker posamezne komisije niso upoštevale vseh splošnih in organizacijskih predpisov, ki urejajo to pošlp-vanje, . Zaradi tega komisija meni, da bi bilo potrebno za prihodnje bolje usposobiti ra-čunsko-knjigovodstvano osebje z organizacijo seminarjev kot dopolnilnim izobraževanjem knjigovodij in računovodij, izboljšati kvalitetno (daven kontinuirane inventure, .posvetiti več pozornosti skladiščnemu osebju in ob zamenjavi skladiščnikov doseči, da poteka primopredaja po veljavnih predpisih. •Pri pretresu te problematike so člani UO ugotovili; različne kriterije inventurnih komisij ¡pri ugotavljanju inventurnih razlik, grajali ponekod tako imenovani -sa- izvozom še dolgove iz predlanskega-uvoza. Zaradi pretežnega uvoza reprodukcijskega materiala in surovin az držav s konvertibilno valuto smo morali usmerjati naš izvoz na isto valutno področje in dosegli tako v primerjavi s „preteklim obdobjem veliko „povečanje izvoza zlasti ,v Nemčijo, Italijo in ZDA. Uspeh našega izvoza je bil odvisen od treh činite-ljevj, cene, kvalitete in .pla-' čilnih pogojev. Za izdelke, ki smo jih že izvažali v prejšnjih letih, so ostale cene lani nespremenjene vzlic podražitvam, medtem ko smo za nove izdelke določili cene na podlagi konkurenčnosti. Kvaliteta izdelkov je bi-stvarco vplivala na gospodarski učinek izvoza. Podjetje se je na- tujih tržiščih srečalo z raznimi standardi, katerim naši' izdelki ne ustrezajo 'docela, hkrati pa nismo uspeli v razmeroma kratkem času prilagoditi naše izdelke tujim normam. Velike težave je podjetje imelo tudi s plačilnimi pogoji posebno pri državah v razvoju. Naši -zvezni gospodarski predpisi v trgovanju s temi državami namreč ovirajo širše osvajanje teh ■tržišč. Hitra rast našega izvoza na ta“ področja /je prav odvisna od sprememb plačilnih “pogojev, ki bi nam omogočila) enakopraven položaj s konkurenco. Lanskoletni izvozni plan smo izpolnili v celoti s 96,3 Odstotka, medtem ko smo ’glede na konvertibilno področje izvoza izpolnili plan :š 110%. če ne bi primanjkn--valo reprodukcijskega materiala, bi celotni plan ne samo dosegli, „marveč celo presegli. Vzlic temu -smo dosegli v primerjavi s preteklim letom indeks .222,8. Letošnji izvozni plan smo postavili v skladu .s potrebami uvoza reprodukcijske-’ ga materiala iz tujine in znaša nekaj nad šest milijonov dolarjev, od tega bomo izvozili 65 % v države s konvertibilnimi, valutami. Za iz- . - polnitev tega plana! imamo zbranih že 60 % fiksnih naročil iz ¡tujine. Po obširni razpravi o nekaterih (podrobnostih „dose-. dan joga izvoza -so člani UO «prejeli jaoročilo o 'izpcilriitvi, plana izvoza za preteklo leto in prognozo izvozne dejavnosti za. letos. NABAVA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA Poročevalec nabavne organizacij e je pojasnil čla- ' nom UO, da-je NO podpisala že vse pogodbe z i domačimi 'dobavitelji materiala in, da potekajo dobave v' okviru sklenjenih ¡pogodb. Prav tako je NO sklenila z * železarnami pogodbe o ¡pošiljkah nadomestnih kvalitet in .dimenzij dokler ne pridejo pošiljke materialov iz uvoza. Izredne težave pa so z dekapirano in transformatorsko ’pločevino, ki, jo lahko naročamo le v tujini. Najkritičnejše no dobave neželezne metalurgije zlasti bakra. Zaradi silnega povpraševanja nam ni preostalo liiič drugega kot, da’.smo podpisali pogodbe z domačimi proizvajalci ob nenormalnih pogojih. Dobavitelji polizdelkov so zahtevali, da jim ,preskrbimo 80 do 100‘%-osinovne surovine bakra, čeprav .nimamo nobene mož-«nosita nakupa te surovine. Do sedaj šo si pošiljke sledile še dokaj redno, vendar moramo „ugotoviti da bo v marcu nastopila kriza s tem (Dalje na 6. strani) mopostrežni način odvzema ali sposojanja orodja in materiala v skladiščih iri opozorili na nevarnost preliva-. nja obratovalnih sredstev v osnovna. V zaključnih sklepih so upoštevali mnenje in 'S, predloge osrednje ’inventur-; ne komisjje z navodili za izobraževanje in poslovanje ter sklenili, da predlože -inventurni popis v „potrditev DS podjetja. IZVOZNA DEJAVNOST Značilno za lansko žarna-: njetrgovinsko dejavnost „ije, da so vse gospodarske organizacije. v. državi prešle v tako imenovani devizni sistem samofmanoiramj a: Naše ! podjetje jje bal|o ob spremenjenem bančnem sistemu zelo prizadeto, saj je moralo -zaradi velikega uvoza reprodukcij sfliega materiala in surovin tudi več izvoziti in posebej izravnati z dodatnim Vzpodbudna Od sekretariata bienala industrijskega oblikovanja je 'prejel generalni direktor in kolektiv združenega podjetja »Iskra« naslednjo čestitko: »Dovolite, da vam iskreno čestitamo k podelitvi nagrade Prešernovega sklada za industrijsko oblikovanje tov. Davorinu Savniku. .. Izredno razumevanje za delo na področju industrijskega oblikovanja, ;ki ga posveča vodstvo podjetja, „je rodilo že vrsto uspehov, ki jih vsi, ki spremljamo délo »Iskre«, z veséljem pozdravljamo. Vsekakor je uspeh vašega oblikovalca tudi velik uspeh naprednih prizadevanj podjetja Iskra in vseh, ki sodelujejo pri naporih zá višjo kvaliteto industrijske proizvodnje.« Za sekretariat BiO: dipl. ing. arh. Marijan Gnamuš i i»s»&a’ MU ir. - ’■ , V» ^ ' liti ^'^'^^^íSvk ... ’ sodelovanje-- med' Sindikalnimi podružiiieaml s= ciljem; enotnih političnih akcij?.,- - Za naše podjetje je posebno pereče vprašanj e istrokovriih kadrov. Nahajamo se v času, ko je nujno potrebno si zagotoviti. potreben strokovni kader, če ,hočemo, da bo šel razvoj nasfb tovarn s= častim naprej;. Proizvodnjo- je treba poceniti, dvigniti kvslitetp,-d* bomo sposobnr . trgovati tudi' izven- naših meja, ferpa-postaja- prav za našo branžo-življenjska nujnost; Vzporedno; s kadrovskim vprašanjem pa . moramo reševati v danih rriiižiioštih' tudi ©D. Le s pravilno stimulacijo sb bnmoi zagotovili; potreben., strokovni; kadem. , Praksa nas- uči, da v zadnjem- času: mnogo strokovnega. kadra: odhaja; v inozerm-steo,, kjer dosega zelo- lepe uspehe. Vzrok, da tau kader odhaja ni samo-v nizkih OD, temveč' tudi v torn; da tem kadrom, vse premíalo - zaupamo- pri6njihovem; delu ih jim; ne damo potrebne-- možnosti-; I da bi svoje? znanje- m; sposobnosti' mogli s pridom- uppra-'! biti v naših gospodarskih or- ganizacijah nasploh. KADROVSKA POBITIKA - Razvoj podjetja • ho ; v prihodu j osti. bistveno odvisen? od»j i (Dalje na 7. strani) . K dnevu žena Zena in delo Razvoj družbenih služb, raznih komunalnih de javnosti in dela na domu— so nove možnosti ustvarjanja mest; za ženske: Razvoj teh dejavnosti in služb rešuje tudi probleme družin, predvsem? tistih, v katerih je zaposlena tudi žena: Delitev dohodka po delu je postavil problem stro. , kovnega usposabljanja žensk. Le kvalificirana delovna sila bo mogla pozitivno vplivati na razvoj delovnih enot v naši proizvodnjo. Podatki kažejo, da pre-; sežno delovno silo sestavljajo ravno ženske. Notranji odnosi v kolektivih so vplivali na to, da se v pretežni večini: presežne delovne sile ne odpušča, čeprav opravlja razne, nekvalificirane posle. Lahko so to trenutne rešitve, ki pa nimajo občutka varnosti. Zato bi bilo pozitivno, da se to delovno silo strokovno usposablja. - Ponekod prihaja do izraza miselnost: žena naj ostane doma, češ, da ženska zaradi nosečnosti, porodov, bolezni, nege otrok in drugih problemov ne prihaja na delo tako redno kot moški. —■ Drži, da mora ženska večkrat ostati doma kot moški, toda aU naj; zato ženske izključimo iz naših tovarn, čeprav. imamo možnost, da zaradi širših humanih in družbenih ciljev ustvarjamo takšne pogoje, da bodo zadovoljili interese tovarn, kakor tudi žensk ih dtnž-bene skupnosti. Da bi dosegli učinkovitost strokovnega usposabljanja je trčila poskrbeti, da ženske — posebno ženska mladina pridobi čimprej potrebno kvalifikacijo. Takšen način bi vsekakor močno- vplivat na hitrejše zaposlovanje žensk. V zvezi1 s poročilom vodstva ZZA o rezultatih razgovorov s tovarno Elektromehanika," glede njene zahteve- po priključitvi RRS.-1 k' tovarni, je DO sprejel naslednje stališče, ki ga predlaga delavskemu svetu v potrditev: j. Smatramo; da je stali-- vat po aneksiji RRS, L s. stra-šce Elektromefiamlse, 'M za-ni, tovarne pri earner, pa vrača vsakršno možnost raz- ugotavljamo, da nima ZZA. go-vorov o .smotrnosti svojenobenih stvarnih. možnosti, odločitve o. odpovedi sodo da- bi -preprečiiE nameno tp-lovaaoja- t ZZA' v" okviru de- varne, ker ima. lota? v. svo-javnosti RRS> I m o zahtevi jih rokah gospodarska moč, po? priključitvi; RRS I k. to-- s katero lahko., prisili, Zavod, vanti, napačno ih škodljivo,, k odcepitvi, dejavnosti RRS' .2. Smatramo, da po-meni I, Ker bi vsakršno upiranje, zahteva tovarne- Elektrome- Zavoda na podlagi pravnih haaiika- po prikjučitvi celot6- arguhieatov lahko samo ško-ne dejavnosti RRS I k to- dovalo tako tovarni kot. Za-vami, kršitev statuta pod- vodu,, najbolj pa kolektivu jeSja, ker daje ta takšne- RRS I, izjavljamo, da se možnosti le za- dejavnost zahtevi; tovarne,, za katero je. št: 2 in,, št. 3; ne pa tudi za moč gospodarskega pritiska, dejavnost št. 4- - ki- predstav- ne? moremo upirati. Ija dobrih. 40 %, celotne re» 4. • Ugotavljamo, da je od-aližacije- RRS T (po podatkih . cepitev RRS I proti volji za leto 1965). kedektiva Zavpda in tudi 3. Ne stiinjania-se? z zah-te- proti' volji kolbktiva RRS T. Zaradi. Itega smatemo, da pomeni zahteva tovarne kršenje demoknationih in samoupravnih- pravic kolektiva Zavoda. , 5. Kear smatramo,, da je. zahteva po prMjučitvr RRS; I k. tovarni škodljiva; zlasti še; ker Kristi; od takšnega, dejanja niso dakazane, izjavljamo, da bomo takrat, ko se. bodo pokazale škodljive posledice- takšnega: dejanja, postavili združenemu podjetju. vprašanje osebne odgovornosti za JiasV.aJc posledice Na. podlagi gornjih ugotovitev in. iker je tovarna s svoje strani že imenovala posebno -komisijo za prenos dejavnosti, RRS I v. tavamo, predlaga? . UO delavskemu, svete, da imeeuije komisijo v sestavu: — dr. Gogala Jože, ing. Vrabl Radovan, ing. Slapšak Stane, Gorazd Borut, katere naloga bi bila: * 1. da- vodi razgovore s- ko- , misijo , tovarne; da prouči zahteve tovarne in da v zve-, zr s tem pripravi ustrezni predlog- za- samoupravne organe Zavoda, ki bodo o' na-, '3itr'in('i8a(/ er raz--mejita» dejavnosti im ’ obveznosti- ter or vseli drugih; važnih' vprašanjih prenosa, dejavnosti RRS I v tovarno posebej odločali; 2. da prouči posledice preš hoda RRS I v tovarno in da predloži samoupravnim organom predloge za omilitev posledic. Dopisujte v »Iskro«! Naslov uredništva: K,ranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639 Prof. Radovan Tavzes: 0 delu znanstvenega sveta Zavoda za avtomatizacijo NFa- ustanovni-'' in prvi seji Znanstvenega sveta Zavoda za. avtomatizacijo dne: 31. 12; 1963 so bili. navedeni, vzroki, kf So narekovali 'uštanovitev tega telesa in začrtano njegove najvažnejše naloge. V preteklih lotih smo posvečali premalo pozornosti osnovnim raziskavam in nismo izkori-ščevali vseh možnosti pri sodelovanju z' drugimi razisko» valno-razvojpimi organizacija-, mi, delo. na posameznih področjih pa. še: je razvijalo Bolj zaradi' prodornosti sodelavcev in . trenutnih, potreb kot' po jakno, določenih in. utemeljenih. smernicah. Naloga ustanovljenega. »Sveta« sp izhajale iz ugotovitev- takih pomanjkljivosti, med na jodgpvoinej še. naloge pa je sodila' določitev težišč našega bodočega raz.-iskovalnega in. ' razvojnega dela. Pričakovati je bilot, da bo/SVet vplivati’ fii pomagal ; pri1 izdelavi perspektivnega programa in da se bodo njegovo odločitve koristno odrazile tudi v organizaciji Zavoda. N;; Od ustanovitve naprej' so; se? vedno ■ določneje oblikovale vloga in. pristojnosti »Znanstvenega? svet®«,. PO statutu: Zavoda jo »Znanstveni svet« svetovalni organi direktorja in. Upravnega odbora Zavoda za področje raziskovalnega, dela in. ga invenuje Upravni odbor Zavoda* sestavljajo, ga. pa priznani znanstveni in' strokovni delavci Zavoda ali drugih institucij. Razprave na sejah so pokazale, da so glavne naloge Znanstvenega: sveta naslednje:- — določanje strokovne- £meri razvoja; kar zajema; tudi: obravnavan j e: perspektiv- nih programov podjetja in programov raziskovalnega deta. usmerjanje in. nadzorovanje sodelovanja? z drugimi raziskovalnimi' institucijd- ~mi ~ • razpravljanje o važnejših problemih v Zavodu ih predlaganje ukrepov za njihovo rešitev - gospodarjenju z Znanstvenim skladom Zavoda, ki obsega odobravam je? financiranja raziskovalnih del, nabave opreme- za raziskovalno delo in strokovnega izpopolnjevanja raziskovalnega kadra - usmerjanje bazičnega razvoja in raziskav in • ocenjevanje raziskovalnih nalog. ■ Toliko o vlogi in. nalogah Znanstvenega sveta V Zavodtt za avtomatizacijo. Navedimoi še? nekaj važnejših proble*-mov, ki jih je Svet obravna* val? in kakšni so? bili zakljufi» -ki’ razprav; , Obravnavanje osnutka prof grama Tovarne za* avtomatiko-je privedlo do naslednjih zaključkov:? Iz: proizvodnega programa; je potrebna-izbrati tista področja, k£obetajo dober uspeh.--Osrrova naj- bo program Tovarne, električnih aparatov! težišče nasj, ba na? področjih* kjer sme- se. že uveljavili.'. Potrebna je tudi organizacija projektiranja sistemov; pospeševati moramo področja? regulacije.' in optimizacije in? uskladiti, programe proizvar» ■■■ Novi radijski transistornik Hockey 66 ti i * | jMigpygi KH^i '. Srf gSosekl. k&íííemi 1 * &¿tí <1 tí»»® I i* ' Iz montažnega oddelka obrata »Elektromebanlke« v Lipnici I i! Nekaj misli ob dnevu žena »Pojdi, pogovori se z našimi ženska-mi, vprašaj jih, kako se počutijo, ipd. Dan žena je pred durmi,v treba je pripraviti to in ono, naj vedo, da so enakopravne... 'Dan žena se danes slavi, skoraj v Vseh krajih sveta, v mnogih državah so žene dobile enake politične pravice kot moški. Pojdi in napiši, kaj ti bodo naše delovne žene povedale ipd. Ne pozabi na starejše delavke, ne suČi se preveč okoli mlajših oz. srednjih let. Članek naj bo objektiven, pozitiven oz. tako kot ženske čutijo, živijo in delajo.« Iz naročila je bilo moč spoznati, da bo članek živahen, poln vedrine, s smehljajočimi obrazi in polnimi usti sladkih besed. Pa ni bilo tako. Ne rečem, da pri mladih, ki jih še greje materina ljubezen, morda tudi finance; smeh in dobra volja nista zamrli, pri večini pa, ki vedo kaj je družina, delo in mesečni dohodek, pa so vrele besede, ki jih ne mislim nič olepšati, ničesar jim ne maram odvzeti in ne dodati. Njihove besede bom le povezal v skupno misel, ki je bila takale: Čeprav mnogokrat ponavljamo ista vprašanja, pa so naša praktična prizadevanja v reševanju objektivnih okolnosti, ki direktno ali indirektno vplivajo na uveljavljanje ženske v naši družbi in na njeno strokovno izobraževanje, premajhna in prepočasna! Ce omenimo le vprašanje razbremenitve' v gospodinjstvu, ustvarjanje 'družbene materialne osnove za. varstvo otrok, širjenje uslužnostne dejavnosti itd. vidimo, da smo ostali na pol poti. Krajevne skupnosti in družbene organizacije, kot ženske sanie — kljub dobri volji ne bodo mogli hitreje reševati teh problemov, dokler ne bo nastal odločilen prelom v širešm razumeva- . n ju tega problema v komunalnih skupnostih kot celoti, to je v delavskih ^svetih, upravnih odborih, skratka pri vseh občanih in družbi kot celoti,. . Ne besede in ne praznovanje dneva žena nas ne bo rešeto, dokler ne bo hitrejšega reševanja nasprotij med žensko aktivnostjo v proizvodnji in pogoji; v katerih živi in dela velika večina naših žena. Brez formalizma in. brez fraz bi lahko že davno dosegli to ,kar vedno govorimo in kar hočemo, kar kaže, da hotenja ne moremo ali pa ne znamo spreminjati tudi v dejanja. Ben Značilna za sedanje obdobje sežanske tovarne radijskih sprejemnikov. je i velika aktivnost kolektiva, da bi se izkopal iz težav pretekle nerentabilne proizvodnje. Vprašanje '— kako bi prekinili enkrat za vselej z .vsakoletnimi izgubami - je tako' postalo najvažnejše in odločilno ter zato ni čudno, ‘ da se prav v tej smeri vrtijo tudi. vsi ukrepi upravnih, in samoupravnih organov tovarne. Za zdaj je prvi uspeh viden: lanskoletna izguba, je za 39 milijonov S dinarjev manjša kot je bilo predvideno po letnem planu. Uspeh torej še ni docela zadovoljiv, kaže pa, da letos ' izgube ne bo več in -— kot zatrjujejo v tovarni — jo tudi biti ne more. Eden izmed ukrepov za boljšo ekonomiko tovarne ie precejšnja sprememba dosedanjega proizvodnega programa. Opustili so proizvodnjo vseh tistih sprejemnikov, ki so nerentabilni in se bodo 'tudi mnogo bolj posvetili izvozu radijskih aparatov. Delež izvoza bo zajel kar eno I četrtino celotne bruto proizvodnje. Tako bo letošnji proizvodni program obsegal v glavnem le transd-. storizirane sprejemnike in srednje velike .cevne radijske aparate.. Izvozne dejavnosti po možnosti ne bodo drobili in se bodo rajši' lotili velikih poslov 'z obsežnimi celoletnimi naročili.. V cilju spremenjene, nove in rentabilne , proizvodnje je . že-riani vzklila mej a,. da bi za,, letošnje leto, izdelali poseben radijski transistornik, ki. naj bi bil tfamenjen. obiskovalcem svetovnega pr-. venslva v hokeju na ledu v „Ljubljani Zagrebu in na Jesenic ah. Zanimiva in izvirna ideja o svojevrstnem suve-ndrju sežanske tovarne . bo nedvomno zelo koristila ekonomskemu napredku tovarne, ker kot kaže nima posne-malcev pri drugih proizvajalcih. Tako so se pred nedavnim že pojavili v trgovinah novi radijski transistomiki Ho- okey 66 dh vzbudili veliko pozornost ter zanimanje, Sprejemnik je izdelan, v ohišju, -docela podobnemu ženski torbici z dvema jermenoma, tako da ga je moč nositi bodisi v roki,' bodisi prek ramena. Oblikovno .sprejemnik popolnoma ustreza, zdi se mi pa, da so ustvarjalci le nekoliko premalo proučili praktično in modno zunanjo., plat izdelka. Ker so sprejemnik oblikovali kot ženisiko torbico, bi mu marali ohraniti , tudi prvotni osnovni namen. Ña. zadnji strani sprejemnika V bi lahko dodali še manjša’; prostor z zadrgo, kamor bi' lastnice spravljale še vs<|’ tisto, kar sodi drugače V običajno torbico. Pomislek,!' da bi' s tem podražil spre-' jemnik za nekaj sto S ,di-' narjev, ni opravičljiv, ker' 'vsakdo ve, da bi lastnice sprejemnika uporabljale trati-1 sistomik potlej kar za dva namena hkrati. Nekoliko viš-,' ja cena bi bila prav zaradi tega brezpomembna. Ig še nekaj. Vsaki ženski na svetu je jasno, da k do-; ločeni barvi obleke pristajaj tudi določena barva torbice; Ohišje transistomika bi tudi morali izdelati "■ v Različnih modnih barvah; podobno, kot smo to storili pri. telefonih. Izbira bi . bila tako mnogo . pestrejša tn uspeh prodaje tudi večji. Vredno premisleka je tudi,, če,ne bi kazalo „napis Hockey 66 pritrditi. iz eioksirane pločo* vrne in ne. kot je to sedaj, preprosto 'napisati z rdečo barvo. Nemara bi bilo tudi učinkoviteje, če bi vrsto sprejemnika označili kar y slovenščini — hokej 66 ter mu podelili tako bolj nacionalni poudarek. ’ Navedene pomanjkljivosti .in pripombe bi bilo treba pretehtati in še kaj spretne-' niti, saj bodo sprejemnik prodajali v trgovinah vse leto — naročil, kot zatrju-; jejo v tovarni, je dovolj. Z nekoliko več fantazije in občutkom za praktičnost bi to-r vama z novim sprejemnikom vsestransko uspela. K jalcev. sestavnih delov in finalizatorjev. Obravnavanje Osnutka programa Tovarne C-jeder in transformatorjev je vodilo do predlogov o proizvodnji za Iskro in za izvoz, o koncentraciji in vpeljavi najnovejše tehnologije in o zagotovitvi surovin. Razprava o idejnih osnutkih Tovarne specialnih orodij in Zavoda za avtomatizacijo je vodila predvsem do zaključkov v zvezi s kadrovskimi problemi, definicijo dejavnosti, in z možnostmi sodelovanja z drugimi usta-. novami. Strokovno izobraževanj ■» zaposlenih v lasu naglega zastaranja strokovnega znanja in hitrega razvoja znanosti in tehnike, kakor tudi programiranje raziskovalne dejavnosti v industriji, sta bili vprašanji, ki jima je Znanstveni svet posvetil več razprav. Obe temi sta vodili tudi do zanimivih referatov na konferenci ETAN v jeseni leta J964. Se. in še bi lahko nizali naslove važnejših vprašanj, ki jih je Znanstveni svet obravnaval v času dveletnega delovanja. Najzanimivejša so vsekakor organizacija raziskovalne dejavnosti v Zavodu, programiranje raziskav in proizvodnje in izdelava perspektivnih razvojnih programov. Razprave o organizaciji raziskovalne dejavnosti v Zavodu so vodile do predlogov in napotkov, / ' ki bodo zagotovo prispevali k plodnejši ureditvi izredno pereče in ža elektronsko industrijo zelo važne dejavnosti. Programiranje razisikav in proizvodnje nasploh je v Iskri še precej neobdelano: področje. Predlogi in napotki Sveta glede programiranja sicer niso padli na plodna tla, najbrž pa bodo še do časa -vzbudili zanimanje tvorcev proizvodnih in raziskovalnih programov ža sodobnejše metode programiranja. Razprava o p eršp ektivnih programih razvoja še ni zaključena. Pretežni del psnutkov perspektivnih programov za posamezna področja je že izdelan, le. nekaj jih je. še treba zaključiti. Gradivo bo priprav- ljeno ža širše strokovne .razprave po področjih. Mnogo časa je Svet namenil tudi povsem rednim ih organizacijskim problemom. Tu gre predvsem za poslovnik o finančnem poslovanju sklada za znanstveno delo, zal financiranje raziskovalnih in razvojnih nalog iz -tega sklada, za pregled poročil, o raziskovalnih‘nalogah, za sodelb-' vanje s skladi za znanstveno delo in z drugimi ustanovami itn. Precej je bilo razprav in problemov, zato so se seje kar prerade zavlekle tez predvideni čas. Do konca mandatne dobe, ki poteče sredi poletja letos, čaka Znanstveni svet :še precej dela. Glavna naloga bo I . v.-v;J predvsem organizacija strokovnih razprav o perspektivnih programih razvoja podjetja in razprave o možnosti raziskovalne dejavnosti, ki pri sedanjih razmerah nima finančnega pokritja iz skupnega sklada podjetja. Upajmo, da bo .Svet delo Uspešno opravil in s tem opravičil svojo ustanovitev in dveletno dejavnost. Pričakujemo, uda bodo tudi organi združenega podjetja in proizvodne enote znale izko-. riščati delo . Znanstvenega sveta ZŽA pri usmerjanju razvoja podjetja v skladu 2 ■ razvojem v svetu. 4 Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja sekretar tovarne elektronskih merilnih instrumentov Horjul — BRANKO GOLOBIC. VPRAŠANJE: Informiranje članov kolektiva kot proizvajalcev in hkrati upravljalcev bi moralo biti.v naši ISKRI vsekakor boljše, močnejše in aktualnejše. Analiza kaže, da ima vaša tovarna prijavljenih v našem uredništvu. skupino dopisnikov, ki pa niso izpolnili i svojih hotenj in tudi ne j želja uredništva. Kaj me- " mite na to? ' i ODGOVOR: Ugotovitev je do neke meje točna. Pri nas, je organizirana skupina dopisnikov. Vsakomur je znana naloga, le k pisanju člankov se zelo težko pripravijo. Najbolj aktivna je .bila Marija Krvina, ki je .prispevala dva $lanka, in sta bila tudi objavljena. O drugih prispevkih, v kolikor jih nisem napisal sam.^ii kar razpravljati, če izvzamem dopise o delu mladinske organizacije. 'VPRAŠANJE: In vzroki? ODGOVOR: Vzrok je v premajhnem interesu tistih, ki bi lahko prispevali dober članek. Poglavje zase pa je tudi snov, ki naj jo dopisnik obravnava. VPRAŠANJE: Slišali smo, mnoga mnenja v našem . časopisu. Nekateri trdijo, | da preveč pišemo o naših pictblemih oz. tudi slabostih,- spet drugi nas | pa prepričujejo, da je treba pisati še bolj ostro, odkrito, brezkompromisno. Kakšno je Vaše mnenje? ODGOVOR: Menim,'da lahko o naših problemih tudi negativnih navzven pišimo le toliko, da si s tem ne škodujemo. Polemike o naših slabostih je že itak preveč. Morda mi lahko očitate, da si sami zapiramo vrata s tem da ne obveščamo javnosti o vseh težavah in slabostih o ugotovitvah . posameznikov itd., vendar sem mnenja, da je to stvar internega značaja, saj imamo vsi skupen cilj, da v danih pogojih v svoji hiši odstranjujemo vse nepravilnosti, ki so bile in se vedno pojavljajo v poslovnem procesu. Metoda odstranjevanja takih nepravilnosti oz. problemov pa je najboljša v obliki konstruktivne kritike in konkretnih predlogov. VPRAŠANJE: Vsaka na-- ša delovna' organizacija ima V\Združenem podjetju nek svoj način obveščanja p o sklepih samoupravnih organov, poslovanju tovarne, poedihih problemih. itd. Kako je to pri vas urejeno? ODGOVOR: Obveščanje Članov delovne skupnosti o vseh sklepih je;'pri nas običajno tako, da se vsi sklepi samoupravnih organov razobesijo na oglasni deski.- Poleg tega se na zborih delovnih- enot oz. na skupnem zboru vseh članov poroča o poslovanju tovarne. Pa ne sam" to da poročamo o rezultatih dela, pač pa tudi odgovarjamo^ na vprašanja posameznikov. Ta vprašanja so lahko tudi v sporočilih, ki niso podpisana. Prav zaradi tega je pri oglasni deski: nameščen nabiralnik za predloge, mnenja, vprašanja ipd. Imamo tudi ozvočenje, vendar se tega zelo malo poslužujemo. 'VPRAŠANJE: Zdaj, ko ste v združenem podjetju samostojna delovna, organizacija* bi lahko še več hišali o vpšem delu, trudu, prizadevanju in tudi problemih v naše skupno glasilo »Iskra«. Menite, da bo v vaši tovarni moč pridobiti solidne dopisnike, ki bodo pisali O' vsem 'tem, kar zanima vaš .delovni v kolektiv oz. tudi druge kolektive združenega podjetja? ODGOVOR: Treba se bo potruditi. Da pa je naša dopisniška aktivnost zelo skromna, menim, da je osnovni vzrok v tem, ker niso vsi člani dopisniške skupine dovolj zainteresirani, da bi čim-večkrat javno povedali svoja mišljenja oz., da bi čimveč poročali o vseh dogajanjih V naši tovarni. H koncu naj pripomnim, da to ni samo štipendisti — študenti na elektrotehniški fakulteti, ki so se odločili za smer telekomunikacije) so v februarju obiskali kranjsko tovarno oz. obrat avtomatskih telefonskih naprav, ' kjer so imeli razgovor s šefom obrata uiž. J. Unkom, v njegovem spremstvu pa so si ogle. dali tudi delo in naprave v oddelkih obrata. Po izjavah študentov, so bili le-ti s sprejemom, razgovorom in ogledom zelo zadovoljni — saj, kakor so dejali, je bil to prvi primer, da so se študentje, štipendisti Iskre, lahko pod visoko strokovnim vodstvom podrobneje seznanili z bodočim delom, kar je vsekakor posnemanja vredno. ' Volitve v samoupravne organe Tako kot vsako leto, bomo združenega podjetja Iskra, tudi.letos, volili predstavnike Volili bomo le polovico čla-Tlni~ni"np~ P° naših organizacijah v sa- nov v je namesto ti- ŠStfli Sii&i Slill mounravne orsane oreaniza- etih’ ki letoS Potece man' pač pa tudi drugih sodelav- moupravne organe orgamza cev.: :.v cij, delovnih enot to v DS Nekdaj je veljalo mnenje, da ženske niso primerne za delo na obdelovalnih strojih. Pa ni tako. Francka Blaznik iz' tovarne elektromotorjev v Železnikih se je odlično uve Davila na stroju za struženje rotorsklh gredi. daina doba. DS podjetja bo razpisal volitve Te zase' (za DS podjetja), priporočil pa bo, da bi DS organizacij imeii - volitve istočasno. ,V D§ podjetja ima po statutu lahko 50 do 60. članov. Sindikalni odbor podjet-Tja-.stoji na stališču, da sleje DS podjetja 60 'članov. Ob priključitvi ZZA v Združeno podjetje, bo imela- tudi ta organizacija svoje člane v DS -združenega podjetja. Ker DS združenega podjetja razpravlja o važnih zadevah za celotno podjetje je prav, da pri tem .sodeluje širši krog delavcev. DS Združenega podjetja bo razpisal volitve na prvem svojem zasedanju (4; marca), volitve pa naj bi bile predvidoma 21. aprila t. 1. Razpis volitev v DS v posameznih organizacijah razpišejo DS posameznih organizacij in Vo-. litve v celoti samostojno izpeljejo v svoje samoupravne organe. V nadaljevanju so.na sestanku sekretarjev razpravljali tudi o načinu kandidiranja, sklicevanju zborov delovnih ljudi in o ostalih -tehničnih pripravah ob priliki volitev v samoupravne organe. Zbore delovnih ljudi, sklicujepredsednik DS združenega podjetja za podjetje, predsednik DS organizacije pa Za organizacijo. Predlog jc bil, da predsednik DS organizacije, določi osebo, ki bo vodila zbor istočasno za združeno podjetje in za dotično organizacijo. Kandidiranje na zborih je isto kot do sedaj, eden predlaga’ kandidata v podpori še treh drugih. .Nato se zbor-izjasni' za predlaganega kandidata .— za vsakega posebej. Naloga in dolžnost družbeno političnih organizacij v posameznih (enotah) grganizacijah je; da po predvolilnih sestankih, kritično ocenijo delo samoupravnih organov to posameznih članov, da'bi tako 'lahko dobili člani kolektiva gotov kriterij pri izbiri kandidatov za samoupravne organe. Zavedati se moramo, da je izbira kandidatov v samoupravne organe, zelo važen moment pri nadaljnjem- razvoju našega združenega podjetja. Tako kot so težnje v proizvodnji to posameznih službah, da zasedajo delovna mesta strokovno sposobni ljudje, prav tako je treba težiti, da pridejo v | samoupravne organe strokovno in družbeno politično razgledani delavci, le od takih samoupravnih orgaiiov lahko pričakujemo plodno delo. Da bomo izbrali res- najboljše delavce v naše samoupravne organe, je prav, da se kandidira večje število kandidatov, da bo ,izbira na samih volitvah čim večja. Janez ISKRA — glasilo delovnega kolektiva iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko to avtomatiko—Urejuje 'uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorili urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko—Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj ZZA-organizacija v sestavu združenega podjetja Iskra (¡Nadaljevanje s 1. strani); nebranje Zavoda kot enotne, specializirane strokovne organizacije združenega podjet- odvisne od trenutnega ali' jefja. Mot-da bi ne bilo nek-o-stalnega razpoloženja in ob- rastno še govoriti o panožni zorja »odgovornih« delavcev organizaciji dela-, kil naj bi — ne pa od take ali drugačne funkcionalno delovala znotraj ne gUe- »samostojne« presoje in od- združenega podjetja jam zakaj naj p , ...... ločitve samoupravnih, orga- dfe na ozke organizacijske vstopa ir združeno podjetje! BS Zavoda je predvidel taka vprašanja predložil in. je zato kolektivu sledečo nov, kot se to običajno nato meje posameznih' organizacij, prikdzu.jei. Na ta način bomo-najlažje in — Zaradi take svoje onem- v najkrajšem času, lahko uve-tacije je- DS apeliral na člane |Sg®P v praksi sedanje naše svojo- orientacijo: DS smatra, korektiVa Zavoda, da glasuje- družbeno geslo; da je treba da-'je mesto ZZA le. v sesta- - za g-paajučitev k združe- povsod dati prednost stroko.v-vu združenega' podjetja- in da ¿emu; podjetju, ker bodo znot- n™ rešitvam, problemov, vsako nadaljnje odlaganje raj ppdjjgjja imeli več mož- Poslovanje organizacij spe-referenduma na obeh straneh- n ampaki>g0la gega potrebujemo; če hočemo, mora kolektiv Zavoda- še nar-. g j^terimi mora v statao napredovati irn.s tem dalje vztrajno borati za uve» g ’ ¿fidafilijehr obstoju- koristiti najprej, seksi in s tem ljavitev strokovnih konceptov računati kolektiv ZZA, kakor tudi širši skupnostih organizacije raziskovalno raz- tU(Ji kojekdv vsake orgamiza- To so izrazi, hotenja., in vojne in e pl osno tehnične ^ v- sestavu združenega J per&pektiv.e članov korektiva dejavnosti v zdiuzenem pode p^djetja_ Zato moramo čim- ZZA,. zaradi katerih so/ se s jetju in. to s stalisca za to pot dbi solidnega- prec^šnjo večino, odločili za področje dela strokovno kva- strokovnega sodelovanja v priključitev ZZA v združeno lificlranega in enakopravnega kolektiva združenega podjetja. To poutferja samo zate; nega procesa, združenega pod ker so ze pramen-, da naj bi- B se: pod* pritiskom- močnejšega-že izvajale" spremembe- v -or— ganizacijski strukturi ZZA brez njegove volje in udeležbe in to mimo- statutarnih-določil1, 1?. ji brez izdelanih tehničnih irr ekonomskih anat-liz- o prednostih takšne/ ali drugačne organizacijske ob/ obliki teamskega. dela, vseh, podjetje Iskra, kot-organiza-partnerjev celotnega poslov- cija v njegovem sestavu. -JC- : Ivo Bevc iz Elektromehanike potuje na svetovno prvenstvo OBVESTILO Počitniška skupnost obvešča- vse člane kolektiva »ISKRA«, da počitniška domova v Poreču in na Bledu poslujeta neprekinjeno. V Poreču posamezniki- ali- skupine do 8- oseb lahko koristijo usluge brez" predhodnih prijav. Večje-skupine pa. se morajo prijaviti X dni vnaprej) Ležišča so v ogrevanih sobah/ za člane- kolektiva-. »ISKRA« in za- po njih vpeljane goste po 5 N,din, ostalo po ceniku z 10'% popustom. Na Bledu so brez predhodnih/ prijav na razpolago • ležišča, v ogrevanih sohah, po 71N dinarjev- in zajtrki po 3-N dinarje*. Po predhodnem-dogovoru je možna tudi celad iskreno zahvaljuje za dobre želje in darilo, ki ji bo lep spomin na delovna leta v Iskri ^ ncc«, ki so čestokrat preveč in na sodelavce * ' Marjan- Kralj izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 39. seje UO združenega podjetja (23. 2. 66) ® Upravni odbor «prejema poročilo ¡centralne Inventurne komisije podjetja in ¡bo pred-, ložll ¡delavskemu svetu v potrditev inventurne elaborate posameznih organizacij podjetja, «kupno s predlogi CIK, navedenimi .v inventurnem elaboratu: — Finančni sektor podjetja nag «e ponovno zadolži, da z ozirom na situacijo v knji- ' sorodstvih naših tov.am ¡in .skupnih služb, M . je dostikrat ¡posledica premalo usposdb-1 jenih računovodskih kadrov, organizira s sodelovanjem šolskega centra semina'rje ¡za dopolnilno izobraževanje knjigovodij in računovodij. —- Službo kontinuirane inventure je trdba kvalitetno izboljšati in' njene ¡naloge tdo-polniti v tem smislu, ¡da vrši poleg kontrolne Funkcije tudi instrukcije celotnega Skladiščnega oz. 'blagovnega poslovanja. —r Organ izaeijsko-kadrovyki sektor náj se ponovno opozori na to, da ¡naj ¡izda predpis -o nalogah in postopku pri delu stalne inventure v posameznih organizacijah. — Ponovno se opozarja posamezne organizacije, da posvečajo večjo skrb odgovornim kadrom v Skladiščih ih da :Be v Vseh organizacijah pri zamenjavi skladiščnikov izvede primopredaja po veljavnih predpisih. UO 'Ugotavlja, da so bili inventurni primanjkljaji oz. viški v tovarnah obravnavani po .različnih .kriterijih, zato UO predlaga samoupravnim organom -vseh organizacij podjetja, da bolj 'kritično obravnavajo nastale inventurne razlike 'v vseh primerih, ko so za to podani realni pogoji {urejeni skladiščni prostori itd.). Nujno potrebno je dodatno usposabljanje tako skladiščnega ¡kot -tudi knjigovodskega in računovodskega osebja. , Strokovne službe podjetja: organizaeijsko-kadrovsfeo področje, finančno področje, -morajo najti ustrezne in efektne -oblike delovanja, da -bi eim-prej uresničili poenotenje Skladiščnega in -ostalega poslovanja ter tako tudi enotnost postopkov pri kontimi-iranih i,i končnih ¡inventurah -v -.celem podjetju. UO ¡obvešča organizacije podjetja, da ¡se -še vedno vrši .prelivanje ¡obratnih sredstev v osnovna sredstva — kljub •velikemu pomanjkanju teh sredstev in sklepom samoupravnih organov — v skoraj vseh ¡organizacijah našega podjetja. U.O predlaga samoupravnim organom organizacij, ¡da z-vso kritičnostjo obravnavajo je pojave. UO tudi ugotavlja, jda ,-je v številnih organizacijah ¡opazna velika fluktuacija ¡skladiščnega osebja, kar je -cesto povezano z neustrezno politiko ¡nagrajevanja tega kadra. Samoupravni organi organizacij naj posvete ustrezno večjo pozornost tem pojavom, @ UO sprejema poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje za ¡december 3965 in o ¡izvršitvi proizvodnega plana za leto 1965. Prav tako UO sprejema poročilo o ‘izpolnitvi plana proizvodnje za mesec januar 1966, ¡pri ¡čemer ugotavlja, ¡da .je ¡ugodna izpolnitev januarskega plana' predvsem posledica finalizacije nedokončane proizvodnje iz 'leta 3965, kakor limfi zalog »repromateriala iz leta 3965. UO obvešča vse organizacije, da bo po predvidevanjih ¡programskega pod-ročja -nastopila problematika v zveži z ir-epromaterialom že v ¡drugem kvartalu letošnjega leta. črednost proizvodnega plašna za leito 3966 pa omogoča -.orgamzačijam, da ¡svoje interine plane povečujejo v -skladu s svojimi ¡realnimi možnostmi, -pri ¡čemer pa je nujno upoštevati, da morajo ¡biti vsi povečani plani usklajeni s pogodbami med PSO, ¡nabavno ¡organizacijo in tovarnami. Trenutne razmere v podjetju, Zlasti razpoložljiva obratna sredstva in možnosti -plasiranja naših izdelkov pa upravnemu .odboru podjetja ne dopuščajo povečevanja proizvodnega plana po predlogu tovarn. Up ugotavlja, da naj na podlagi že sprejetega plana tudi vsa poročila in analize, ki se bodo izdelovale ¡na .¡nivoju podjetja, bazirajo na tem obsegu proizvodnje za Jeto 1966. @ UO 'sprejema poročilo ¡o izpolnitvi plana izvoza za -leto 1965 ter prognozo Izvozne dejavnosti za leto 3966 v predloženi obliki. 9 Pri (Obravnavanju poročila nabavne organizacije' za mesec januar t. 1. UO ugotavlja, da obstaja nevarnost, da -bo nastal določen zastoj v proizvodnji, zaradi pomanjkanja : ¡repromateriala, tako; domačega kot uvoznega. UO opozarja vse organizacije, naj v, tesnem sodelovanju z nabavno organizacijo skušajo prebroditi težaive, ki nastajajo,- bodisi s tem, da iščejo druge dobavitelje ali pa, da v skrajnem slučaju spremene tudi proizvodni ..program, 9 Pri obravnavanju finančne problematike je UO -sprejel nosledp-je sklepe: a) Zaradi interesov združenega podjetja -UO naroča' strokovnim službam podjetja, da v skladu s statutom pro- -uče možnosti in pripravijo “ustrezni predlog ukrepov proti vsem odgovornim osebam, kijniso -realizirale ¡sanacijskega mačeta za feto 1965. Predlog ¡ukrepov naj bo podan upravnemu -odboru na ¡naslednji «seji, ki bo dne 4- 3. 3966 ob: S. .uril ¡zjutraj v Kranju in na kateri bo obravnavan tudi sanacijski program podrtja za Jeto 1966. Strokovne -službe naj pripravijo tudi predlog načina obravnavanja in .ukrepanja za -izpolnjevanje sanacijskega' ¡načrta v letu 1966. ® UO sprejema na znanje pregled izrednih izdatkov in dohodkov za leto 1965 po -predlogu fJtaančnega področja strokovnih služb a tem, da ho detajlna specifikacija predložena v potrditev DS v za-' ključnem računu. 9 Pritožbi ioy. Ivice Ober-majer, zaposlene v Tovarni' polprevodnikov — podjetje v izgradnji, Trbovlje, katerega ustar vitel j je podjetje ISKRA - zoper sklep o prenehanju uela, se ugodi! 9 V arbitražno komisijo, ki bo Formirana v zvezi z zahtevo Tovarne elementov v Ljubljani za izločitev iz podjetja, UO imenuje kot člana tov, Danila Martelanca. @ Za sodnika porotnika na ¡Okrožnem gospodarskem sodišču UO imenuje tov. dr. Miroslava Trosta. ® Prošnjo Oddelka za mon-tanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani za denarno pomoč dvema Štipendistoma našega podjetja UO -odstopa organizaci j sli (»-kadrovske-mu področju, ki ¡naj prošnjo posreduje organizacijam podjetja, ki jih štipendira. Sklepi 17, redne seje UO tovarne električnih merilnih instrumentov — Otoče (18. 2. 1966) ® Upravni odbor je bil soglasen z 8. sklepom 11. zasedanja delavskega -sveta, da se strokovnjakom iz Zavoda ki se bodo premestili v našo tovarno zagotovi nezmanjšane osebne dohodke, ne glede na sedanji pravilnik o delitvi. 9 Upravni odbor je bil soglasen -s predlogom IO sindikata in predlaga delavskemu svetu, da odobri regres in nadomestilo za K-T5 v Bledeči višini: —članom kolektiva 20.000,— S din — nezaposlenim zakoncem 12(000.— S din — otrokom «članov, kolektiva 6.000.— S din Obenem upravni odbor naroča splošnemu sektorju, da izdela pregled, koliko članov kolektiva prejema za otroke otroški dodatek oziroma koliko jih ima socialno zava-zavarovane v naši tovarni, da •bo možno «določiti, katerim «otrokom se bo regres in ¡nadomestilo za K-15 Izplačal. ¡Upravni -odbor ponovno (naroča komisiji za dopustg, da ■takoj prične s «svojim delom, ker .se - dopusti že koristijo. © Upravni «odbor je ¡pregledal sklepe 15. seje ,od ,27.. fe-nuarja t. J. in «pri ¡tem «¡prejel naslednje pripombe: a) šdf -proizvodnega-sektorja naj mesečno poleg »poročila o poteku proizvodnje poroča tudi, kako -mojstri izpolnjujejo plačilno -dokumentacijo. •b) Pri znižanju zalog je treba upoštevati -sanacijski program. ® Upravni odbor je (razpravljal o predlogu komisije za ■delitev osebnih dtihodkov, ,o .vrednosti grup (dela in je prišel «do zaključka, «da se na .skupnem sestanku komisije ¡za -.delitev -osebnih dohodkov in komisije za „grupe dela -ter predstavnikov organizacij .predlog ponovno pregleda in pomanjkljivosti «odpravi Program dela sindikata združenega podjetja Iskra '■fNačLailjevanje s 3. .strani) števila Strokovnih kadrov v podjetju, 'od .¡njegove razporeditve m izkoriščenosti. Podjetje je ná prelomu iehnolo-.gije. Tehnologija v podjetju «ge na današnji stopnji 'do skrajnosti ekstenzivno izkoriščena. Prodor na inozemJ ■ska tržišča ter držanje koraka v ¡razvoju z -ostalimi -proizvajalci »elektronske industrije v Jugoslaviji bo zahteval -temeljito tehnično preobrazbo podjetja. Današnja kadrovska šfotik-itura vodstvenih -¡in -¡vodilnih delovnih -mest v našem podjetju ne zagotavlja,