Pavšalni Iranko v državi SB'
94. štev.
V Ljubljani, v nedeljo 25. aprila 1920.
Posamezna ilev. 80 vin.
Leto IV.
Ishaja razen pondeijfca la dneve po praznika Vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, FrsnčiSkanska ulica IL6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod” pi*ati, sicer se jih ne pri-*bei. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna pettt-**»tica K 2’70, osmrtnic« • »hvale po K 3*20, ra*-llaii
•n postano vrstica po K 8‘60; večkrat, objave po dogovoru primeren popust
r ,/i
' sSv'
»>/„ . L* -j
•m
v • '
Jiši&sSov. i64t»lwo	airtesiisKia,
Telefonska it. 313b
Naročnina: Po poiti alt s dostavljanjem na dom za celo leto K 168. za P°*
letn K 84 i-a četrt leta K 42, za iuesec K 14. Za Nemčijo celo leto I\ 204, sa ostalo tujino in A men ho K 223.
Reklamacije za list go poštnine proste.
Upravmštvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t.G L, Učiteljska tiskarna.
Živela delavska solidarnost!
(Z železničarskega bojišča.)
Danes počiva vse ddo v Slovenili. Sklepu strokovne komisije delavskih organizacij so se soglasno odzvali vsi zavedni delavci. Da je bilo treba poseči po poslednjem obrambnem sredstva — generalni stavki — ni krivo delavstvo, kriva }e vlada, ki ie na skromne, elementarne zahteve stavkuiočlli odgovorila z nasiljem, z aretacijami in militariza-cijo. V zgodovini delavskih bojev pri nas in oo svetu ne pomnimo enakih slučajev brutalnega vladnega terorja. Da vladna oblast nastopa proti delavstvu, ako skuša ta z nasilnimi sredstvi doseči svoie pravice, ie razumljivo. Sai }e vladni aparat kapitalistične države za to tukaj, da brani Privilegije izkoriščevalcev in zatiralcev. Da se pa gre z vso silo proti Poštenim delavcem, ki so vzdržali vzorno disciplino in največii red in ®ir — to je neka} skraino neumnega, bestialno nespodobnega in brutalnega. Ce bi železničarji v Italiji, v Franciji ali Angiiii — da govorimo samo & naibolj kapitalističnih državah - stopili v stavko na tak načta ta za enake zahteve, kakor so železničarji v Jugoslaviji, bi ne bila taka stavka trajala niti eno uro, ker bi te kapitalistične vlade, ki so v rokah bolj dalekovidnih in sposobnih političnih mož. uvidele, da ie bedasto motiti ves promet v državi zaradi bornih zahtev od draginje izstradanji T^u.tai:cev> Toda mlada Jugoslavija ima vrh vsega še to veliko srečo, da jo vladajo ljudje srbske radikalne modernosti in kranjske klerikalne duševnosti. Ce pomislimo, da odločujejo o potrebah jugoslovanskega liudstva slovenske klerikalne veščine Koroščeve politične bistroumnosti in Brejčeve finese In potence
ter Protičeve agilnosti in velikodušnosti. se ne smemo čuditi, da se sedal rešujejo običajni mezdni spori s puSklnim kopitom 'm zapornimi sodniki, pred katere se tira celo nedolžne fene in otroke. Tisti, ki so se bojevali za demokratično Jugoslavijo, so lahko potolaženi. Dosegli so svoj cilj...
Vendar ni še vseli dni konec. Vsaj za nas ne. Pač pa za klerikalno-radikalno Protič-Koroščevo strahovlada Ta bo padla — padla za vse čase — v sramoti In krvi svoje srednjeveške nasilne, klerikalno-vojaške pplitike. Proletariat ne bo padel, on bo živel, on bo zmagoval. Zmagoval nad terorjem in lažmi nespodobnih reakcijonarnih politikov. To zmago proletarijata nad reakcijo nam glasno ozrninia bol in solidarnost jugoslovanskega delavstva, ki gre danes solidarno v boj s svojimi tovariši železničarji ker ve. da bo mezdni uspeh železniškega osobja uspeh celokupnega razrednega sccilalističnega po-kreta v državi.
Nasilju klerikalne vlade smo izgovorili s splošno stavko vsega delavstva. Kdor ni slep. bo razumel veliki pomen te globoke nepremagljive solidarnosti proletarijata.
Medtem ko se buržoazija tazkra-ia is medsebojno uničuje, raste združena moč izkoriščanega ljudstva.
Tu ne nomaga nobeno nasilje, nobena kršČansko-kJerikalna laž.
Zmaga železničarjev se bliža, že vidimo njene 'kontur^. Uspeh teh naših tovarišev bo naše prvo zadoščenje. Temu uspehu bodo sledili drugi, večji ta večii. Zmaga le naša! Na-prel!
Živela delavska solidarnosti
nehajo zunanji vzroki njegovega razpoloženja, je pripravljen na vse.
Ko mak) popuste sedanje nevzdržne prilike, kar je nujno v interesu ! naroda in države, potem bo naloga vseh, ki imajo zmožnost in voljo, da spravijo slovensko proletarsko gibanje v tir, kakor ga določujejo gospodarski in kulturni pogoji, v katerih živi slovensko delavsko ljudstvo Treba ie, da se spravita teorija in praksa v soglasje ter da se uveljavi
vedno in povsod stara zapoved: Ne j laži sebi in drugim! V tem je vsa modrost.
Ko smo leta 1909. začeli izdajati »Naše zapiske« v izpremenjeni obliki, tedaj ie spisai Anton Dermota, človek znanja in značaja, uvodni čla nek. v katerem je naglašal, da ustvarjamo tip slovenskega socija-llzma. Naj bi bilo tudi res tako!
Dr. Drag. Lončar.
Močna vlada.
Socijalizem in razvoj.
Belgraiski telegrami pripovedujeta. da se vrše v Belgradu med strankami posvetovanja, kako bi sestavili močno koncentracijsko vlado. S po-sebniin poudarkom naclašajo ti tele-grami, da gre za močno vlado, ki bo sestavljena iz meščanskih strank. Močna vlada je potrebna, o tem m govora. Toda, da prav sedaj, ko je železničarska stavka, ta moment tako naglašajo. hočejo s tem povedati, da bo nova vlada protidelavska in obenem vplivat* na meščanske politične stranke, da se zbližajo med seboj in vladajo skupaj to novo državo. ki je res tako potrebna močne vlade.
Seveda, če bo nova vlada, ki se naibrže v kratkem sestavi, ker sta Protlč in Korošeč že obupala nad svolo srečo in tudi dokazala s tem. ker so se razmere v kratki dobi njiju vladanja grozovito poslabšale, da nista zmožna ditavnlka, hotela biti močna samo v tem pogledu. da bo zatirala delavstvo, ne bo uredila
prehranjevalnih razmer, odpravila oderuštva in obsodila verlžniških do • b^^riev. nnteni \\ v nar»rei preroku-lemo nedavno bodočnost. V današnjih razmerah ie treba kaj več kot policijskega duha. več kot politične demagogije: delati je treba in konsolidirati desolatae razmere. Tega pa gospodje ne znalo, kakor so dokazali
Močna roka! Kdor stoli na stališču, da ie treba tu močno roko. ki bo terorizirala, se moti. Naloga močne '■o'<e ‘c tukai le. da združi duševne, socllalno - politične oziroma gospodarske site v občo korist. In toni Urunače mocoče, kakor da ta roka ugodi upravičenim zahtevam delovnih slolev po enakopravnosti, socl-falnl zakonodaji In svoboščinah.
Dvomimo pa o tem. da bi nova močna vlada Imela take namene. Zdi se nam le, da se s tem meščanske stranke koncentriralo ta koallraio v boiu nroti delavskemu razredu.
Ce je tako. ni to pametna politika.
Rema: Za izvedbo mirovne pogodbe s Turčijo je po splošnem mnenju potrebnih 10 divizij, ki se že nahajajo na turškem ozemlju. — »Petit Journal« poroča iz San Rema, da odstopi Turčija Turkestan začasna te za dve let!. Šele ko poteče ta doba, se ho končnoveliavno odločilo to vprašanje.
— LDU. San Remo, 23. (DunKU.) Konferenca v San Remu je odobrila prldelitev Erzernma Armeniji. Dalje Je sklenila, da se poveri kontrola nad Turčijo medzavezniškl komisi# za morske ožine, namesto centralne komisije, kakor Jo doioča londonski načrt. Nato J* konferenca razmotrl-vala vprašanje botfševfškega pohoda proti Batumu. Sklenila .ie, da na| branijo mesto angleške, francoske la italijanske čete.
Vlada je odstopila.
Človek in priroda sta v ozki zve- j zi med seboi. ker ie človek tudi del i Prirode in odvisen od nje. Kdor pri- ! Znava tzv. razvojni ali evolucijski zakon za prirodo, ta ne more tega zanikavati pri človeški družbi. Rei Je sicer, da s svojim smotrenim delom lahko do gotove meje Dostešu-iemo ali pa tudi zaviramo razvoj; to da prezirati tega zakona ne more mo, da bi hoteli iti preko njega na dnevni red. Razvoj se pa ne vrši vedno v ravni črti, ampak valovito: dvigamo se m zopet padamo, napredujemo in spet nazadujemo. Napredek in nazadovanje spremljata razvoj. Tako se razvija človeška družba brez skokov.
Tudi vsako socijaino gibanje je podvrženo razvojnemu zakonu, ker ima svoj izvir v danih pogojih, ki jih ne moi e prezirati, ako hoče imeti uspeh. S tega stališča presojam marksistično doktrino.
Nikdar ne smemo pozabiti, da je Marx črpal gradivo za svoj nauk v jjlasjini deželi kapitalizma, v Angli-
*• ni da razvoi kapitalizma ni povsod *®ak, ker je odvisen od raznih fafc-toriev. Ločimo tudi Marxa-nacional-ekonoma od Marxa-filozofa. ^tegovo življensko delo, kar ie bl-sjveuo. je gospodarske. Mislim, da tl_a v tem oziru izhodišče in smer rasistične doktrine utemeljeni: jl^ika zasebne lastnine proizvajal-Sredstev in iračetaa zahteva po in i- s°c*ializaciji. V koliki meri, kdaj bit' °.nai se to zK°di> na ne more j.;1 rešeno šablonsko: povsod ob em času enako. be ^rx"fil°zof ie Nemec svoje doba *e	Hegla in Feuer-
tei-vr prva idealistična, druga ma-laI|stična. Prva enostransko obo-»nov ICle’° razuma> druga materijo.
Pduard Bernstein je pokazal v »Pogojih socijalizma in Baloni s?.ciialne demokracije« dualizem a “arxom. nacionalnim ekono-
mom iu filozofom, kjer trpi ekonomska znanost zaradi filozofske Špekulacije. Pri Marxu se mora akomodi rati znanstveno preiskovanje že naprej določenemu vzorcu ali z drugimi besedami: Marx si je v svoii filozofiji postavil vzorec, ki ga mora sedaj — hočeš, nočeš — dokazati ekonomska znanost. In s tega stališča le izrekel Bernstein one znane besede, češ. da niemu končni cilj so cijallzma ni nič, gibanje pa vse! ^
Socijaino gibanje se razvija v smeri, ki Jo določujejo gospodarske prilike, kulturna višina in politično stanje posameznih narodov.
Ako teče narodno in državno življenje normalno, potem bo tudi sociialno gibanic odsev tega normalnega življenja. V nasprotnem primeru uiso izključeni, oziroma so uvidevni in utemeljeni revoluconarni izbruhi gospodarsko ali politično tlačenih slojev, da s& ustvari porušeno ravnotežje.
V tem oziru Je skrajni čas. da se napravi v Jugoslaviji znosno stanje, oziroma vsaj uvedejo priprave, ki omogočuleio povratek normalnega življenja, v kofikor je to po svetovni volni sploh mogoče. Najnujnejše zahteve so: ureditev prehrane z izločitvijo verižništva, ureditev stanovanjskega vprašanja ta volitve. Ako to Izvedemo radikalno, t. j. v korist delavskih slojev (ročnih ta duševnih), potem moremo upati, da se duhovi umlre, ker sa jim odvzame netivo za nezadovollnost, a se jim daje možnost mirnega delu. Ce poide naš narodni in državni razvoj v smeri napredovania ta zboljševanja, potem gojimo upanje, da najde tudi sociialno gibanje delavstva svoje ravnotežje. Razmera, id jih le že ustvarila vojna, a jih še poslabšujejo poedincl in bkuplne v svojo sebičnostjo, grabežljivostjo in razuzdanostjo, ustvarjalo anarhistično razpoloženje. Temu ozračja podlega marsikdo, ki odleti x tistem hipu. ko vaai neboJiko pr«*
Po najnovejših vesteh se nahaja Protičeva vlada pred demisijo. oziroma. kakor nam pravijo druga poročila. Je že podala demlsiio. Protlč je zahteval pooblastila od regenta, ki jih pa ni dobil, marveč mu je bilo naročeno, da sestavi čimprej najširšo koalicijsko vlado aii pa gre.
Če se posreči političarjem sestaviti koalicilsko vlado, se bo položaj nekoliko ztasnit. če se jim to ne posreči. uri de naJbrže nevtralna voja-ška vlada na krmilo. Vladajoče m opozieiionalrre stranke bi se rade zbližale, ker ne marajo, da bi vojaška vlada prevzela drza™e posle, zato že dalle časa Jako odkrito Hu-blmkuiejo klerikalci, radikalci n 11-beralci ter tudi druge stranke med seboi.
Njih namen je, ustvariti močno vlado. Ta namen lim ie zlasti sedaj
pri srcu. ker je zaradi železničarske stavke padla Protičeva vlada in bi meščanske stranke rade vzpostavile svoj vpliv.
Mi vemo le eno: da če bo nova vlada nespametna, tudi ne bo vladala dolgo. Bati pa se imamo, da bo nova vlada naperjena v prvi vrsti proti delavstvu, proti mezdnim in plačanim pokretom. To nam potrjuje prav posebno ponovno naglašanje o močni roki, ki ni nič drugega, kakor pest proti delavstvu.
Kdo im ni za ta da se država konsolidira, kdo ni za to. da se urede živllenske razmere v državi? Vsi smo za to. toda nismo za to. da bi nova vlada zatirala delavstv.o, trpela sedanic oderuštvo, ne pristala na pravične zahteve delavstva!
Le močna vlada v tem smislu bo imela garancijo, da koristi državi.
GENERALNA STAVKA V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 23. Danes ob 12. se
’<? pričela generalna	fa.'
no kako dolgo bo tralala. toda čale se, da bodo DOlzkiiša» nek^ | st-nikl lutri odoret! »vole t govlne ta delavnice.
STAVKA iNDliSTRllSKlH NAME-ŠČENCEV V AVSTRIJI
LDU Gradec 23. (DunKU.) Tu se fe vršilo včeraj mnogobrojno obiskano zborovanje graške krajev, skupine zveze industrijskih nameščencev, na katerem je bilo v fjl“ sHep.
Klavne skupščine, ki « 1	,
15. do IS. t. m. na Dunaju, skJenjeno, začeti danes dopoldne ob dletih stavko. Podjetja, ki Izdelujmo živila, so za sedai še izvzeta.
Novi č«hoslovaSki parlament
LDU Praga. 22. (CTU-) ^'"^ skl predsednik Tušar Je bil od predsednika republike Masarvka ^obta-ftčen da se pogaia s strankami (Sede sestave kabineta. Parlament se snide koncem mala.
Češka trgovlua ta industrija.
LDU Praga. 22. (CTU.) Dne 26. aprila te vsi sindikati ki lih Je ustanovilo ministrstvo za trgovino, raz-
puste. Vsa dovoljenja za izvoz in uvoz bo odslej izdajala komisija za zunanjo trgovino. V Pragi ae ustanovi akcijska družba za industrijo s perilom in vezeninam.
SPLOŠNA STAVKA V ALZACIJI.
LDU Pariz. 22. (DunKU.) Agen-ce Havas javlja1 Ker se med kovinskimi delavci m tovarnarji v Alzaciji-Loreni ni mogel doseči sporazum, so proglasili delavci splošno stavko. V Strassburgu počiva vse delo. Mesto je brez razsvetljave. Pošta, brzo-jav. telefon in železnice poslujejo le deloma. V Milhihausnu Je stavka splošna in stavkajo tudi železničarji, dočim poshiieta pošta in hrzolav.
KONFERENCA V SAN REMU.
LDU San Remo, 22. (DunKU-Ma-vas.) Konferenca se je dalle bavila s turško mirovno pogodbo, ki k) bo. kako: se sodi, še danes izgotovila. Turška vlada se bo morala obvezati, da 6o spoštovala razna veroizpove-dania. Zastopnik zveze narodov, ki bo imel svoj sedež v Carigradu, bo sprejemal pritožbe manjšin, ako Jim bo Turčija povzročala neprijetnosti. Vsak čin. ki bi nasprotoval nevtralnosti. se bo kot kršitev mirovne pogodbe. in si bo zatrl z voiaško s?.o.
LDU Pari*, 23. (DunKU. — Bresfično.) »Malin« Javlja is San
WILSON 1N ZAVEZNIKI.
DLU Pariz. 22. (DunKU.) Kakot javlja »Temps« iz New Jorka, ja bela hiša vsled tega. ker konferenca v San Remu noče upoštevati Wilso-novih načel izdala izlavo, da predsednik Wilson svojih nazorov v političnih vprašanjih ne bo sporočal zaveznikom. dokler ne bo senat ratifU ciral mirovne pogodbe.__________ ^
Zakaj bi se prekljali v veselje sovražni kom ?
Večkrat premišljam o političniU bojih v naši državi. In končno prlha« lam do zaključka, da le nepotrebno si beliti glavo s takimi vprašanji. Tisti stari že nadležni pregovor, »kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima«, je že tako obrabljen, da ne vpH< va nič več na mišljenje ta živce zemljanov. Pregovor je le še modna fraza.
Kaj teda}?
Naša stranka v Sloveniji se nahaja že od nekdaj v hudem bojn s klerikalno in liberalno stranko ter z njih priveski. Politična izr azo vi tast teh strank J« velika in sloni, ne na prepričanju, ampak na fanatizmu« oziroma na duševnem suženjstvu lludskih mas. Da je razširjanje socijalizma in razredne zavesti v takih pokrajinah mnogo težavneje kakor, tam, kjer ima prebivalstvo še zdravo dušo in le svoi sociialni interes pred očmi, ie lasno. Fanatizrrnno ijud* stvo ne presoia. ni zmožno za to. marveč drvi za frazerli, demagogi in eventualno tudi za sleparji. 1 o je zlo. To je slabost.
Naš boi proti meščanskim stran ■ kam ni temeljit dovelj, dasi se nahajamo v tem boiu že desetletja hi smo s svolimi načeli in nazori i vo-drli v javnost zlasti v delavskih vrstah. V našem boju se spuščama preveč v malenkosti. Jugoslovanska meščanska politika le diletantska, športna, ni globoka, ni zasnovana pa določenih načelih. Samo politika osebnih ta dnevnih vprašanj je. zato tudi ni opaziti nikakršnega napredka v razvoju, ta ker Je tako, smo tudi ml nehote žrtev tegfl marionetnega
gledališča.
Naše delo mor« segati globije, Sociializem zahteva nov svetovni nazor, novo prepričanje, popolno zavest. Vse to pa ne pospešuje preklia-nje med seboj in z meščanskimi strankami, ampak !e povsem resno kulturno delo. Kulturno delo je pred* pogoj za razvoj vsake stranke, tembolj še za razvoj delavske stranke, ki ima jedro v svojem programu, jedro, ki se tiče milijonov llndi. lahko reče-*
mo človeštva sploh. .	,
S politično huiskarijo in versko gonjo ie naše lludstvo zapeljano. I o. zomost liudstva zbujajo le preklian-te osebne ambiciic. jako malo pa pametna socllalno politična vpm|. in amotren profciam. M bi vouil ck>* veiko družbo k socllalno pravični človeški družbi.
Smatramo povsem opravičeno, da bo moralo naše delo vbodoče biti temeljiteje, v prvi vrsti torej kulturno in sporedoo	organi«*torlčno.,
ssr? seve*
Tapetniška
dtUvnic*
tizmu, protina in vseh pojavili oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, žeieznati vreiee, masaiz, elekirlfne, šolnine in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku Krasen park, smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Seslja mal-oktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
I Bakrene žice in žarnice I
•|[	110, 120 in 150 Volt v veliki	p
!||	množini **a razpolago pri
\ STP5B6 & TUJEC, LlubJi ma, 1
t K«. KSčfrrS&aga cesto g*. 36. sssrsss 1
Močno stranko moremo ustvariti le
g močnimi značaji in izobraženimi delavci. Vse razdirajoče delo pa se mora opustiti, ker delavstvo pozna le cn delavski razred. S tem delom bomo tudi nailažie napravili konec meščanskemu političnemu diletantizmu, ki nima drutresra namena, kakor da gospodari na račun nezavednih delavskih množic.
Delajmo vsaj mi v prvi vrsti kal turno!	  __
»Slovenski Narod« in »Domovina«.
sta dva pametna liberalna lista. Samo eno napako imata oba. to namreč, da imata velike boiazliive oči. ki lih vsak Sum popolnoma zmeša. Z velikim tiepetom objavljata te dni, da je postal »Naprej« komunistično glasilo. Seveda ie »Nanrei« še soci-iahio-demokratično glasilo kliub temu in v smislu mariborskih sklepov se bodo šele vršili dogovori o tem Ne zameri naj *iam na liberalna gospoda. če ii povemo na uho, da 5e »Nanrei« glasilo ruzrednozavednega prolotarilata. Ce torei bliuiete ogenj in žveplo na delavstvo, ki se nahaja v boni, ie potem naša dolžnost, do se postavimo vašim in klerfkalnim he-rod:iam do robu. To bomo vedno storili in to ie tudi naša dolžnost. »Naprej« ie osnovan v obrambo delavskih interesov. Da mi nismo proti konsolidiranju države in tudi nihče drugi, to smo neštetokrat naglašaU. Nikakor pa ne more iti več tako dalje,, da se v državi slepomiši z oseb no politiko in protekcionizmom na eni strani na drugi strami pa zanemarja socilalno in gospodarsko plat nove države. Zlobnost!
Zakaj vse so Srbi dobri.
»Domovina-« piše: »Na zadnjem unionskem shodu ie vodia SLS potem. ko je druge stranke položil v grob. napovedal komunistom ofenzivo. Včeraj pa se ie SLS spravila pred komunisti v defenzivo. Nj se pa sama postavila za barikade, marveč se le previdno skrila za — Srb-1! Olavni stan klerikalne stranke, ki ie nastanien v »Katoliški (Jugoslovanski) tiskarni«, le bil celo noč zastra žen od 30 srbskih v o i a k o v. Komu bi se pred leti sanialo. da se bodo naši katoličani v tisti hiši. ki ie bruhala ogenj in žveplo na Srbe. še kdai skrivali za bajoneti srbskih junakov!« — K temu pripominjamo, da se pošteni in resnicoljubni liudle nikdar niso In se ne bodo za-
varovali z orožjem. Pisava »Večernega Lista« in »Slovenca« nas pa utrjuje v mnenju, da so se ti ljudje zato zastražili po posredovanju njihovega duševnega bratca dr. Brejca, ker so vsa njihova dela m sredstva zlobna in falotska.
Krvi so žejni!
Vsi meščanski listi, od »Večernega I ista« pa do »Jugoslavije« in »Slov. Naroda;-, komai čakajo, da bj prišlo do krvolitia. »Jugoslavija« od petka se iiuduie. da ni prišlo ob demonstracijah oted deželno vlado v sredo do prelivanja krvi, nego so se dem onstran tie na pritisk oborožene sile (s:mbol klerikalnega ab.solutiz-! ma!) mirno razšli. Ti ljudje, ki to pi-j šeio. bi veselia znoreli, če bi se jim , izpolnila njih želja. Radi bi videli ponovitev oktoberskih grozodejstev ru skega tirana Nikolaia 1905. leta, izvršena nad stradajočimi ruskimi muziki v Petrogradu, v Ljubljani, kjer nai bi carja nadoinestoval Brejc. Toda hlapec Jernej bo iztirjal svoio pra vico brez krvolitia in kliub vsem intrigam meščanskega časopisja.
«
Kako begajo žeiezničarie Izven Ljubljane. Načelnik kurilnice inženir Fink. je sporočil v Kamnik, da ie v Ljubljani že vse v redu. da se ie zo pet pričel promet in da se naj vrneio partije z vlakom v Ljubljano, ker so zahteve vse ugodene. Z ozirom na to poročilo 5e res pripeljal Kamničan, ali že pred Ljubljano ie vozno osobie izvedelo za laž načelnika, zapustilo le vozove hi se odstranilo. To te bilo v petek zjutraj. Slična poročila so poslali po vseh progah, da bi zvabili železničarje v Ljubljano.
Priganjač Flnz v Hubiianski kurilnic!. Mož se odlikuje posebno v ten) velikem boiu železničarjev, odlikuje se s svojo brezobzirnostjo in s svoji mi poročili, ki jmaio namen zbegati žeiezničarie izven Liubliane. Ni se spravil samo na delavce, marveč tu di na svojega inženirja g. Petroviča, ki le tudi stopil z ostalimi železničarji v štralk. Radi tega ga ie odpustil iz službe, češ da ga kot Pollaka ne more snraviti v garnizijske zapore.
Zanimiva sela zagrebškega ©b-člnsfceua sveta. Kliub temu. da hr-vatski ban ni potrdil novoizvoljenega župana Deliča, le dne 22. t. m. Delič sklical sejo občinskeoa sveta v župansko soho. kler so mestni svetovalci soglasno izjavili, da dopisa deželne vlade hrvatske glede sistirania Deliča kot župana ne vzamejo na znanle. Policija le občinski svet nato razgnala.
Kal delalo ministri v Belgradu?
Meščanski listi poroča:o o delovanju ministrov v Beigradu tole: Minister za agrarno reformo hodi večerjat k veleposestnikom, minister železnic, dr, Korošec pa se Že tri mesece ni brigal sa železniške zahteve, nazadnje pa se ie skril za -- generali. — Kaj ie torei s prerokbo »Slovenčevo«, da se bomo po preteku treh mesecev železniškega ministrovanja dr. Koroščevega vozili po železnici tako. kakor v mirnih časih in nas bodo vsled tega zavidale vse sosednje države? Ali ni bila tista prerokba le »ein schlecbter Witz«?
Nasilstvo Protič-Koroščeve vlade. Aretiran ie bil v Beigradu urednik pBeogradskega Dnevnika«, g. Krsta Cicvarič, eden najuglednejših časnikarjev v celi Jugoslaviji, in sicer zato. ker ie zelo ostro graial postopanje vlade absolutizma in zahteval njen odstop. Toda njegova graia ie bila resnična in poštena vsled česar ie bila nevarna absolutistom Koro-šec-Protičeve vlade, »vlade narodove nesreče«.
Brihtna glava le nek možakar z itižne železnice, ki sliši na ime gosu. Šeme. Že štiri dni le kot določevalec osobia V službi. Pravi, da ima že 3 skupine določene za slurbo, m pn tem govoriči, češ da so ga socitufisti prosili za vstop v slržbo. da stavkajoči sploh niso ničesar zahtevali, da je pragmatika že dovoljena, da pa so io odvrnili in druge take »brihtne«. Dr Korošec le baje za žeiezničarie že preveč dobrega storil, zato pa žs-leaničarii tiimaio nikoli zadosti. Stavka da ie posledica hujskanja Nemcev. Take neumnosti raztresa torei ta brihtni možakai. ki govori tako naibrže zato. ker ie bil zvest dr. Koroščev spremljevalec na potovanjih v Belgrad. na Dunai in drugam. Ko Je nekdo e. Šemeta vprašal, zakaj je dr. Korošec kmetom svetoval prodajati liter mleka po 7 kron, se te odrezal: *Sami ste temu Isrivi. ker štraikate«. O rudariih se ie povrhte-ga tudi izrazil' »Rudarji so tudi same barabe In tudi niso nikoli siti.« — Nam ie le žal. da se gospod Seme ne piše malo drugače ...
Plače liudskošojskeea učtfelistva so nujno potrebne reforme. To ven dar ne gre. da bi n or. mlad učitelj ali mlada učiteliica imela več plače
kakor linokolen učitcll. ki te »doea-
raU celih 40 le*, ter se lahko izka?e s pohvalnimi dekreti, morebiti tudi z odlikovanji itd. Sploh so upokojeni učitelii sramotno nizko plačani v primeri z aktivnim učitelistvom! Dru-
štvu upokojenih učiteljev nujno svetujemo. da nastopi s svojimi zahte
vami.
- Kmetijska šola na Grmu priredi meseca maia sledeče dvodnevne tečaje: L Perutninarski tečaj: 7. in 8 maja. 2. Živinorejski in mlekarski tečaj: 14. in 15. maia 3. Sadjarski tečai: 17. in 18. maja. 4. Tečaj za pridelovanje krme: 20. in 21. maja. Pouk, kateri se začenja vsakokrat ob 9. ui i dopoldne, bo nri vseh navedenih tečaiih združen s praktičnim razkazovanjem na šolskem gospodarskem. Kdor se želi udeležiti enega teh tečajev, naj se po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šor te na Grmu pri Novem mestu, in sicer za perutninarski tečai do 1 maja. I za živinorejski tečai do 8. maja. za j sadjarski tečai do 8 maia in za te- j čaj za oridelovanje krme do 12. ma- | ja. Revneišitn udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem števili? prenočišča na razpolago.
Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem gospodu Karlu Pollaku za dar v znesku 500 K ob smrti mojega sooroga. kakor tudi vsemu osob iu uradnikom, delavcem in delavkam. ki so mi podarili nabranih 400 kron. — Marija H a 1 e r.
Umrlo Iti Uubliaui od 11. do 17.
L m. 29 oseb. rodilo pa se jih ie 3R
Novice.
let znalk polili«« ii litaiin
dt spiejrne pri Kranjski stavbni dražbi
v Ljubljani, Levstikova ulica 19.
„r jhh liter po S i,
pri odjemu 10 litrov po K 8, se dobi t trgovini s semeni SEVKK & KOMP.,
LjnbljHna, Wotfova ulica 12.
Uakor tudi sa J*to
  po • K se dobt v
tj k v Uh a semeni SEVER & KOMP.,
Ljubljana, Wolfovu ulica .12. 433
13 liri kil!<or peteržii), solatna tSUšbffd /u lil pesa, majaron, cvetlice
v nailepži izberi na debeio in drobno priporoča: SETE8 i SOMP, IjrtljaM, Wolfova
ulica Št. 12.	406
z vozičkom. P- N. 4 dl, _______ ____ 6PH v najboljiem
stanju se proda. Naslov pove Anončni tsvod DRAGO BESK1JAK, Cankarjevo nabr. 6.
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vbp različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno natočbo	314
FRANJO CERAR,
mana slaniku i Mi, p. taftle ni Ljubljasi.
Harbrtg.
Prevzam-J strogo diskretno Odd. I: Bresobiiroo presojanje enačaja po vposlanib pisemskih izkufinjah, honorar K10. —- za Srbijo 4 D. Odd. U: Presojanje proženj itd.honorar K 20.
•— za Srinjo 6 D. Odd. III: preiskava snoiijmnih pisem in pone-vernih listin: honorar K 100< — u Srbijo 26 D.	459
1b!m: GrilalcglfM pojasaflBlca larkreg, OnuiiL
slov. Hi nem. v vseh
predmetih srednjih iol. — Naslov pove uprava .Naprej*.
Žensko sdravšSišce
toplice DOBRNA pri Celju poprej NEUKAUS bei Cilli
Akrot<ima 37 0 C izredno bogata na radiju in igijikovi kislini. Nadomestuje v polnem obsegu Franienshad. Izvanredni uspehi pri ženskih in ilvfnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revma-
— Po Rusiji se je v zadniem času začelo zelo širiti tkzv. Tolstojevsko iribanic. ki stremi slavno za tem. da se razširilo- Tolstojevi nazori. Giba-nie le priznal tudi Lenm z onrošče-njem vseh onih. ki imajo kake nrav-nostne ugovore proti vojaški službi, od brambne dolžnosti. O njem poroča P Birkov v ženevskem listu listu »Feuille«. V sarm Moskvi obstojajo štiri združenia. ki širilo Tolstojeve nauke. Olavni so vegetarijanci in pa združenje abstinentov. Ta imaio na tisoče privržencev. Razen tega je tu še »Družba prave svobode« in končno mani strogo, izkliučno iz inteligence sestavljeno združenje Tolsto ievcev. Razen teh združeni so tu tud: razne verske sekte (mladi Baptist’, adventisti, stundisti, evangelisti, du-hoborci in dr.L ki se tudi branijo brambne dolžnosti.
— Severni tečai kot zdravilišče. Pri smrti polameea raziskovalca Pearvia so novdartali oosehno to, da ie ta človek hodil na ^voia potovanja pravzaprav !e *z zdravstvenih ozirov. Bil je slabega zdravja in je pri povedoval. da mu ie zrak polarnih dežel neobhodna živlienska potreba.
Pred smrtlo je nameraval organizirati zračni promet preko severnega tečaia v svriio trgovskih stikov med Evropo in obema Amerikama (inžno in severno namreč).
- - Rad bi se oreoričal. če * nevesta« »i moški. Pred magistratnim uradnikom Toueniiamarn v Londonu ie bil med prosilci za poročno dovo-lienje tudi neki mož. ki ie rekel uradniku. da dvori krasnemu ciganskemu dekletu. »In sedai io boste poročili?* ie vprašal uradnik. »Prav pravite,« odgovoril mu ie prosilec.
»Torei, kai vas vznemirja?«
Nisem gotov, če ie mož. ali ženska, :e bil odgovor ženina.
Pevsko društvo »Slavec«. Retino pevske vaje se vrse odslej vsako sredo ob pol 8. zv za ženski zbor in vsak petek ob 8. zv za moški zbor. One pevke in pevce kateri žele na novo pristopiti v pevski zbor. vabimo. da se zglase tekom prihedniestf tedna ob navdenih dneh m času v društvenih prostorih v »Narod««®1 domu« (I. nadstr. levo.)	K..
»Športna zveza«, »oiimpii^ pododbor* iu >/noconictiis nodzveza' Ljubljana« se ustanovijo v soboto, dne 24. in v nedeljo, dne iJSi. t. rti. Deleaati ljubljanskih športnih klubov so sklenili sledeči spored V so boto. 24. t. m. ob 20 uri v verandi hotela »Union«’ Končna redakcija in sklepanje o spremmievalnih predlogih pravil, posvetovanje in sklepanje o športnih nalogah prvega poslovnega leta. predvsem o lastnem športnem glasilu, o skupnih klubovih lokalih. o sulošnih tekmr.h. o gradbi sta* diiona itd. V nedeljo 25. t. m. se vršijo ob 10 uri v posvetovalnici liub' lianskeea magistrata ustanovni občni zbori zgorainih športnih on:angeli ter referiraio ea. Dr. Demšar o vplivu športa na zdravje in ravnatell prot. Jug o pomenu športa v obče. Vsled važnosti vabimo vse športne interesirane kroge k obilni udeležbi in pričakujemo od članov športnih klubov korporativne udeležbe. A*0 se vpostavi železniški promet. W tudi udeležba iz športno važneiš<» krajev Slovenije Dreceišnia. Opozarjamo pa da imaio pravico glasovanja le delegati v smislu pravil in pi-0' simo. da orineso deleuati pravili izstavliena pooblastila seboj. Sicef »a te udeležba neonvei-jna w so i svetovania lavna. Prin nabori. |
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani-
Cementne cevf
cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, Biebre za vrtne ograje, stopnice Iz umetnega kamna 1.1, d. nudi po najnižjih, cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljsna. 397
KAJO DEL§C,
zlatar in dragmljar
L1 ubil e ti a IMiZLsL*
priporoča svojo
ilaMo
rev. t.n, tesan, okrogel, kupuje	126
B8SEWERM
Issnlb MMmlm M MM
HIH. Mita osla it 13
ta nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje ln posrebrovanje. V zalogi Ima riatnlne ln srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato ln srebro ter plačuje po naj višjih cenah, ali p« Izmenjava ta novo blago.
sladkorni bolezni, bolezni jeter in _________ledic, oteklini želodca iu čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna ESESTssr mireralna voda rogaška sSati? a. «es=a»
Rogaška slatina
n;-j večje in nahnodetnejSe zdiavii'' ■> v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inbsiatcarij, gimraslika en zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smreene, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoriji. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v rajvečjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Itilia od 1. maja do 15. oktobra 1920.
Zanesljivi, izkušeni, zelo energični
dve strežnici
se i S č e t h proti takojšnemu sprejemu za bolnišnic® bratovske skladniee v Trbovljah. Prošnje je našla?' ljati na bratovsko skladnico v Trbovljah. ^
t-č
V vseh ««eiis:!vh v
»Promet", iina-ii
crav-bs t, oRT-e^ano ■•.*»
AutomoblSiici
Ljubljana« Selenburgova allea it- 4- —