SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl fn|tmaa velja: Za telo lato protplataa 16 fM., ta pol lota 8 fld., xa četrt le*a A fld., ia jed»
meiec 1 rld. 10 kr.
V adminiatraeiji prejeman valja: Za iil* leto II fld., aa pol lota t (ld., za «»trt leta S (ld., ia jeden шми 1 (1«.
V Ljubljani n« dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. to« aa leto. Pofaano Itevilke po 7 kr.
Naročnino In osnanlla (iaierato) »»prejema npravnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlikarnl", Kopitarjeve ullee It/8.
Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo jo v Semenilklh ulicah K. S, I., 17.
Ichaja vaak dan, laviemii nedeljo in praznike, ob pol 6 uri popoldne.

У Ljubljani, v četrtek 12. avgusta 1897.
Letnik XXV.
Delavski in obrtni shod v Solnem gradu-
Solni grad 9. avg.
Drugi slavnostni shod.
Tudi pri drugem slavnostnem shodu je bila dvorana polna. Med došlimi pozdravi omenjam vzlasti pozdrava ljubljanskih delavskega k o n-s u m n e g a društva in obrtne zveze.
Vsprejeli so se v odsekih dovršeni sklepi. Z ozirom na železničarsko organizacijo se je sklenilo, naj se v posameznih krajih, oziroma pokrajinah ustanove železničarske organizacije, za katere naj se čim najpreje ustanovi skupna zveza.
V	obrtnem oziru se je vsprejela dovršena resolucija obrtnega ehoda.
Da se konečno izpopolnijo in določijo pravila za društvo, ki naj zida delavskemu ljudstvu hiše, se je izvolil pododsek 5 udov, mej katerimi je tudi dr. Krek. Ta naj izvrši v kratkem svojo nalogo. Kjer je le mogoče, naj se potem takoj ustanove omenjena društva.
Zatem smo poslušali več govornikov. O skrbi za vajence je jako lepo razpravljal knjigoveški mojster W u s t r i c h iz Hallei na.
Mojstersko je govoril Aksmann o delavskem varstvu. Jezuit Schweighardt je povdarjal moč združenja.
Iz Solnega grada, 11. avgusta. Po solnograjskem shodu.
V	torek zvečer so se jeli razhajati zastopniki krščanskih delavskih in obrtnih organizacij, ki so se sešli v skupne posvete v čarobnem mestecu ob čili Salici. Lep je bil zadnji slavnostni večer. Blagi kardinal knez-nadškof Haller nas je z očetovskimi
besedami pozdravil in nas opozarjal na božjo Previdnost.
V	odgovor mu je zadonela Luegerjeva koračnica. —
Kanonik Dannez je v slavnostnem nagovoru povdarjal pomen katoliške cerkve za socijalno vprašanje.
Culi smo še mnogo brzojavnih pozdravov; mej njimi tudi kroparskega slov. katol. del. društva, črnomaljskih obrtnikov in krščansko-socijalne železničarske organizacije v Ljubljani. Cela vrsta govorov v slovo nas je spominjala, da se kmalu razstanemo.
Dr. E r e k je povdarjal slobodo, ki je vladala pri shodu. Nasproti nekaterim Dunajčanom, ki so brez potrebe slavili svoje nemštvo, je opozarjal, da so tudi slovanski narodi naplodili krasne plodove družabne organizacije in da sploh ta, kakor i vsa omika ni izključno ni nemška, ni slovanska, ni romanska, marveč v svojem temelju in po svoji oživljajoči moči — krščanska.
Popolne jedinosti še ri v naši skupni organizaciji, a jedinost načel se je vtrdila. Individuvalne posebnosti morajo ostati, kakor pri narodih, i pri strankah. — Tekmujmo mej seboj v ljubezni, pogumno se pa skupno bojujmo proti skupnim sovražnikom.
Proti sklepu se je poslala brzojavna zahvala dr. Luegerju za njegov pozdrav.
V	kratkem naj začrtamo pomen minolega shoda:
1.	Prvič se je v širšem obsegu vršil tak shod, pri katerem so se udeleževali i krščanski socijalisti, i zastopniki drugih krščanskih političnih skupin.
2.	Prvič so zborovali delavci z obrtniki
vred.
3.	Pokazala se je v načelih kršč. družabne preosnove popolna jedinost.
4.	Sprožilo se je mnogo lepih nasvetov; shod je bil v tem oziru zelo podučen in gotovo ne bo brez sadu. Krščanskih nepolitičnih delavskih društev državna organizacija pa bo njegov najlepši sad.
5.	Celotnega skupnega programa v kršč.-socijalnem smislu še nimamo tudi po shodu ne in v tem oziru smo Slovenci na boljem, toda na jedenkrat se ne da vse doseči. Pač pa smo prinesli s shoda mnogo bodrilnih spominov; v občevanju z možmi, ki se žrtvujejo za sveto stvar, smo se okrepili.
Spoznali smo pa tudi, da je vzlasti delavska, pa tudi kmetska organizacija na Slovenskem na zdravem temelju in da se lahko brez strahu kosa z drugimi. Bog nam daj mož sotrudnikov in obilo na-daljnega blagoslova 1
Slovenci v Solnem gradu.
Izmej Slovencev so se tile možje udeležili solno-grajskega obrtnega in delavskega shoda: Obrtno zvezo je zastopal krojaški mojster g. S t u r m, kateri je s svojo spretnostjo in svojimi bogatimi izkušnjami v obrtnem odseku vestno in spretno izvrševal svojo nalogo in je v marsičem rešil čast odseka in s tem shoda samega. Njegov pozdrav pri slavnostnem shodu je navdušil vse navzoče. — Konservativno obrtno društvo je namestoval g. Zan, marljivo in vestno izvršujoč svoje dolžnosti. — Slovenska delavska društva so zastopali: Gostinčar, B a k o v e c, kapelan O s e n j a k in dr. M a t e k. Gostinčar je velikrat posegal v razpravo in s svojimi stvarnimi opazkami spričal svojo izredno zmožnost, pa tudi svojo navdu-šeuost za sveto stvar delavskih stanov. — Železničarske krščansko socijalne organizacije načelnik g. Kuntara je že prvi večer nastopil, pozdravljajoč v imenu slovenskih sobratov pomenljivi shod. V razgovoru o železničarski organizaciji je pa imel
LISTEK
Ha D6brač!
Popotna črtica.
Tako krasen dan, kakor je bil letos na sv. Jakoba, izvabil je tudi mene, da sem poiskal v kotu popotno palico in se odpravil na Koroško. Iz Beljaka uberem pot pod noge in krenem v nemški Bleiberg. V Smartnem bi bil rad ogledal farno cerkev, pa bila je zaklenjena že ob 2. popoludne. Vprašam staro ženico, zakaj ni danes cerkev odprta, ker je nedelja. Odgovori mi, da je že končana elužba božja. Pri nas na Kranjskem kaj takega ni v navadi.
Po poti srečujem tolpe mladih ljudi. Med temi so se odlikovali posebno pijani mladoletni fantini, ki so se peljali na „lojtrah" nakopičeni. Udrihali so po ubogem kljneetu, da je revše kar odletavalo sem-tertje po klancu. Mimo se pripelje kolesar, dijak višjih šol. Voznik ga mahne z bičem po kolenih. Čudil sem se potrpežljivosti gospodiča, ki se še zmenil ni zarad te surovosti ter mi rekel, da se mora človek pijancu umakniti in pustiti ga pri miru.
Kmalo pridem v Mittewald, kjer je vodno zdra-višče. Na tej samotoi planjavi (700 metrov nad
morjem) ne vidiš druzega, kakor goste zaraščene gojzde z visokimi smrekami in borovci. Vmes so pa lepa sprehajališča in nekaj modernih poslopij, v katerih stanujejo bogati letovičarji. Bavno danes so odpeljali od tu umrlega general-majorja, ki je iskal zdravja, pa je našel — smrt.
Z večernim mrakom dospem v Bleiberg, ko so ravno zganjali otroci ovce in koze s paše. To je bilo žvenketanje različnih glasov, ker nosi skoraj vsaka živalca zvonec na vratu. Kraj ima že 903 m-nadmorske višine. Ljudstva prebiva v župniji okrog 1700, med njimi veliko „knapov", ki kopljejo na južni strani gore Erzberg svinčeno rudo. Vsa gora je prerita in nasuta s kupi belega peska. Vsaka jamalma svoje ime (St. George Stollen, St. Mathias Stollen, Rudolfs Stollen, Josefinen Stollen itd.) Farna cerkev ima impozanten zvonik in gotiško svetišče. Sredi Bieiberga stoji vodnjak, nad katerim je kamnita piramida z napisom : Den Verungliickten beim Lavinen Niedergange am 25. Februar 1879. Morebiti se bode kdo čitateljev spominjal grozovite nesreče, katera je zadela takrat tamošnjo okolico. To je bilo ravno pustni torek, ko so hodile „maškare" po vasi. Smešile so menda cerkvene obrede pri pogrebih. V tem se odtrga velikanski sneženi plaz sredi Dobrača, pridivja do Bieiberga, zasuje nekaj hiš in pokoplje v hladnem grobu 39 našemljencev :
24 moških in 15 žensk. Njihova imena se berejo ua piramidi. Pri tej katastrofi si vsak lahko misli, kar hoče ; morebiti ni bil slučaj.
Prenočil sem v gostilnici „zum Mohren", kjer dobi potnik dobro postrežbo. Drugo jutro (26. julija) zapustim konec vasi cesto in se obrnem proti Dobraču. Pot z imenom Lannerweg pelje po širokem pašniku mimo Marijine kapelice z napisom: O Maria am heiligen Stein. Laes uns dir emphfolen sein.
Budeča barva po skalah m drevju kaže stezo, po kateri se mora hoditi. Тло zaznamovana pota so velika dobrota za hribolazca, ker mu ni treba pla-čevati vodnika.
Sredi gore me začne sjfašiti huda ura. Nebo, poprej jasno, se je naenl^ht pooblačilo, sivi oblaki se zbirajo v višavi in že padajo posamezne kapljice na zemljo. Vsak čas pričakujem, da se zabliska in zagromi. Kaj mi bode tedaj početi ? Gotovo nič druzega, kakor vrniti se nazaj v dolino. V tem pridem do visoke smreke, na kateri je pribita lesena tablica z Marijino podobo. Tukaj zopet berem: O Maria am heiligen Stein Laes uns nicht verloren sein.
S to proSnjo korakam počasi dalje, nevihta se razide in jutranje solnce se prikazuje izza oblakov.
(Konec sledi.)
odločilno besedo. Slikal je v krepkem govoru slabe razmere pri železničarjih, vzlasti njihovo žalostno stanje pri južni železnici, in dokazoval potrebo tesne organizacije na zdravi podlagi. Dokazoval je pa tudi, da ta organizacija ne sme biti taka, da bi iz posamnih krajev šel ves denar v središče, marveč da mora vsaka krajevna organizacija sama skrbeti s svojimi dohodki za blagor svojih članov. Skupno naj se zvežejo krajevne organizacije v državno, ki naj skrbi: 1. za vse tiste stvari, ki se morajo vpri-zarjati kompaktno od vseh železničarjev: peticije, nabiranje podatkov v pomoč drž. poslancem i. t d.; 2. za skupno glasilo, iz katerega se po možnosti vsprejemajo poročila v delavske liste raznih narod-nostij; 3. za skupno pravno varstvo. — Načela g. Kuntare so se v bistvu tudi vsprejela. — O dr. Krekovem poročilu o delavskih 'stanovanjih se je čula jedina sodba, da je bilo najznanstvenejše in najtemeljitejše mej vsemi. (Izrekla se je želja, naj bi se izdalo v posebni knjižici. On je pa priobči najpreje v „Kat. Obzorniku".) Po vsi pravici smemo torej reči, da so bili Slovenci častno zastopani pri solnograjskem shodu. Mimogrede naj omenjamo, da je tudi iz nemških krajev došlo več slovenskih zastopnikov, tako n. pr. iz Zeltwega, z Bavarskega (Ammerau) i. t. d. To nam priča, kako živo je katoliško prepričanje v slovenskih srcih, in nas bodri k delu, da nikdar ne ugasne.
Slavnost v Celju.
n.
Iz Celja, dne 9. avg.
St. masa in blagoslovljenje zastave.
V nedeljo smo imeli prekrasno jutro, kateremu je sledil istotako prekrasen dan. Prihajali so z vseh stranij, mnogoštevilni kmetje, deloma na lepo okrašenih vozovih, vlaki so privažali dragih gostov iz daljine. Zbralo se nas je na tisoče, kar treba posebno naglašati v očigled nesramnim lažem, katere prinašajo o naši slavnosti nemški listi, nacijo-nalni in židovski.
Z vlakom, ki je došel po 9. uri, dospela je v Celje večina ljubljanskih in hrvatskih gostov, med njimi ljubljanski ter zagrebški „Sokol" in pevsko društvo „Ljubljana". Na kolodvoru se je vršil srčen vsprejem, svirala je godba.
Pri vhodu v mesto so se pojavljali isti prizori, kakor prejšnji dan. Gromeli so topiči preko mesta daleč po dolini, naznanjoč, da se zbiramo Slovenci v starodavnem našem Celji. A zbirali so se tudi nemškutarski pobalini in uganjali burke. A policija? Držala je kiižema roke in jih mirno gledala. Cesarja Jožefa trg je bil zopet zaprt po kordonu vojakov. Da rudeče srajce omenjenih puranov niso preveč bodle v oči, se sprevod ni smel pomikati skozi sredo mesta, marveč je moral po stranskih ulicah. Naše čete — zopet na tisoče! — niso stopale tiho; krepki „živio-"klici so zadušili žvižganje in razne psovke nasprotnih kričačev.
Pred „Narodnim domom" so sprejele došle goste narodne gospodične in gospe metale iz oken šopke in cvetlice. Kmalu se je napolnil veliki trg narodnega občinstva, in reditelji so imeli težko nalogo, da so spravili vso to množico v red. Zvršili so le-to nalogo prav dobro. Zastopanih je bilo 65 društev, mnoga izmed njih z zastavami.
Odkorakali smo proti slavnostnemu prostoru. Po mestnem teritoriju hoditi smo morali tiho, z zavitimi zastavami. A komaj smo zunaj mestnih mej, razvijejo se zastave in godba zaigra veselo koračnico. Uvrstil se je tu v sprevod tudi velik b a n d e r i j vrlih kmetov in kmetskih fantov iz okolice, „teharskih plemičev", kakor so rekali. Korakali smo v pekočem solncu ; gosto se je valil pred nami prah, a nihče se ni zbal te poti.
Slavnostni prostor je bil prirejen precej daleč od mesta, na travnikih gospoda konzula Vlasiča, ki jih je radovoljno pripustil v ta namen. Ves prostor je bil bogato okrašen z mlaji in zastavami in prirejen je bil šotor za sv. mašo. Ko se je poraz-vrstila velika množica, — zastave pred oltarjem — služil je mil. g. opat Ogradi sv. mašo. Stregla sta mu dva gg. kaplana in štirje mladi Sokolaši.
Po sv. maši pristopi celjski „Sokol" z novo, jako krasno zastavo, okrašeno s trakovi raznih društev. Mil. g. opat je blagoslovil zastavo po običajnih cerkvenih obredih, ter potem jako prisrčno in lepo spregovoril nekako tako-le:
Blagoslovil sem novo zastavo „Sokola" v imenu sv. cerkve ter prosil Boga, da na priprošnjo svetni-
kov vodi, blagoslaWja in ohranjuje vse tiste, ki se zbirajo pod njo. Zabijajo se v zastavo žeblji in izrekajo pri tem razne želje. Jaz izrekam ob tej priliki željo, da bi vsi oni, ki se zbirajo pod to zastavo, bili vsikdar jedini v veri, vneti za svoj dom, zvesti veliki Avstriji.
„Jedini v veri" pravim, ker vera je potrebna, kakor za življenje posameznega človeka, tako tudi celih narodov. Blagovestnika sv. Ciril in Metod, katerih podobo vidite u« zastavi, sta delala in se trudila ravno za to vero, z&njo sta živela in umrla. Nji ostanemo zvesti i mi in delajmo ter molimo, da bo jeden hlev in jeden pastir.
Bodimo vneti domoljubi. Današnje nedeljsko evangelije nam pripoveduje, da je Jezus jokal nad Jeruzalemom, ker je iskreno ljubil domače mesto in ljudstvo. Jezus je posvetil i ljubezen do domovine in nam pokazal, da tudi mi smemo ter moramo ljubiti svojo domovino, katere udje smo. Zato ostanimo ji uneto udani, zanjo delajmo vstrajno in složno, ker v slogi je moč.
Ce smo dobri katoličani in uneti Slovenci, bodemo tudi zvesti Avstrijanci. Ne hodimo ia onimi nikdar, ki nasprotujejo cesarju in državi, ki škilijo preko mej. Ostanimo zveeti, kamor nas je Bog postavil.
Tako naj se zbirajo pod novo zastavo možje, delujoči vse „za vero, dom in cesarja".
Zastavi je kumovala velerodna gospa Mara p I. Berks-Copova, soproga gosp. državnega poslanca vit. Berksa.
Prvi žebelj je zabil mil. g. opat Ogradi, drugega blagorodna kumica, želeč, da se „Sokoli" združeni pod novo zastavo vedno odločno potegujejo za narodova prava. — Dalje so zabili s primernimi besedami žeblje:
1. Mestni župan Iv. Hribar v imenu ljubljanskega mesta; 2. posl. H. vit. Berks; 8. telovadno društvo „Dušan Silni" iz Belega Orada; 4. pevsko društvo „Ljubljana"; 5. dijaško društvo „Slovenija" — Dunaj; 6. pevsko društvo iz Konjic; 7. bralno društvo iz Dola; 8. ljubljanski „Sokol"; 9. dijaško društvo „Triglav" — Gradec; 10. „Gorenjski Sokol"; 11. „Postojinski Sokol" ; 12. „Dolenjski Sokol" ; 18. pevsko društvo „Slavulj" iz Pe-trinja; 14. slovensko pevsko društvo iz Ptuja; 15. čitalnica v Ptuju ; 16. pevsko društvo „Slavec" — Ljubljana; 17. bralno društvo v Studenicah; 18. „Zagorski Sokol" ; 19. narodna društva v Ljutomeru (po gosp. dr. Rosini); 20. Ciril-Metodova družba v Ljubljani (po g. L. Svetcu); 21. bralno društvo v Kozjem ; 22. bralno društvo na Laškem ; 23. „Češki Sokol" ; 24. „Hrvatski Sokol" v Zagrebu ; 25. posojilnica v Celju; 26. čitalnica na Planini; 27. celjska čitalnica; 28. celjsko pevsko društvo; 29. poljski „Sokol" v Ježicah na pruskem Poljskem ; 30. „8okole v Cernovicah.
Načelnik celjskega Sokola, g. dr. B r e n č i č, se zahvaljuje na to v daljšem nagovoru bi. gospej kumici, obetajoč, da bode Sokol vedno zvesto čuval novo zastavo iu se p"d njo bojeval za narodove pravice.
Gospa vitez Berks se zahvali na nagovoru, gospodična Baš-eva pa deklamuje pesem, v kateri se proslavlja kumica, ter jej izroči lepo spominsko knjigo.
Na to je nova zastava v prvič ponosno zavi-hrala v zraku in se posestrila z drugimi zastavami, katere so narodne dame okrasile s lipovimi venci. Bilo je čez opoludne, ko smo se vračali v „Narodni dom".
Odkritje spominske plošče.
Pred banketom se je odkrila spominska plošča in s tem činom slovesno otvoril „Narodni dom". Spominska plošča je vzidana ob glavnih stopnjicah na levo stran.
Načelnik posojilnice gospod dr. S r n e c se je v daljšem govoru spominjal zgodovine celjske posojilnice, ki je zgradila „Narodni dom". Prva zasluga, da se je osnovala posojilnica ter s tem pričela organizacija slovenskega ljudstva na denarno-gospo-darskem polju, gre bivšemu gospodu državnemu poslancu Mihi Vošnjaku. Ustanovili so jo za narodno stvar vneti možje dne 18. svečana 1881. leta. Novi zavod se je hitro razvijal in rastel, tako da se je moglo misliti na zgradbo lastnega posojilničnega doma, ki bi bil ob jednem zavetje drugim celjskim društvom. Dne 26. oktobra 1891. leta se je kupil prostor za novo hišo. Kakor hitro je izvedel mestni zbor o novi gradbi, delal je velike, vse mogoče zapreke, a odbor je z vztrajnostjo in odločnostjo vse
težave premagal. Dne 26. novembra 1894 so se sklenile potrebne pogodbe na podlagi načrtov, katere je napravil pospod inžener Hrasky. Izvolil su je stavbinski odbor ter takoj pričel s delom, ki se je lansko jesen z božjo pomočjo srečno dovršilo, da danes moremo odkrivati zadnji sklepni kamen. — Naj mili Bog varuje hišo, krasni naš dom, ki je jasen nauk, koliko se more doseči z marljivostjo in odločnostjo.
Med živio-klicl je padla zavesa in pokazal se je lepi črni kamen, v katerega je z zlatimi črkami vpisano:
„Narodni dom" postavila je v letih 1895 in 1896 posojilnica v Celji, katero so ustanovili leta 1881: (Sledijo imena prvega in sedanjega načel-ništva.)
Banket.
V koncertni dvorani bilo je vse pripravljeno za skupni obed. Prostor je bil veliko premajhen za vse one, ki so se hoteli udeležiti obeda. Po vseh sosednih prostorih kakor tudi po dvorišču se je kar vse trlo narodnega občinstva, ki se je vkljub toliki gnječi dobro in prijetno pa mirno zabavalo. Med obedom je zopet svirala zagrebška godba pod vodstvom svojega kapeluika, znanega skladatelja gospoda S t o e k 1 a.
Prvi je nazdravil „kučegazda" g. dr. Srnec presvetlemu cesarju in prebral brzojavko, ki se je odposlala na najvišji dvor. Občinstvo je z nauduše-nimi živio-klici pritrjevalo, godba zasvirala cesarsko pesem. — Dalje kliče govornik vsem gostom iskren „dobro došli". Omenja grdega ravnanja celjskih Nemcev, a pravi, da ta tema, da izbruh celjsko-nemške „kulture" mora le povišati bliščobo in sijaj našega dne.
Starosta celjskega Sokola, g. dr. A. Brenči č, naglaša, da današnji dan ostane z zlatimi črkami zabeležen v naši narodni povestnici. Došlo je tako ogromno število Sokolov (300 do 400), kaj čuda, da je nasprotnike strah, tem bolj, ker ni došla „dru-hal", kakor so pisali nasprotni listi, marveč cvet slovenskega in bratskih mu narodov. Svojim vedenjem kažemo, da stojimo višje nego oni, ki nas psujejo. Napije Sokolom.
Gospod dr. Josip Vrečko nazdravlja med burnim odobravanjem Cehom, ki so dospeli v zadnjem času s svojo žilavostjo do tolikega ugleda, da se ponosno nanje oziramo ne le Slovenci, marveč jih občuduje vsa Avstrija. Po svojih močeh in delu so se povspeli med prve narode naše Evrope. Dasi je naše število manjše, dasi pravijo, da smo malenkosten narod, dospeli bodemo do cilja, ako posnemamo vzgled Cehov. 25 mož prišlo jih je iz ma-tužke Prage, da pokažejo vzajemnost z nami. Tem možem kličem trikratni „Na zdar!" (Burno pritrjevanje.)
Gospod dr. J. H r a š o v e c omenja našega narodnega boja za obstanek in nazdravlja Srbom in Hrvatom, s katerimi nas vežejo prav bratske vezi.
Gospod dr. Ivan Dečko napije izvenceljskim, osobito koroškim in primorskim Slovencem, želeč, da narod slovenski, katerega so ukovali zli nasprotniki v hude verige, razbije le-te spone in stopa slo-boden in ponosen na dan.
G. Drag. Hribar poudarja v iskrenih besedah veliki pomen ženstva za narodni napredek in in mu nazdravlja.
G. notar L. Baš, napije središču Slovenije, beli Ljubljani in njenemu županu g. Iv. Hribarju. Spominja se tudi inženerja g. Hraskega, ki je napravil načrte za stavbo.
G. ljubljanski župan Iv. Hribar se zahvaljuje na napitnici in poudarja, da današnja tako sijajno vspela slavnost spričuje, koliko premore narodna ideja in odločno delo. Dasi nam nasprotniki hočejo privoščiti le bajte, zidamo si palače. Govornik napije slovenskemu narodu — zmagovalcu.
G. dr. N o v o t n j iz Prage se z iskrenimi be-eedami v daljšem govoru zahvaljuje za lepi vsprejem, poudarja pomen sokoletva in vzajemnosti ter na-zdravlja slovenskemu narodu.
G. dr. I v. T a v č a r se odzove raznim napit-nicam kot starosta najstarejšega slovenskega, t. j. ljubljanskega „Sokola". Govori o celjskih razmerah, katerih se kajpak ni mogoče izogniti, ter pravi, da smo s posebnim veseljem prihiteli semkaj, kjer na tako oduren način prevladuje nemška krivic». — Omenja dalje velikega pomena „Narodnega doma" in slavnosti, češ, da ta kaže, da nas celjsko posili-nemštvo ne straši. — Bog živi slovenstvo v našem Celji I (Živahno pritrjevanje.)
G. drž. posl. H. vit. Berks se z iskrenimi besedami spominja moža, ki je delal za narodno idejo in stvar že takrat, ko se drugi dela niso Se spominjali, ki je kot .narodni inžener" ob pravem času delal na to, da je tok denarja vodil v pravi kanal. Plod tihega, nesebičnega njegovega delovanja je „Narodni dom". Ta možje g. M ha Vošnjak. Njemu nazdravlja govornik, drugi pa mu burno pritrjujejo.
G. M i h e 1 i ć iz Zagreba se zahvaljuje v imenu Hrvatov in nazdravlja celjskemu Sokolu.
G. Taso Bogdanovi č, zastopnik društva .Dušan Silni" v Belem gradu govori v imenu Srbov. Pravi, da današnja slavuost priča, kako se Slovani moremo in moramo razumeti, in kaže na zgodovino turških bojev, v katerih se je narod bojeval za svoj obstanek. Tako se bojuj tudi sedaj. Posebno veseli govornika, da vidi na shodu lepo združeno duhovniško in lajiško razumništvo, č<š, da je to porok za bodočnost slovenskega naroda.
S tem govorom, ki se je živahno odobraval, se je zaključil banket in odšli smo k ljudski veselici.
Učiteljski sliod.
Prejšnji teden je imela „Z*veza slovenskih učiteljskih društev" svojo 9. letuo skupščino v velelepih prostorih .Narodnega doma" v Celju.
Dne 4. avgusta so bila pripravljalna posvetovanja in pevske vaje, a zvečer so priredili krasen koncert. Nabralo se je prav obilno poslušalcev; poleg vse odlične gospode slovenske je bil mej drugimi tudi okr. glavar, grof Attems. Posebno izborno je pel mogočni pevski mešani zbor Krilam-Foer-aterja .Ljubico", a gosp. F. Serajnik je čudovito spretno in umetelno sviral na gosli. Sploh se je izvel ves vspored koncerta prav dobro in v občno zadovoljstvo.
Dne 5. avgusta ob 8. uri zjutraj je bila sveta maša v župni cerkvi. Potem pa ob 9. uri glavni zbor.
.Nekoliko mislij o vzgojnem smotru ljudske šole" je bila prva točka. Govornik, gosp. učiteljiški ravnatelj v Mariboru, H. Schreiner, je ob starem našem geslu: .Vse za vero, dom, cesarja!" razlagal, kako poučnj slovenski učitelj deco v verskem in narodnem in avstrijskem duhu.
Izvrsten govor je bil res vreden, da ga čitajo širši krogi. Zato so naprosili g. ravnatelja, da se natisne ne samo v strokovnih listih, nego tudi v .Slovencu" in .Slovenskem Narodu", ,da zvedo vsi, kako misli in čuti učiteljstvo slovensko'. Eer se torej nadejam, da ga prinese .Slovenec" v celoti, preomenjam samo dve misli njegovi: Slovenski učitelj mora biti veren, sploh se mu zdi Slovenec — neveree ali brezverec: nezmisel; in trudi naj se vsak, da privadi sebe in druge pravilne narodne govorice. To bi mimogrede tudi jaz prav močno naglašal; zakaj tudi mnogi razumniki naši — ne samo govorč, ampak tudi pišejo — tako neslovenski, da me čitajočega novine včasih zaboli huje, nego če bi bil dobil klofuto. Bili so vsi jako zadovoljni s tem predavanjem, kakor je pričal obilen plosk vmes in na koncu.
V tretji točki so vsprejeli resolucijo, da naj se ne nastavljajo nevešči zameniki (euplenti) in naj se ne pripusti nikdo k usposobljivemu izpitu, kedor ni prej dovršil zrelostne skušnje.
A najzanimivejša, zlasti za nas, je bila druga točka: .0 Ebenhochovem šolskem predlogu". Poročilo in naslednja razprava — oboje je bilo za naša štajerska duhovniška ušesa nenavadno — kako bi človek zapisal, da ne bi bilo preostro ? recimo : nenavadno neprijetno; ne zato, ker so temu predlogu lomili kosti in rebra — meni samemu se tak, ka-koršen je, ne zdi vreden, da bi ga branil, ampak sato, ker so kazali čudno veliko — recimo: —• ne saupljivost do nas, .klerikalne" stranke.
Eer pišem te vrstice jedino a tem namenom, da bi učiteljstvo z duhovništvom kolikor možno zje-dinil, nameroma ne imenujem gg. razpravljalcev in tudi ne razprave same, v kolikor mi ne rabi v moj namen. Pripominam samo, da je deželni poslanec in dež. šolski svetnik goriški g. dr. Tuma in nekoliko tudi g. vodja Schreiner miril.
Da po pravici in resnici povem, poslušal sem a večjo žalostjo, nego poslušam naše sccijalne demokrate. Uverjen sem, da niso tako hudo mislili, a vtis je bil tak, da je druge duhovnike pregnal — bilo jih je nekoliko prisotnih. Jaz sem ostal, ostal ne jezen, ne nevoljen, pač pa do srca žalosten.
Prišel sem z namenom, da bi vezi vežoče duhovniški in učiteljski stan, utrdil — in to se mi je zdelo, Čim dalje sem poslušal, tem bolj neuspešno. Prosil sem, ko se ni drug več oglasil, besede — ker še nisem bil formalno v društvo vsprejet, prosil sem je in dobil sem jo kakor gost. Vstal sem, da bi povedal: kako mi je bila srčna želja in nadeja, nas mejeebojno bolj sprijazniti, a ker v očigled takemu mišljenju to ne smatram možnim, Vam želim „lahko noč". A ko sem začel govoriti, uvidel sem, da se jim moje misli ne zde napačne. Zato sem dalj govoril in cmenil raznokaj in pritrjevali so mi v vsem. Preuveril sem se tedaj, da ui bilo vse tako ,hudo' mišljeno, kakor se je zdelo: ostal sem še dalje in se š* udeleževal razpravljanja. In spoznal sem, da se da ž njimi govoriti pametna beseda, da je zlasti nedorazumenje krivo, da ш vzajemno razmerje tako prijateljsko, kakor bi bilo lahko — pri nas na Štajerskem se prav za prav itak dobro ume« vamo.
Bazvidel sem na tem sestanku še bistreje naše odnošaje in utrdil se v naslednjih mislih:
I Slovensko učiteljstvo je v teoriji verno katoliško. Sklenili so tri resolucije v tem oziru:
a)	da imajo resuo željo, delovati skupno in jedino z duhovniki;
b)	da stoje odločno na verskem katoliškem stališči;
c)	da bodi ves uk v šoli prešinen z verskim duhom. Bile so vse tri 'sprejete sogla-no.
Ali nčso to prekrasne odloke? Eako vse drugače govore in sklepajo učitelji drugod, n. pr. na Dunaji I V tem oziru smemo biti naših vzgajateljev prav veseli in se truditi in prositi Boga, da ostanejo na tej zdravej podlagi.
Toda, je li jim je to resna volja ? Ni - li to morda samo puhlo slepilo ? Ne I Prav nikakeršnega razloga nčmam, da bi jim ne verjel, a vse me sili, da verjamem. Ce tu ali tam kak šolnik ne izpolnjuje v vsem svojih verskih dolžnostij, je to sicer gotovo prav žalostno, a ni še dokazilo zoper njegovo ičrnost. Ce kdo deluje zoper katoliškega kandidata za svobodnjaškega, je to pač znamenje, da ne doumčva sedanjega časa, njegovih zmtU in potreb, a ne značilo, da ne bi imel vere v srci.
Ce kdo zoper kakega duhovnika kaj pozabavlja — ali ne delajo tega tudi drugi verniki ?
V	šoli pa itak nikoli nič ne učč zoper vero; vsaj kolikor je meni znano, ne; narobe, vpletajo radi, zlasti boljši gospodje, kaj Božjega in blagodejnega tudi v svoje svetne predmete. In ker že o tem govorim, bodi mi dovoljeno, izreči jasno in glasno svojo misel, da naši učitelji nćso krivi, če je deca uenravnejša kakor je bila kedaj.*
Bes je, da bi ta ali oni mogel storiti včasih nekoliko več — a to morem trditi tudi sam o sebi in kdo ne o sebi? toda ona trditev se mi zdi krivična. Čudno rad imam otroke in otroci se mi močno zaupavajo — poznam njih strasti in napake, poznam tudi njih vzrok.
Roditelji — o tem sem trdno uverjen — roditelji so krivi, da ni mladež taka, kakeršna bi imela biti. Žito je pa silno potrebno, to večkrat naglašati in poučevati jih v tem; neizmerno koristno bitudibilo, da bi vrla naša družba s v. Mohorja objavila za roditeljepri-p ravno „Vzgojeslovje". Ne - bi li se oprijela tega plemenitega dela kak učitelj in kak duhovnik vkupno, da bi drug drugega dopolnjevala in tem bolj uspčla?
V	teoriji stojimo torej duhovniki in učitelji na istem stališči, držimo se istih glavnih načel ? Toda, zakaj se pa po tem takem bolje ne slagamo ? Tudi o tem mi je pojme razbistril zadnji shod. Toda o tem prihodnjič. Eer sem pa zapisal nekatere reči, s katerimi se ne ujema morebiti vsakdo, morda tudi sl. uredništvo ne*), podpisujem se s celim imenom, da bi vsak vedel, kdo je odgovoren za to pisanje.
Na T e h a r j i h pri Celji. __J. M. Kržišnik.
*) Objavimo ta dopis na Vašo izrecno željo, a si pri-draino konečno besedo.	Op. ured.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. avgusta.
Sprava mej Čehi in Nemci. V zadnji Številki smo v kratkih potezah označili mnenje »Narodn.h Listov« v zadevi vladnega načrta za spravo med prebivalci obeh narodnostij v deželah češke krone. Sedaj se je oglasilo seveda tudi
glavno glasilo nemških zagrizencev na Češkem ter izreka svojo sodbo o vladni predlogi. Glasilo »Bo-hemia« sicer naglaša, da se v predlogi nekoliko (!) ozira na »pravične« zahteve nemškega naroda, odločno pa odklanja vsako pogajanje s Cehi. V tem smislu piše nastopno: »Spuščati se v mirovna pogajanja, potem ko se je zadostilo (!) češki želji po osvojevauju z jbdnostranttko naredbo, spuščali se v pogajanja gledo lastnine, ker se nam je z naredbo, katere pravna veljava se ne bo nikdar pri-poznala, odreklo bistvo te lastnine, odjenjati v boju zoper krivico in s pripoznaujem krivico proeiti milosti pri nasprotnikih, bilo bi izdajstvo lastnega naroda in ponižanje samega sebe, česar se vendar ne sme zahtevati od nemškega naroda na Češkem.« Zopet nov dokaz za nemško »miroljubnost«, ki noče ničesar slišati o kaki spravi. — »Politik« in »Morav. Orlice« se tudi zelo obširno pečata s to predlogo, ki pa nikakor ne izjavljata, da se ne sme pogajati z Nemci, marveč le naglašata, da je vladna predloga nevsprejemljiva, kajti, piše »Politik«, pogajanje se mora vršiti na širši podlagi, ki obsega vse najvažnejše postulate našega programa. Posebno nezadovoljen pa je ta list z vladnimi nasveti glede volilnega reda za deželni zbor in pravi, naj vlada nikar ne pripravlja miz za posvetovanje, dokler ne izda drugačnega načrta. Drugi list pa naravnost izjavlja, da sc noben pošten Čeh ne more spuščati v pogajanje, dokler se od nas zahteva, naj se umaknemo sili nasprotnikov.
Ogerska poslanska zbornica je z včerajšnjim dnem zaključila pomladansko zasedanje. Bešila je poleg nekaterih manjših stvarij po daljši debati tudi znani uvodni zakon k novemu kazenskemu redu. Včeraj vršilo se je tretje branje. Po dovršenem delu, s katerim seveda niso zadovoljni pravi ljudski zastopniki, se je prekiuilo zborovanje do 27. septembra.
Bolgarski knez v Carigradu. Na kratko smo poročali, da je dospel knez Ferdinand na obisk turškega sultana. Iz Carigrada se poroča, da se je to zgodilo na izrecno opetovano sultanovo povabilo, ki je je prejel knez še pred odhodom v Bukarešt. Namen temu obisku je baje, da se knez Ferdinand odvrne od nekaterih sklepov, ki jih je nameraval izvršiti v bližnji bodočnosti, drugi, posebno turški uradni listi, pa naglašajo, da se je šel knez koncem svojega potovanja po Evropi samo poklonit sultanu kot svojemu suverenu in mu čestitat na vepehih v Tesaliji. Avdijenca pri sultanu je trajala tri četrt ure, potem je pa vsprejemal knez razne turške dostojanstvenike ter pozneje njim in še drugim vrnil obiske. Nocoj bo ostavil knez sultanovo rezidenco ter se podal v Bolgarijo. Temu obisku pa pripisujejo nekateri politični krogi drugo večjo važnost. Dopisnik „Frankfurter Zeitung" piše iz Sredeca: „Ako nas ne varajo vsa znamenja, se ntihajamo na predvečeru proklamscije neodvisnega bolgarskega kraljestva. Vsi ministri in vsi vojaški ter civilni dostojanstveniki so povabljeni 14. t. m. v Buščuk, kjer se slovesno obhaja desetletnica knezovega vladanja." Jednakega mnenja so tudi v Belemgradu, kjer vlada poleg tega še velika osupnjenost vsled tega, ker se Srbom ni prav nič naznanilo o nameravanih korakih, kar bi bila dolžnost bolgarske vlade. Iz navedenih besedij je razvidno, da je imel knez pri beračenju po Evropi vendar le nekaj vsptha in se morda v kratkem izpolni njegova srčna želja.
O umoru španjskega ministerskega predsednika poročajo listi še nekoliko podrob-nostij, iz katerih se da sklepati, da je bil Cmovas Cistillo že zdavnaj v smrtni nevarnosti. Morilec, čegar pravo ime svetu še sedaj ni znano, kajti zove se Bemualdini, Angeolitto, Rinaldini, nekateri pa zatrjujejo, da mu je ime Josć Santo, nameraval je izvršiti svoj zločin že v Londonu, kjer je, kakor zatrjuje sam, kupil dotični samokres.^Potem je spremil ministra v Madrid, kjer pa tudi ni našel ugodne prilike. Nato se je podal za njim v kopališče Santa Agueda, kjer si je najel stanovanje, ter se povsem prijazno in mirno vedel, da ni dal nikomur povoda do kakega sumuičenja. Obiskal je ob jednem z ministrom ondotni samostan, ter bil v nedeljo pri zju-tranji božji službi, seveda le z namenom, izvršiti svoj anarhistični naklep. Toda obakrat mu je bila osoda nemila, kakor sam pravi. Šele opoludne, ko je Cinovas dospel v obednico v zdravišču, je mogel dovršiti svojo nalogo. Poroča se tudi, da je Canovas večkrat opazoval svojega morilca, ki je njega in njegovo spremstvo uljudno pozdravljal. Povodom prve preiskave je izjavil morilec, da ga je anarhistično
prepričanje že zdavna dovedlo do tega sklepa in da obžaluje, ker ni umoril tudi generala Polaviejo, ki je baje umoril vstaškega vodjo Bizala na Manili. Soprogi umorjenega ministra je zaničljivo in cinično odgovoril: „Jaz nisem morilec; maščeval sem se za svoje anarhistične brate, z vami nimam ničesar opraviti". Nasproti drugim jo rekel morilec Santo, da je to šele začetek cele vrste napadov in di je Oanoias moral pasti, ker je sam umoril mnogo odločnih bojevnikov in bd največji nasprotnik njegove stranke. Poslednja trditev je sličua s poročili „Times", ki je pred nekaj tedni poročala o groznem mučenju kaznencev po španjskih ječah, kar pa najodločneje zanikujeta angleški in švedski poslanik v Madridu, ki sta neki preiskala vse večje jetnišnice in našla vse v najboljšem redu. Razni francoski in nemški listi priporočajo špaujski vladi, naj v bodoče še energičneje postopa proti anarhistom iu naj se vsa Evropa združi v internacionalnem boju proti anarhizmu — Soprrg» umorjenega miuistra je prejela sožaljne brzojivke od sv. očeta in vseh vladarjev, kraljica pa je odredila tridnevno žalovanje in časten pogreb. V vseh španjskih cerkvah se opravlja za rajnega božja služba.
Cerkveni letopis.
11 S t. Vida nad Ljubljano, 10. avg.
Novo znamenje.
V	nedeljo dne 8. avgusta praznovali smo na Glincah v fari šentviški nad Ljubljano slovesnost, kakoršne naša skromna vasica še ni doživela. Blagoslovilo se je novo znamenje brezmadežne Device Marije, katero so postavili Glmčanje na mesto starega že skoro razpadlega, in katero bo lep kras naše vasice in cele župnije, dokaz vernosti in pobožnosti našega ljudstva.
V	zadnjih letih napravili smo v naši župniji že precej lepih znamenj in kapelic in samo letos smo blagoslovili že tri znamenja, posvečena Mariji. — Naša slavnost preteklo nedeljo se je izvršila dokaj ugodno in spodbudno, dasi nam je vreme precej nagajalo in vso stvar nekoliko zakasnilo. Ze v soboto popoludne pripeljali smo med ubranim zvone-njem v bližnjih podružnicah in pokanjem topičev kip brezmadežne Device na lepo okrašenem vozu iz Ljubljane ter jo posta\ili v njeno začasno bivališče v hišo Vodnikovo v P, dutiku, kjer so pripravili vaščani za njo spodobno s cvetlicami in svečami okrašen prostor.
Drugo popoludne okrog tretje ure se je zbrala obilna množica vernega ljudstva od blizo in daleč Podutikom, pričakujoč svojih dušnih pastirjev, da spremijo kip na odločeno mesto ter ondi slovesno blagoslovi. Podutik ali vsaj bližnje hiše imele so čisto praznično lice; vse je bilo v mlajih, zastavah in vencih. Kmalu pride zaželeni trenutek, ko prestavijo kip Marijin na voz, ki je bil danes še lepše okrašen z venci in preprogami, in se vredi sprevod proti Glincam. Predno pa se začne sprevod pomikati, pozdravijo č. g. župnik Marijo s kratkimi a spodbudnimi besedam*, spominjajoč se njenega potovanja k teti Elizabeti, s katerim bi se dalo primerjati to njeno potovanje na kraj, kjer jo hočemo goreče častiti. Na to pozdravijo domači pevci presveto Devico z nekaterimi pesnicami in na to se začne pomikati dolga vrsta častilcev Marijinih proti Glincam. Spredaj se uvrste male deklice z gorečimi svečami, za njimi duhovščina šentviška in za njo pevci, pojoč lavretanske litanije. Za pevci se pomika lično ozaljšani voz s kipom Marijinim, ki je bil ves prepleten z venci, za njim pa je svetilo lepo število družic, katerim je sledila dolga vrsta vernega ljudstva. Vse se je vršilo redno in dostojno, nekateri so peli, drugi molili rožni venec, ves čas nas je sprem • Ijalo ubrano zvonenje in streljanje. Komaj smo za-zapustili Podutik, že nas pozdravljajo zastave, vihrajoče ua mlajih, katere so napravili Giinčanje okoli novega znamenja ter jih obdali z venci in napisi. Kmalu dospe sprevod na določeni kraj in kip brezmadežne Device postavijo na odmenjeno mesto v priprosto, vendar lično narejeno znamenje, olepšano z venci in gorečimi svečami. Ko odpoj6 lavretanske litanije in blagoslovilno molitev, obrnejo se za čast presvete Device ves vneti gospod župnik zopet proti ljudstvu, spodbujajoč je, naj pridno časti in posnema presveto Devico, naj se rado nekoliko pomudi pred njeno podobo in se izroča njenemu varstvu, ter nas ob jednem spomni na praznik Marije Snežnice, katerega smo praznovali pretekli teden. Na to zapojo domači pevci, katerim gre vsa pohvala za njih trnd
in dobro volio, nekaj Marijinih pesnij, ljudstvo pa prinese Mariji v dar sveče, s katerimi je svetilo pri sprevodu.
Po končani slutosnubti dobimo prih/žuoat, natančneje si ogledati prekrasni kip in znamenje. Brezmadežna Devica z zlato krono na glavi, z izredno lepim, a ponižno povešenim obličjem in v tla obrnjenimi očmi — najlepši izraz rajske lepote, Čistosti in ponižnosti — s pobožno sklenjenimi rokami, lepo Tgubanim, zlato obrobljenim plaščem, stoječa na obli, okrog kstere se vije zmaj, je v resnici umetniško delo in dela vso čast domačemu kiparstvu. Izdelana je v delavnici tukajšnjega rojaka g. Alojzija Vodnika v Ljubljani. Ukusno izdelano streho, katero je daroval gospod župan šentviški Anton Belec, nosijo štirje etebri iz uglajenega črnega kamena, iz katerega je tudi podnožje s primernim napisom.
Vsa čast gorečim Glinčanom, ki so si omislili tako lepo novo znamenje, pred vsem pa največji do-brotnici te naprave, materi Vodnikovi iz Podutika, ki je dala na svoje stroške izdelati prekrasni kip presvete Device in največ pripomogla k slavnosti, kakor tudi častiti duhovščini šentviški in vernim Podutičanom, ki so tudi kolikor toliko pripomogli k slovesnosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. avgusta.
(Prevzvišeni gosp. knezoškof) so se v torek zvečer vrnili v Ljubljano.
(Optični telegram s Triglava v Dovje.) Danes se je vršilo slovesno blagoslovljenje triglavske kapele na Kredarici. Tem povodom so udeležniki poslali s Triglava naslednjo optično brzojavko v Djvje: „Dobro jutro; danes je bilosedem-deset p o tni k o v na vrhu , razgledlep, v e s e I j e v e I i k o." Ta optični telegram brzojavil nam je po žici prijatelj z Dovjega.
(„Narodovi" idejali.) Pri „Narodu" imajo nekoga v uredništvu, ki ima lepo nalogo, da nabira „klerikalne* škandale in škandalčiče po nemških časopisih in jih ogrnene v slabo slovenščino pošilja po slovenski zemlji. Prav lahko delo ! A komu hasne in v koliko je pravično, to je druga stvar, o kateri se pa ne bomo prerekali z ljudmi, ki so že nebroj-nokrat pokazali, da so vsacega pohujševanja veseli. Sinoči nam je zopet „Narod" prinesel dve taki no tiči: „tatinski kapucinec" in „nuna se je omožila". — V prvi pripoveduje, da je bil v Brnu nedavno obsojen neki „kapucinec" Viljem Buss pred porotniki. Zamolčal je pa, da je bil ta „kapucinec" — lajik-vratar brnskega samostana. Žalostna je tega lajika zgodba, še bolj pa njeni vzroki, toda še mnogo žalostnejše se nam zdi, da se dobi na Slovenskem ljudje, ki ee tacih zgodeb vesele. — V drugem „Narod" naznanja svojim bralcem zanimivo vest, da se je neka bivša usmiljenka omožila z možem, kateremu je stregla v bolnišnici. Pikantna snov s še pikantnejšim naslovom „nuna seje omožila" daje sramežljivemu „Narodovemu" občinstvu tvarine dovolj za umazane dovtipe, dasi na celi stvari, četudi bi bila resnična, ni kar nič posebnega. — Usmiljenke niso ,n u n e'; njihove jednostavne in često le začasne obljube ee lahko hitro razvežejo in vsako „nunstvo" potem preoeha. — A „Narodovci" so pač tisočkrat rajše dobri in pikantni škandalopisci, izborni borilci proti klerikalstvu, nego dobri zgodovinarji, ali cel6 kanonieti. Za vzgled, kako se Slovenijo take notice, navajamo iz druge ta-le stavek: „Bolnik pa ni videl vPavli Rakćssamo nune, nego tudi žensko, (1) ki se mu je zdela idejal svojega (!!) življenja." V tem stavku se ne vidi samo .Narodov" duh, ampak pisač se lahko ponaša ž njo, kot z idejalom svoje neumnosti !
(Potres) so čutili, kakor se nam poroča, v Sp. Idriji včeraj 11. avg. zjutraj ob 4. uri 20 m. ; rahel sunek je spremljalo podzemeljsko bobnenje.
(Petindvajsetletnih mašništva) bodo praznovali prihodnji torek, 17. t. m. pri g. župniku Podboju v Planini njegovi duhovni tovariši, in sicer c. kr. profesor Anton Kržič, 15 župnikov z vseh stranij Kranjske, pa pater Jožef Bizavičar iz reda sv. Frančiška. Slavnostni govor bo imel pater Jožef. Znamenito je in posebna milost, da so vsi sošolci — duhovniki tega tečaja doživeli svoj prvi jubilej in nihče ni umrl tekom 25 let.
(Celjski polk št. 87.) „Relchswehr" poroča: Novinci 2. bataljona št. 87, kateri je sedaj na Kreti,
morajo se dne 6. oktobra zglasiti v dopolnilnem okraju svojega pešpolka, v Celju, kjer bodo izvež-bani, oboroženi ter odposlani na Kreto, odkeder se potem povrnejo vsi rezervniki, ki so bili izjemoma poklicini v aktivno službo. Rezervniki nabornega leta 1896 in na tri leta potrjeui ostanejo še v službi. Ako bi ta bataljon na Kreti ne bil p^lnoštevilen, dopolni se z moštvom nabornega 1. 1894 ostalih bataljonov.
(Tatvina.) Ii Kranjske Gore se nam piše: V noči 10. t. m. je uzmovič ulomil v klet tukajšnje c. kr. orožništfe postaje ter odnesel 82 gld. 50 kr. v gotovini, tri steklenice malinovca, dve steklen ci bezgovca, lonec s 45 jajci in več litrov vina; skupno vrednost 55 gld. Sumljivega ptička imajo že pod ključem.
(Zopet obsojeni) Včeraj se je zopet vršila obravnava proti šestorici Barkovljanov pri Trstu zaradi dogodkov cb zadnjih volitvah. Obsojeni so bili: Anton Grbec na 2 meseca, Fr. Skrl na 6 tednov, Andrej Skrl na 1 mesec in V. Skrl na 1 mesec.
(Zdravje v Ljubljani) od 1. do 7. avgusta: Število novorojencev 22, umrlih 18. Med njimi za dušljivim kašljem 1, za jetiko 3, za želodčnim ka-tarom 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 10; med njimi je 12 tujcev in 13 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi sj oboleli, in sicer: Za škarlatico 1, za tifuzom 1, za dušljivim kašljem 3, za vratico 2.
(Štrajk) v Trstu med delavci pojenjuje. V torek so zborovali mizarski mojstri. Po dolgi debati so sklenili, da pomičnikom zvišajo plačo za 10 kr. pri vsakem goldinarju. Istotako hučejo nekateri pekovski pomočniki zopet na delo.
(Nov poštni urad) se odpre dne 1. septembra v Rojanu i imenom „Trst 9." Vsprejemal bode navadne in priporočene pošiljatve. poštne nakaznice do 500 gld. in vozne pošiljatve do 5 kg. — Kakor poroča „Elinost" je tržaško namestništvo baje na-svetovalo trgovinskemu ministerstvu, da naj sta pečat in napis na novem poštnem uradu v treh jezikih: v slovenskem, nemškem in italijanskem, a ministerstvo je nekda odredilo, da bodi napis le nemški in-laški; slovenskega ni treba, ker je v Rojanu le peščica Slovencev. — Ta odlok se nam zdi naravnost neverojeten, in če je istinit, temelji zopet na falz:Okaciji dejstev!
(Kmetijskih predavanj) je bilo minulo leto 6122, predavalo je 411 oseb, in sicer 36 stalnih potovalnih učiteljev in 375 drugih. Največ predavanj je bilo na Češkem, in sicer 1349, na Nižjeavstrij skem 1310, v Galiciji 783.
(V tnkajšnji deželni bolnišnici) je bilo mest. ca julija vsprejetih 459 bolnikov, 270 moških in 189 ženskih. S preostalimi iz prejšnjega meseca vseh skupaj 772; od teh je bilo ozdravljenih 291, zbolj-šanih 119, premeščenih 20, kot neozdravljivih je bilo odpuščenih 28, umrlo jih 32; koncem meseca jih je ostalo 282.
(Živinski semnji) Leta 1896 je bilo na semnje na Kranjskem prignanih 8100 konj, 194.980 glav goveje živine, 3900 ovac, 1880 kozli, 52.550 prašičev, skupaj 251.210 komadov.
(Škofjeloška dekliška Marijina drnžba) bo imela 15. avgusta ob štirih popoludne v Crngrobu izredni javni shcd. Govoril bo družbi č. g. alojzijeviški špiritu v&l dr. Frančišek Ušeničnik.
(Sv. misijon) bedo imeli v podzemeljski župniji pri Metliki čč. gg. oo. lazaristi od 4—14. septembra 1897.
(Strela je udarila), kakor poroCa »Agr. Tag-blatt«, dne 9. t. m. v zvonik cerkve y vasi Zlobin ter ga popolnoma razklala. Jedna oseba je bila takoj mrtva, štiri so pa težko ranjene. Zvonik je nato padel na cerkev ter jo razdejal. Ljudje so se pravočasno rešili še pred to nezgodo.
(Iz Prage), 7. avg. Deželni predsednik grof Coudenhove je izdal oklic, v katerem prosi blaga srca pomoči nesrečnikom v preplavljenih krajih. Tudi nemški deželni in državni poslanci se snidejo v Pragi, da se posvetujejo o sredstvih, kako pomagati ubogim poplavljencem. Shod sklicuje dr. Schlesinger pristavljajoč, da se bo pri tem ehodu govorilo i o politični situaciji. — Shod čeških katolikov v Kralj. Gradcu se bo vršil 22., 23. in 24. t. m. — Cesar je dovolil, da sme praški župan nositi zlato verigo. — Nrmci v Hebu, Zatcu, Cokti in Mostu nočejo še mirovati. V Hebu so proskribirali 121 čeških družin, da se jim morajo vzeti stanovanja. Številka dotičnega časopisa je bila zaplenjena, toda kaj pomaga, ko se Ceh na ulic.h še pokazati ne
sme. Eakor se čuje, preloži vlada okrajno glavarstvo kam drugam. V Mostu so napadali Cehe, kjer so jih dobili. Pesni „Wacht am Rhein", „Deutschland tlber alles", so donele, da je bilo groza. S kriki Heilo! Hoch Schonerer, Hoch Kittl u. Iro! so planili nad vsakega, kdor je Češko govoril. Najznamenitejše je to, da je policija aretirala ranjene Cehe, besnečim Nemcem pa pustila odprta peta, da so mogli v svoji pijanosti divjati naprej. Tukaj ni Ceh svojega življenja varen I Zupanu v Zatcu, dr. vitezu Schonfeldu, je češka božja služba trn v peti, ali od 1. 1891 jemlje za svojega sina Alfreda ustanovo češkega plemenitaša grofa Strake v znesku 500 goldinarjev. Kako pride nemški nacijonalec do češke podpore ? Njegovo nemško srce bi mu moralo velevati : nikar ne jemlji, proč vrzi češki denar! Toda to se ne bo zgodilo. — Zoper prostitucijo odločneje nastopa policija. Djslej je zatoženih 24 lastnikov razvpitih hiš. Prav tako, a naj se ozira policija tudi na prostitucijo v časopisih. — „B bemia" je prinesla o činih dr. Ma!y-ja v Trutnovu tako novico, kakor bi ne bil imenovani mož čisto nič storil. Zato je poslal Maly nevoščliivi tetki popravek, v katerem kar najodločneje zavrača njeno opravljanje. No, Maly je Ceh, „Bohemia" pa nemška lažnjiva teta. Eakor že znano, rešil je ta pogumni gospod življenje 42 osebam. — Zopet nesreča na železnici. Kakih deset minut od kolodvora v C. Budjejevicah sta trčila osebni vlak z brzovlakom. V brzovlaku se je vozil črnogorski princ Mirko. Ranjenih je bilo «edem oseb. Nesrečo je zakrivil delavec pri prenuni, in sicer, kakor se govori, navlašč.
(Hejnarodni delavski shod v Curihu.) Po Aks-manovem predlogu se je v Solnogradu sklenilo, da pošlje obrtni in delavski shod svoje zastopnike v Curih k mejnarodnemu delavskemu shodu. Izvoljeni so bili v ta namen: Bittner, Aksmann, O p i t z , S c h o i s s w o h 1, dr. Krek, če mu bo možno, in dr. Schoppl. — Zavoljo večje varnosti prosimo vsa slov. 'delavska društva naše organizacije, naj odpošljejo svoja pooblastila v tem oziru dr. Kreku, tajniku kršč. socijalne del. organizacije kapelanu Bittnerju na Duaaj ali pa, kar je najboljše, uredništvu „Arbeiterfreund" v nemški Gradec. Pooblastila se morajo odposlati zadnji čas 16. t. m. Najbolje je, da se pooblaste vsi imenovani gospodje ; kolikor društev bodo zastopali, toliko glasov bodo imeli. In to je neizmerne važnosti, da se pri ti priliki krščanska delavska organizacija častno izkaže.
(Grozen strah т restavraciji.) Iz Pariza se poroča tale zanimiva dogodbica: Postaren, nekoliko strahopelen starček sedi kakor druge dni ob svoj navadni mizi v restavraciji. Tudi danes si je naročil kakor po navadi svojo najljubšo jed, domačega zajca ; ravno se pripravlja, kako bi ga razkosal. Tu zagleda v časopisu sledečo novico: „Ukradenih je štirideset domačih zajcev, katerim so bili cepljeni bakcili, ki provzročajo kugo, kolero in druge nalezljive bolezni. Nevarno je, da so se prodali in da se bodo povžili". Gospod Lamare, tako se imenuje starček, postane takoj nemiren, pogleda na svojo pečenko, spomni na nekoliko slasten ukus, ki ga ima danes zajec, in že po svoji naravi hipohonder si domišljuje, da je pokusil zastrupljene pečenko. Pokliče gostilničarja. „Odkod so ti zajci ?" Gostilničar prebledi, se začne tresti, se izgovarja nerodno in noče odgovoriti. To je za gospoda Larnera dokaza dovolj. Začne vpiti, že čuti, kako ga napada kuga, kolera itd. Zahteva zdravnika. Takoj pošljejo ponj v Pasteurjev zavod.
Med tem omedli Lamare, polivajo ga z vodo. Vsa restavracija je po koncu. Strah prešine vse, ki so jedli jednako pečenko. Gostilničar hodi smrtno bled po restavraciji. Tu pride policija. Zdravnik pride, preiskuje grspoda Lamare in mu daje različna sredstva za bljuvanje. Policija vpraša gostilničarja, odked da so zajci. Toda ta pravi, da tega ne more povedati v pričo gostov. Gredo v kuhinjo in tu pripozua gostilničar svoj zločin. Policist se prikaže v nekoliko trenotkih zopet med gosti, toda on ni vznemirjen, ne še celo lahek nasmeh mu igra na ustnicah. Vznemirjenim gostom naznani, da mu je gostilničar vse povedal: zajci, katere so jedli, niso nič druzega, kakor navadna .... mačja pečenka. Ze leta daje mačke kot domače zajce na mizo, ti Ee sploh še niso kuhali v njegovih loncih. Vsem se je težek kamen odvalil od srca. Gospod L%mare se je že prebudil iz svoje omedlevice in hvaležnega srci stisni) roko gostilničarju. — Cas h je torej vendar bolja mačja, kakor zajčja pečenka.
Telegrami.
Dnnaj, 12. avgusta. Presvetli cesar je podaril poplavljeneem v Aussee 1500, onim v Oberndorfu pa 1000 gld. Poleg tega so darovali za poplavljence nadvojvoda Evgen 5000, Rainer in nadvojvodinja Marija 2000, praški knezonadškof grof Schonborn 1000, linški škof dr. Doppelbauer 300 gl.
Marijino Celje, 12. avgusta. Slovenski romarji so srečno dospeli. Udeležba ogromna. Slovesni govor je imel dr. Medved. Vreme krasno.
Trst, 12. avgusta. Pogajanja mej pekovskimi in mizarskimi pomočniki ter delodajalci se nadaljujejo in je nada, da se stavka v kratkem konča.
Levov, 12. avgusta. Ministerski predsednik grof Badeni je dospel včeraj zopet na svoje posestvo.
Kronetadt, 12. avgusta. Ruska carska dvojica se je poslovila sinoči od cesarja Viljema, ki je nastopil pot proti domu. Prebivalstvo je vladarja navdušeno pozdravljalo.
Petrograd, 12. avg. „Novoje Vremja" poroča iz Vjase v smolenskem okraju, da je pož'ir predvčeranjim uničil 126 hiš. Ognja sedaj še niso pogasili.
Madrid, 12. avgusta. Truplo umorjenega ministra Canovasa so pripeljali včeraj zjutraj ob 7. uri in je z vojaško azistenco odvedli v stanovanje. Morilca so odvedli v Vergaro.
Carigrad, 12. avgusta. Zunanji minister je predlagal v zadnji seji poslanikov, naj se sklene kompromis glede načina, kako uravnati razmere v Tesaliji. O tem so poslaniki obvestili svoje vlade. Prihodnja seja danes ali v soboto.
Carigrad, 12. avgusta. Sultan je podaril bolgarskemu knezu Ferdinandu dragocen prstan, uro in verižico, ministerskemu predsedniku Stoilovu pa je podelil red Ifti-kaiz. Včeraj se je knez dvakrat dalje časa pogovarjal s sultanom. Odpotoval bo danes zvečer.
London, 12. avg. Izdelovatelji strojev v Oldhamu in Sheffieldu so sklenili odsloviti 22.000 stavkujočih delavcev.
a 1 S,	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ili ž"* >
11	9. zvečer	738-3	19 4	sr. svzh.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	738-9 737 1	13-8 26-3	sl. svzh. sl. jvzh.	megla jasno	00
TTmrli ao:
10. avgusta. Mirija Derenčin, dacarja vdova, 80 let, Poljanska cesta 34, ostarelost.
V h i r a 1 n i oi: 10. avgusta. Jakob Rupar, posestnika sin, 29 let, sekund, topost in jetika.
U. avgusta. Elizabeta Pogačnik, delavka, 58 let, sekund, topost in vnetje možgan.
Meteorologidno porodilo.
Srednja včerajšnja temperatura 19.2°, v soglasji z noruialom.
Zahvala.
Podpisaui direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev« dovoljuje si tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je IX. skupščina »zaveze slovenskih učiteljskih društev« izvršila tako sijajno.
Posebno se pa zahvaljuje: Vrlemu krajevnemu odboru v Celju za obilni trud, ki ga je imel za prireditev glavne skupščine; slavnemu posojilničnemu ravnateljstvu, na čolu mu namestniku deželnega glavarja štajerskega blagorodnemu gospodu dr. Sernecu za prepustitev vseh prostorov v ponosni palači v krasnem »Narodnem domu«; blagorodnemu gospodu dr. Vrečkotu, ki je stal krajevnemu odboru zvesto na strani s svetom in dejanjem; gosp. Ant. Mundi za spretno vodstvo koncerta, vsem vgospicam pevkam in gg. pevcem, osobito solistom : Avg. Štefančiču, Fr. Grajlandu, Fr. Serajniku in J. Pavčiču; gospiei Ani Osani za lepo deklamacijo; blago-rodni gospej Adeli dr. Dečkovi, ker je blagovoljno posodila klavir ter blagorodni gospej Četinovi za poklonitev krasnega Šopka. Presrčna hvala tudi vsem celjskim Slovencem na blagohotnosti, s kojo so sprejemali slovensko in hrvatsko učiteljstvo istersko ona dneva v starodavnem savinjskem mestecu!
Slava!
Direktorij ..zavezo slov učiteljskih društev po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem'
v Št. Juriju pri Kranju, dnč 10. avgusta 1897.
Drag. Česnik
tajnik.
L. ieleno
predsednik.
V svrho varnosti ob činstva prod ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno rogi strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarn» farma-oevtl&nlh preparatov
A. Thierry-ja » Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Proskuien in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlatneje, najroelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plu6no bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranjo In zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskano varstvene znamke, naj se odkloci kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj so toraj vodno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupco nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se no nahaja zaloga mojega Nalzama, na] so naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske postne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj »e vedno natandno na zgorajino zeleno varatveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20-14 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-10
Prav ceneno se proda
s štirimi stanovanji, donašajoča 8°/o obresti. — Natančneje povč Adolf Hauptmann, Resljeva cesta v L:ubljani.	506 10—7
Koverte s flrmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v LJubljani.
Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejia
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
Dtirkopp-ovi „Piana",
katere ima v° zalogi za Kranjsko
IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
МЈГ Katalogi zaetouj in franko. tXt 238 20-20 Pouk v vozarenju v lastni vozarnl Je za kupovalo« brezplačen.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogodastje pripuidenl
mali, srednji in veliki
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar lziel ter se dobiva
mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust.
Vse
sveže.
cJCavčić S JBillog
„pri SZlatorogu"
Vse pristno !
v JŽju6ljani, Prešernove ulice (na oglu сЖarij i neg a trga) priporočata:
Kave:
Santos,
Domlngo.
Salvador,
Laguayra,
Guatemala,
Fortorloo,
Modri Java,
Neilgherry,
Mocca, Ceylon.
Ceylon biserni,
O 1 -rt ® ~ • K O
".s as
«H a
"Злз O 7
Olje
Л
Čaj
Pekko-cvetje, Carski pekko, Carska melanža, Souohong. Vinghow, Karavanski, Congo.
v
Šampanjec.
Priznano najboljil tuzemskl pridelek lz prve avstrijske vinske kaplje degorgiran, bolji od franooskega.
jRiž:
Rangoon, Basseln, Japan, Glace ltal, Karolina,
ves svež.
Aix - ko, Nlzza, Konte S. Angelo, Namizno, Jedilno.
Kakao:
Snohard, Van Houten, Rlqnet, KUfferle.
Sladkor:
Raflnada I, Kocke. Kristal, Močnat, Kandis beli,
,, rumeni, Kandite in bonboni, najfinejših vrst
Čokolada:
Sachard,
Lejet,
Maestrani,
Traplst
Menler.
Sardine. Sar dele Konserve.
Snrogati:
Frank, vse vrste, Kneipp, oela, i, zmleta, „ maloova, Katrelner,-Oelz - kava, Glaser, svetovna, Clnkel, vse vrste, Figova, zmleta.
Sir:
Ementaleo.
Polementaleo,
Oroyeo,
Parmezanski,
Gorgonzola,
Eidamski,
Liptavskl,
Romadour,
Imperlal,
Kvargeloi.
Delikatese:
Gorčice: Diaphane, Tivoli, Giron-dine, Moutarde, Kremška, Kaperoe. Mlxed plkles. Pfefferonl. Kumaroe:
Kisove. Gourmand, Cnajm-ske. Salame.
Fina vina
zajamčeno pristna:
Tokajeo Hegyalyal, Bordeanz Medoo, Chateaux Lafltte St.
Iulien, Voslaveo, Donanperle, Vilanjsko, Ofensko Adelsb., Maršala, Malaga, Sherry
Laorlmae Cbrlsti, Capri, Chianti, Clpro,
Ljutomersko. Jeruzalemsko.
Južno sadje:
Spltanlne,
Roslne,
Cibebe,
Grozdlčje,
Mandelji,
Lešniki,
Orehova jedra,
Cimet,
Slavloe, bioe, Sago.
Dišave:
yanllja,
Žafran franooskl, oell ln stolčenl, Poper, črni in beli, Paprika: rožna, kraljevska, jutrova.
Rum Jamaica. Konjak :
Francoski l&letni, franooskl 51etnl, domači pristni 81etnl, „	., 21etnl,
franoosko žganje za protln.
Slivovka
domače dobave.
151etna Štajerska, Sletna „ , nova	„
stara sremska, nova sremska.
Brinjevec
kranjski.
Priporočava se osobito častiti duhovščini, izvršujeva poštna naročila hitro in vestno.
Z velespoštovanjem
529 1—1
tffiavčic S JPilleg.
—K—
«sr
I. kranjski
laneno-oljnati firnež. •гзt
J. kranjsko
čisto laneno olje.
Sieeativfirnež (sušile)
priporoča najceneje 59 104—86
Jldolf tJCauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Severonemški Lloyd v Bremi.

491 30-5
Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, St. 5373 dovoljen
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptonn dotaknhši se Cherbourga vsakosredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neapol* via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Do Baltimore.
dva ali trikrat na mesee.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Buenos-Ayres.
Vožnja po morji čez oeean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepia ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Ddvarđ. GTfa-^ćai*.
Do
Japonskega.
O ii o a j s li «i l> o т z a.
Dn6 12. avgusta.
Sknpni driavni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Ivstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta .......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadon vista...........
Kemiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
tO mark............
10 (nunkov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
O. kr. cekini...........
102 »Id. 40 kr.	
102	, 40 .
123	. 80 .
101	. 50 .
122	. 60 .
100	. 15 .
954	
367	, 60 .
119	. 55 .
58	. 72 V
11	. 74 .
9	, 52 .
45	, 25 .
6	. 65 .
Dne U. avgusta.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
1% zadolinice Rudolfove želez, po 200kroa
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice driavne železnice . , „	, juine ielezniee 3% .
.	, južne železnice b% .
.	, dolenjskih ieleznic 4%
158 gld.	—	kr.
161 .	50	
188 ,	50	
99 .	60	
141 .	—	
129 ,	—	
108 .	50	
112 .	50	
98 ,	75	
99 ,	70	k
228 .	—	
183 ,	35	a
126 .	25	
99 .	50	
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije juine ielezniee, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba ,
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
20? 147 19 26 71 79
22 160 3420 390 84
136 170 127
gld.
kr.
75 50
25 50
50
_ Nakup in prodaja _
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
I Zavarovanj e za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a i s v r i i t e v naročil na borzi.
Menjsrnlčna delniška družba
„,т. E K C II
«olizBili it. 10 Dunaj, Ririihiltirstrasu 74 B.
t*
Pojasnila IA v vseh gospodarskih in finančnih stvar» St,
potem o kurenih vrednostih vseh ip*kulaoi|skih vrodnsstaft papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti V naloženih g lavnio. W