Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 5. aprila 1958 MARIBORSKI Štev. 76. leto XII. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din f Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni cek* rac« št* 11.409 99 JUTRA! 99 Madžar tka v stiskah B u d i m p e š t a, 5. aprila. Po priključitvi Avstrije Nemčiji se opaža v Madžarski nek čuden nemir, neko napeto razpoloženje. V političnih krogih namigujejo, da prehaja politika v vojsko in da je nastal težak spor med državnim upraviteljem Hortyjem in vojnim ministrom generalom Roderjem. Desničarske struje so pričele groziti, v umerjenih krogih pa je nastala zaskrbljenost radi ekstremistične propagande. V tem vzdušju, polnem najrazličnejših govoric, groženj i in prevratnih želja je spregovoril včeraj madžarski regent Horty po radiu. O njegovem govoru zatrjujejo, da je zbudil po vsej Madžarski dober vtis. zlasti oni del kjer je govora o moralnem edinstvumad žarske vojske, je zbudil posebno zadovoljstvo, pa tudi drugi del, kjer se je regent Horty dotaknil gospodarske delavnosti madžarske mladine, ne da bi pri tem uludiral na kakršnekoli ukrepe proti Zidom. Horty je v tem načetem madžarskem položaju hotel razjasniti politično obzorje s tem, da nudi javnosti potrebno orientacijo, ki je nujno potrebna po priključku Avstrije Nemčiji. To orientacijo, ki 'naj bi prepojila Ogrc v razrvanih in nejasnih prilikah sredi naj alannantnejših govoric in poplave desničarskih letakov z najhujšimi grožnjami sedanji vladi, je regent Horty skušal zajeti med drugim v sledečih po vd ar kih: Madžarske ni mogoče prisiliti, da gre z glavo skozi zid. V teku tisoč let je bilo prelito dovolj madžarske krvi v obrambi zapadne krščanske kulture. Radi tega smo na žalost tako maloštevilni, četudi je bilo število Madžarov pred 500 leti enako številu Angležev. Razvoj madžarske vojske je neobhodno potreben. Petletni načrt bo dal dela in zaslužka vsakomur in bo pospešil krvni obtok v narodnem gospodarstvu. Oni, ki širijo alarmantne vesti, skušajo kompromitirati efekt tega programa. Vendar pa ne morejo lažne vesti razmajati morale javnosti v trajnem smislu, ampak k večjemu h momen-tano. Madžari so narod, ki ljubi svobodo, katere jamstvo pa je ustava. Uprava državnih poslov se more zaupati le ljudem, ki so proslavili svoje sposobnosti in ki uživajo zaupanje ustavnih činiteljev- Ni dovolj samo, da se poedinci proglašajo za rešitelje sveta in da zavajajo z demagogijo ne samo mase, ampak celo intelektualce labilnega značaja. Glavni predpogoj reda in mira v državi je vojska, katere vrednost zavisi od vrednosti častniškega zbora. Madžarski častniški zbor je prvorazreden. Vojska, ki se meš . v politiko, izgubi svojo vrednost. V zadnjem času so si nekateri ljudje ki so se sklicevali na svoje idealistične ciije, ki pa dejansko zasledujejo le svoje osebne koristi, drznili, približati se častniškemu zboru, ki jih je opomnil, naj dvignejo roke stran od vojske. Častniški zbor ve. da je vojska daleč od stranke in da more pripadati edinole narodni celoti. Vsakdo naj si prizadeva, da zavzame svoje mesto v konstruktivnem delu države. Tudi madžarska mladina naj se orientira po položaju industrije, trgovine in financ ter naj dela z vsem srcem >n marljivostjo. tem slučaju uspeh ne more l/.ostati. Zatem e Horty govoril tudi o Društvu, narodov in je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da jo ključ rešitve le v poštenem m resnem delu. ne pa na ulici in pa v denngoških frazah izražajoč vero v zdrav razum in rodoljubje madžar-•kega naroda, ki mu bo pomagano samo, če bo ujedinjen.« . Iz teh obrisov Hortyjevega govora je Francoski poslaniki nuino pozvani w Pariz! PRED PREORIEN TACI J O FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE. PARIZ, 5. aprila. Finančni odsek parlamentarne zbornice je sprejel po vladi pred ložene finančne osnutke s 25 glasovi, pri čimer se je 18 članov vzdržalo glasovanja. V radikalni zbornični frakciji so bili sprejeti osnutki z 28 proti 22 glasovom. Socialistična zbornična frakcija je brezpogojno odobrila Blumove finančne načrte, dočim jih skupina Louisa Marina odločno odklanja. Z veliko napetostjo pričakuje vsa francoska politična javnost dan? 'e popoldansko zasedanje zborničnega plenuma. PARIZ, 5. aprila. Na zahtevo zunanjega ministra Paula Boncourja so prispeli v Pariz poslaniki iz Berlina, Londona, Moskve, Varšave, Prage, Bukarešte in Beograda, da se udeležijo velike zunanjepolitične konference, ki se je pričela včeraj popoldne na Quai d’Orsayu pod predsedstvom zunanjega ministra, ki je otvo-ril konferenco z izčrpnim ekspozejem glede vseh aktualnih problemov francoske zunanje politike. Tej konferenci pripisujejo politični krogi velik pomen, ker se pričakuje nova akcija francoske diplomacije v zvezi s preorientacijo dosedanje francoske zunanje politike. PMetki Movo Evropi 1®. aprilu I BERLIN, 5. aprila. V zvezi z nenad» nim prihodom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Avstrijo se zatrjuje, da gre za neko mednarodno važno zadevo, ki se drži v naistrožji tajnosti. Dozr.ava se, da se bo kancelar Hitler takoj prvi dan po plebiscitu vrnil v Berlin, kjer bo važna vladna seja. Ni še znano, kaj bo na dnevnem redu, vendar se ne izključuje novo presenečenje za Evropo. ¥ Meglili priiaravreni raa vse: Priprave 2© „vomo nra©k©sa LONDON, 5. aprila Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se v slučaju vojne spričo možnosti otežkočenega dovoza moke prične mleti moka nove vrste, ta-kozvana vojna moka, ki bo v gotovem odstotnem razmerju sestavljena iz na- „&© Camkaišek more rešiti ŠANGHAJ, 5. aprila. Na zasedanju stranke Knomintang v Hankauu je bil maršal Čangkejšek proglašen za kitajskega diktatorja. Njemu se priznavajo diktatorske pravice v političnih in vojaških vprašanjih. Odslej odloča edino on Košiče zapuščalo patra Hlinko PRAGA, 5. aprila. Vsa H Sinkov a stranka v Košicah je zapustila patra Hlinko in se priključila praški vladi. Več kakor polovica vodilnih osebnosti slovaške ljudske stranke je podpisala izjavo, da obsoja vodstvo stranke. V tej izjavi se povdarja med drugim: »Mora;] smo to storiti, četudi smo bili člani HHnkove stranke, četudi se je ta stranka oblikovala v skupni fronti z onimi, ki so nekoč hoteli pognati Slovake v socialno, narod no in gospodarsko suženjstvo. Obsojamo deklaracijo, ki jo je prečital v parlamentu narodni poslanec Tiso v imenu •»« LONDON, 5. aprila. Po neki varšavski vesti »Da'ly Expressa« je bila včeraj prvokrat od obstoja Stalinovega režima izrečena Stalinu javna grožnja. Ženska napovedovalka tajne ruske radijske postaje je zaključila svojo emisijo s temi besedami: »Stalin, tvoji dnevi so šteti. Mi, osvoboditelji Rusije, ne bi obžalovali svoje smrti, ko bi te mogli ubiti. Tvoja Stara ža!$ka trdnjava Celjska »Nova doba« piše v št. 14: »Vs!e>d združitve trške občine Žalec z občino Gotovlje so bile razpisane za nedeljo 27. marca občinske volitve, za katere je bila vložena samo ena sporazumna lista z. nosilcem g. Ivanom Vizoviš-kom, trgovcem in posestnikom v Žalcu. Po sklenjenem sporazumu je dobil trg Žalec 7 odborniških mest (nosilca in 6 odbornikov), Gotovlje 6, vas Vrbje 3 in vas Ložnica 2 odbornika. Volitev se je udeležilo 60.61% vseh volilnih upravičencev, t. j. izmed 662 upravičencev ‘102 volilca. Volitve so potekle v najlepšem miru in redu. Po sklenjenem sporazumu med žalskimi tržani in zastopniki bivše občine Gotovlje bo delal novi občinski odbor na tem, da se obe bivši občini, t. j. trška občina Žalec in občina Gotov-Ije zopet razdružita, ker je to želja in zahteva ogromne večine prebivalstva. Trška občina Žalec in občina Gotovlje sta bili namreč združeni proti volji in kljub protestu ogromne večine prebivalstva obeh občin, ki se je s plebiscitom izreklo proti združitvi. Vendar pristojni činitelji niso upoštevali zahteve velike večine davkoplačevalcev obeh bivših občin, temveč so na željo neke politične struje, ki pa predstavlja samo brezpomembno manjšino, kratkomalo združili obe občini. S tem je bil trgu Žalcu vzet trški značaj, občini Gotovlje pa njena samostojnost. Pri nedeljskih volitvah je zmagala zopet stara žalska trška misel in dokazala, da se stara žalska trdnjava še ne maje — kakor je pobožno želel pri prejšnjih volitvah dobro znani prijatelj Žalčanov in savinjskih hmeljarjev — ampak še vedno trdno stoji in bo še trdneje stala v bodočnosti ter krepko kljubovala vsem nasprotnim valovom, ki se brezupno zaganjajo in razbijajo ob njenih temeljih! Na novo izvoljenemu žalskemu občinskemu odboru ih županu iskreno čestitamo k izvolitvi z željo, da bi Žalčani in Gotovljani čimprej doživeli uresničenje svoje zahteve — zopetno samostojnost svojih občin!« Sarkotiči, Paveliči, frankovci V »Braniku« št. 8 beremo: »Iz hrvat-skih listov samih se ne da sklepati na razpoloženje, ki ga je izzvalo med hrvat-skimi separatisti izginotje bivše Avstrne potoni njenega priključka k tretjemu raj-hu. Vsi listi pišejo rezervirano, da bi se motila čim manj ona enotnost, ki jo naj kažeta vsaj na zunaj hrvatski narod in hrvatski narodni pokret. Dejansko pa izzval anšlus precejšnjo zaprepaščenie med našimi hrvatskimi brati. Ne samo med židi, ki se boje novega pritoka svojih židovskih bratov iz Nemške Avstriie in iz tega izvirajoče nove konkurenes, marveč pred vsem med frankovci. Za Italijo je odpadla sedaj tudi Nemška Avstrija in tako nimajo ubogi frankovci ni-Tuhačevskega.« Kakor deznava isti Ust kjer v Evropi več države, v katero bi je šet GPU Ježov odpotoval na rusko ^željno upirali svoje poglede, od katere vadne moke, rži, krompirja, fižola ter sličnih sestavin. Angleški mlini so dobili nalog, da storijo vse potrebno, da se lahko takoj prične z mletjem takšne vrste moke. • • o vojni in miru. V posebni proklamaciji na kitajski narod se razglaša ta sklep ter se opozarja kitajski narod, da more le Cangkajšek rešiti kitajski narod, sicer nihče drugi. Hlinkove stranke. Ni imel pravice, da govori v imenu slovaškega naroda. Odobravamo Izjavo predsednika vlade Slovaka dr. Hodže. Sprejeli smo jo z zado-vodljstvom ter radostjo. Srečni smo, da je bas v teh težkih trenutkih na čelu vlade Slovak, ki smo mu hvaležni za njegovo nadčloveško delo. Pozivamo ga, da vztraja in da triumfira pri svoji veliki nalogi. Želimo, da se z njim borimo za socialno pravičnost in bodočnost vseh Slovakov. Ne z Madžari, ampak z brati Čehi želimo dvigniti svojo domovino.« fk Stalin, twm dnem m ilefi -.. smrt, o Stalin, bo groznejša nego ona poljsko mejo, da sam vodi preiskavo glede odkritja neznane radijske postaje, ki je člani GPU doslej niso mogli najti. Menijo, da se ta radijska postaja nahaja v Beli Rusiji. možno razbrati aktualne težkoče, s katerimi se ima boriti sedanja Daranyjeva vlada, ki ji je moral priskočiti na pomoč s svojim radijskim govorom sam liorty v borbi proti de. iči.rski opoziciji, ki širi med narodom gesla proti Židoiti, ki skuša celo vojsko pridobiti za svoje cilje, ki so nedvomno v tem, da se zruši sedanja Daranyieva vlad ,ki vodi politiko sredine med desnico in levico, da se uvede desničarsko ekstremistična diktatura ter da se Madžarska še tesneje priključi nem ški zunanji politiki. bi pričakovali pomoč. Sarkotiči in Paveliči *So morali v zapore tretjega rajha, njih proshtla pisarna, ki je izbruhala toliko strupa proti naši državi, je zaprta in konec je šilingov in rovarjenja. Sed ;i imajo le še svoje eksponente v Sev i Ameriki, ki pa je predaleč, da bi megla priti v poštev, pa nima niti volje niti časa, da bi se brigala za uboge frankov-ce kot najbolj borbene predstavnike hr-vatskega naroda in najodločnejše borce za nastanek samostojne hrvatske države. Frankovci so dejansko z anšlusoni izgubili zadnjo svojo 3 tega dela in koliko je prispeval M. Polič k stvari s svojo prein- Te dni se bo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obravnava- lo vprašanje noveliranja obrtnega zakona. V tej zvezi je zanimivo vedeti, kako stališče zavzema napram ministrovemu načrtu obrtništvo iz mariborskega okrožja. Delegati obrtniških združenj so na sestanku dne 21. februarja predvsem na-glašali sledeče želje: Največja enodušnost se je pokazala pri obravnavanju vprašanja, ali naj sedanje obligatorne zveze obrtniških združenj obstojajo nadalje ali ne. V tem oziru se obrtništvo sklicuje na tradicije in pravi, da je zahteva po zvezah tako stara kakor obrtniška združenja in da obrtništvo nikdar ne more priznati zbornic kot nadomestilo za zvezne organizacije, to tem manij, dokler imajo zbornice napram zdru ženjem stališče oblastva. Drugo važno vprašanje se tiče obrtniških združenj. Poleg močnejših združenj obstojajo tudi organizacije, katere štejejo komaj po 40—100 članov in ki se niso obnesle. Novela predvideva za vsako združenje najmanjše število članov 500 in le izjemoma pripušča tudi strokovna združenja z 200 člani, vendar samo z dovoljenjem ministrstva trgovine iii industrije. Ako bi novela v tej obliki bila sprejeta, bi sedanje število 46 združenj mariborskega okrožja padlo na priliano 15. Obrtništvo se taki reformi odločno protivi z utemeljitvijo, da ni nobenega razloga spreminjati kaj na obstoječih kolektivnih ali strokovnih združenjih, če v redu vršijo svoje naloge. Ako se pa kako združenje izkaže kot nesposobno za delo, se pa itak že po sedanjem besedilu zakona sme z oblastvenim ukrepom odre- V Gambrinovi dvorani je bilo sinoči plebiscitno zborovanje Nemcev, ki so podaniki Avstrije in Nemčije. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje tudi s strani mariborskih Nemcev, ki so do zadnjega kotička napolnili Gambrinovo dvorano. Pri vhodu v dvorano se jc moral vsakdo legitimirati in je vršila kontrolo mariborska policija skupno s pripravljalnim odborom, ki je sklical plebiscitno zborovanje. Okoli 20. ure je bil velik naval in se je vršila zelo stroga kontrola. Nejevoljni pa so bili tisti Nemci, ki se niso mogli izkazati, da niso naši državljani, pa jih je kontrola zavrnila. Zborovanje je bilo pri zaprtih vratih in je bil glavni govornik vodja NSDAP za Jugoslavijo, generalni konzul Franc Neuhausen iz Beograda, ki je v svojem nad eno uro trajajočem govoru poveličeval Veliko Nemčijo ter nje nega voditelja kancelarja Adolfa Hitlerja in naposled pozval vse navzoče, naj se udeležijo nedeljskega plebiscita ter da naj vsi glasujejo z »da«, kar so zborovalci obljubili s krepkim »hočemo«. Pred zaključkom zborovanja so zborovalci zapeli narodnosocialistično Horst WesseIovo ter nemško himno »Deutschland iiber alles«, nakar so se mirno razšli. Okoli 20. ure se je jela zbirati okoli Gambrinove dvorane množica mladine ter so se pojavili tudi letaki. Policija je množico razgnala in ni bilo niti najmanjšega incidenta. strumentacijo, svobodno pa lahko trdim, da nadkriljuje instrumentacija dramatičnost vokalnega stavka v vsakem pogledu. Kakor vedno je tudi ta koncert vodil ravn. M. Kozina z vso ljubeznijo ter ponovno dokazal svoje korenito poznavanje simfonične glasba v vseh njenih detajlih. G. M. Kozina se razvija v izrazitega simfoničnega dirigenta, ki 'bo znal izvabiti iz orkestra, ko mu 1' na razpolago v popolnejši obliki in v • jlj>ših prilikah, še ljiarsikatero idejo, ki jo sinoči ob danih prilikah in z okrnjenim orkestrom morda ni mogel. Orkester je zvenel dobro in je posebno v Brahmsu (III. in IV. stavek) dokazal, da zna biti v obilni meri kos tudi težjim nalogam. Wagnerjevi »Mojstri pevci« so pod taktirko g. M. diti njega likvidacija odnosno spojitev z drugimi združenji. Nadaljnja zahteva obrtništva se nanaša na zabrano zaposlitve vajencev v industrijskih obratih. Obrtništvo povdarja pri tem, da nimajo združenja nobene kontrole nad vzgojo vajencev, ki bi jih pozneje pa morala oproščati, na drugi strani pa tudi vajenci v industrijskih obratih, kjer je navadno uvedeno deljeno delo, ne morejo dobiti tiste temeljite strokovne naobrazbe kakor v rokodelskih obratih, a industrije same na vzgajanju vajencev ne morejo biti posebno interesirane, odkar je dopustno število vajencev reducirano ma 4. Vajenci, ki bodo izučeni v rokodelskih obratih, bodo za industrije tudi mnogo bolj porabni kot pomočniki nego enostransko vzgojeni industrijski vajenci. Da je obrtništvo iz mariborskega okrožja, kjer se najbolj občuti konkurenca moške kaznilnice, zahtevalo tudi poostritev določila glede obrtniškega dela v javnih zavodih, je pač razumljivo. Končno je obrtništvo stavilo tudi nekaj predlogov radi spremembe socialnih določil obrtnega zakona. V tem pogledu 'novela sama ne predvideva ničesar novega, domnevno iz razloga, ker se nameravajo določila o pomožnem osobjuiz obrtnega zakona prenesti v uvodni zakon k trgovinskemu zakonu. Obrtništvo mariborskega okrožja je izrazilo'mnenje, da so nekatere določbe neobhodno potrebne pojasnila, pa naj bodo del tega ali drugega zakona. Kolikor nam je znano, je slično stališče kakor obrtništvo v Mariboru zavzelo tudi obrtništvo v Ljubljani. Vodja NSDAP generalni konzul Franc Neuhausen, ki je včeraj dopoldne prispel v Maribor, je prenočeval v hotelu »Meran« ter sc je danes ob 9.30 zopet odpeljal v Beograd. t dr. Janko Kac V cvetu mladosti, star komaj 27 let, je preminil na vožnji iz Prage v Maribor nadebudni mladi zdravnik dr. Janko K a c ’ iz ugledne rodbine veleposestnika Kaca v Breznem pri Mariboru. Bolehal je delj časa na srčni hibi, ki ga je končno spravila v prerani grob. Pokojni dr. Janko Kac je bil zgleden nacionalist ter v vsem svojem obnašanju simpatičen in ljubeznjiv. Specializiral se je v zdravniški stroki na praški kliniki za otroške bolezni, kjer je bil asistent in kjer so ga vzljubili vsi, ki so prišli z njim v stik. Posebno toplo se je zavzemal za vzvišeno misel jugoslovensko češkoslovaškega zbližanja in je vneto sodeloval pri Ju-goslovensko-češkoslovaški ligi v Pragi. Njegovo truplo so na avstrijskem ozemlju izvagonirali ter se je radi tega čas pogreba nekoliko zakasnil. Vsi. ki so ga poznali, bodo ohranili simpatičnega, mla dega ter idealnega zdravnika v najlepšem spominu. Globoko žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. j Blaž Bonča. V častitljivi starosti 77 let je preminil vladni svetnik ter višji Kozine izzveneli resnično in prepričevalno. Bila je to po kompozitorični veličini, kakor tudi po moči interpretacije najboljša točka sporeda. Matični zbor in solisti so rešili svojo nalogo častno. Števi-lično šibki zbor kaže še vedno, da še ni prebolel krize, ki se ga je iz bogve katerega razloga oprijela in ki se ga še vedno tako krčevito oklepa. Pričakovali smo, da bo marib. občinstvo pa tako dolgi koncertni »suši« le enkrat zopet napolnilo dvorano. Zgodilo pa se je ravno obratno — dvorana je bila slabo zasedena. Snočnji koncert, ki je pomenil za naše glasb, razmere kulturni dogodek, bi zaslužil s strani marib. občinstva na vsak način večje pozornosti. Prof. K. P a h o r. NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike »Večernika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. CenJ. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš list z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večernik« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo. Uprava »VEČERNIKA«. {Uka Kino Union. Vesela filmska komedija smeh in zabava! »Angelj z napakami«. A. Roberts, Adela Sandrock. Hotodka pledališce Torek, 5. aprila ob 20. uri: »Trubadur«!. Gostovanje Mario Šimenca. Red A. Sreda, 6. aprila: Zaprto. Četrtek, 7. aprila, ob 20. uri: »Nečak«. Red B. Mariborska drama študira za Velikonočno premiero »Slehernika«, opera pa Smetanovo opero »Dalibor«. Za nocojšnje Šimenčevo gostovanje se radi točnosti pričetka predstave priporoča pravočasna nabava vstopnic, v kolikor so radi velikega zanimanja še na raz polago. državni veterinarski inšpektor v pokoju, Blaž Bonča, častni občan občine črni vrh nad Idrijo. Blagi pokojnik, ki ga jc odlikovala velika dobrosrčnost ter neomajno rodoljubje, je bil markantna osebnost. V toku svoje življenske poti si jc stara narodna korenina in poštenjačina pridobil s svojim ljubeznjivim nastopom vsepovsod mnogo iskrenih prijateljev. Možu dela in poštenosti ter neomajnega rodoljubja ohranimo časten spomin, žalujočim ostalim naše iskreno in toplo sočutje! tked. dt. UaUet IJkafontutH odpotoval do konca aprila. Iz železniške službe. Premeščen je Fr. Ogorelec iz železniške delavnice v Kraljevem k železniškim delavnicam v Mariboru. Smrtna kosa. V Tattenbachovi ulici 19 je preminila v 64 letu starosti zasebnica Marija Srebre, žalujočim preostalim naše globoko sočutje! Velikonočna številka nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo, izkoristite ugodno priliko I „VEČERNIKOVA“ velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema uprava „Veternika" Grajski trg7/1 do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v soboto 16. aprila do 9. ura dop. Nove ter izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu marcu 1938 izdanih in črtanih obrtnih pravic obsega: Izda- li ih: Javna trgovska družba Vilko Weixl in sinova Vladimir in Stanko, trgovina s papirjem, pisarniškimi potrebščinami, knjigami, umetninami in muzikalijami na debelo in drobno. Jurčičeva ul. 8, Sajko Plebiscitno zborovanje avstrijskih in nemških državljanov pri Gambrinu Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni stric in svak, gospod Blaž Bonča vladni svetnik, državni in višji veterinarski inšpektor v pokoju, častni občan občine Crni vrh nad Idrijo in hišni posestnik v torek, dne 5. aprila 1935 ob 5. uri zjutraj po dolgi bolezni v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 7. aprila ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne o. aprila ob pol 9. ur, v frančiškanski žnpni cerkvi. MARIBOR, Dunaj, Gradec in Črni vrh, dne 5. aprila 1938. Žalujoči ostali* KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme Kocpek, Studenci, Aleksandrova 48. 1973 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnseratnt dei odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. Odgovorite, Jankins.« je ukazal Ni-cholas. :Zdi se. da je imel pri sebi poštoio, sir Nicholas, ki sc je sprožila, ko je v gozdu padel čez neko drevesno korenino.. Doktor Blank je pri njem in pravi, da ni nikakega upanja več.« Nikakega upanja!« je kliknila Rubyz obupanim glasom. »Potem sem ga jaz usmrtila! Popoldne sem mu namreč vrnila njegovo pištolo... Jaz sem kriva!« Ta misel jo jo popolnoma potrla. Žalostna je sklenila roko in bi se gotovo zgrudila, da je ni prestregel v svoje naročje Jack, ki je stal v njeni bližini. »Ruby,« je rekel Nicholas strogo ter položil 9vojo roko na njeno ramo, »prepovedujem vam govoriti tako! Nihče ni kriv njegove smrti, božja volja je bila Grešno je vdajati se takim mislim.« »Da, prav res, gospa Geoffrcyeva, greli je misliti kaj takega, je pritrdil Ne!-ly Darling. »Prav tako bi lahko rekli, da je kriv njegove smrti trgovec, ki mu je prodal pištolo.« »Razen tega pa jo mogoče tudi ves dogodek pretiran,« je pripomnil Geoffrey, »■Morda pa ni tako hudo ranjen, kakor se zdi.« »Bojim se, sir, da o tem ni nobenega dvoma več,« je spoštljivo ugovarjal Jankins. »Sel je spodaj v družinski sdbi, go- spod Nicholas, alko hočete morda govoriti z njim. Pravi, da ga doktor Blank pošilja sem.« Jankins se .e odstranil, Nicholas je šel za njim. Cez nekaj časa se je vrnil celo resnega obraza v knjižnico. »Ubogi človek kliče neprestano po vas, Ruby,e je dejal »Sami odločite, ali greste k njemu ali ne. Tvoje mnenje ic seveda merodajno, Geoffrey. Mislim, da mu mora izpolniti to željo.« »O, Ruby, pojdite, pojdite!« je prosila Doatie solznih oči. »Ubožec, ubožec! Kako mi je žal, da sem tako neprijazna z njim.« »Geoffrey, ali me hočeš spremiti?« je vprašala Ruby. »Da, samo hiti, ljubica! Ako misliš, da lahko preneseš še to. potem ne smeva izgubljati časa. V takem slučaju so celo minuto dragocene.« Hiteli so na vso moč. Eden .il je oblekel plašč, drugi prinesel mehko kožu-hovinasto čepico, ki jo je šele pred krat- odložila. Vse veselje se je v hipu spremenilo v žalost Preden je stopila Ruby iz hiše, je pri-za njo Nicholas s čašo vina, in jo prisilil, da je pila. Nato sta odšla z Ge-offreyem proti gozdarski hiši k možu, ki so se ga vsi bali in ki je ležal sedaj v objemu smrti... Večer se je že spuščal na zemljo, ko sta prispela Ruby in Geoffrey do gozdarsko hiše, kjer jima je stopil naproti doktor Blank. »Kako dobri, kako nepopisno dobri ste da prihajate,« je dejal mali mož in stisnil obema roko. «Tn tako hitro brez odlaganja. Revež vas vedno kliče, gospa Geoffreyeva. To jo zelo žalosten slučaj. Nikogar nima pri sebi, ki bi ga poznal ali imel rad. Pojdite k njemu!« »Ali ni nobenega upanja več?« je vprašal Geoffrcy resno. »Ne, nobenega! Notranja izkrvavitev. V par urah bo vse pri kraju. Sam ve to, ubožec.« (Dalje.) Nj. Vis. knez namestnik Pavie je v so- oto sprejel predstavnike Avtomobilske-kluba ter ie pokazal mnogo razume TORTOSA IN MORELLA STA PADLI. SARAGOSSA, 5. aprila. Frankovske čete so danes ponoči zasedle Tortoso in so sedaj samo še devet kilometrov oddaljene od obale. Za zavzetje Leride je bilo treba tri polne divizije. Frankovci so po poročilih iz Bilbaa zavzeli na teruelski fronti mesto Moreila, ki je 40 do 50 km zračne črte oddaljeno od Sredozemskega morja. TURŠKA IN GRŠKA VLADA PRIZNAVATA ABESINSKO ANEKSIJO. RIM, 5. aprila. Vladi v Atenah in Ankari sta se odločili, da imenujeta v znak priznanja rimskega imperija pri rimski vladi nova poslanika, ki bosta izročila svoja poverilna pisma kralju Italije in cesarju Abesinije.