151. številka. Trst, v sredo dne 8. julija 1903. ' Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€3most" za primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo b primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase Bprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nad str. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trat. Uredništvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12 V edinosti je moč / x Umirovljenje v finančni stroki. Ia zopet je moral iti naš človek ! tudi slovanskih uradnikov, ki se za- veda svojega položaja, išče Blužbe drugod. Pret«riranjanaših uradnikov po na dnevnem redu. Zraven tega pa je Š3 drugih fia-h zavratnih intrig, katerih ne Mcral ! X:č mu ni pomt-galo, da je bil vešč, more prenašati vsakdo, ampak si rajši išče vesten in prider uradnik! Nič mu ni puma- rešitve.... glej pretresljive slučaje: Tonaažič, tralo^ da je imel vsikdar in povsodi koristi erarja pred očmi. Nič mu ni pomagalo, da je malone po cele dneve neumorno delal v Paternost in druge nesrečne žrtve. Do gospoda finančnega ravnatelja, dvornega svetnika Otona p1. Z:*mmermanna stav uradu: da je bil pravi uzor uradniške mar I ljamo usodno vprašanje: kako dolge bo še Ijivoati ! Tudi to mu ni pomagalo, da se ni ta oligarhija — oligarhija pravimo, kajti g. nik ar zp stavljal v narodnih etvareh. In ravnatelj ima zbranih okolo sebe še nekoliko tudi to mu ni pomagalo, da je bil svojemu kreatn-r — vladala na tukajšnjem €nančnem šefu udan do skrajnosti — skoro pervilen. ravnateljstvu ? ! Ali tudi do laških uradnikov Vse te lastnosti mu niso pomagale nič, „e obračamo. Tudi njiak se godi kt-.Io Oolje ker je imel eno veliko napako, to namreč, nego slovenskim. Kako dolgo se bo apatično daje na njegovo mesto as piri- presašalo to stanje ?! ral German! A German je tudi gospod šef! Po tem je lahko umijivo vse —! Tako se je zgodilo c. k. višemu računskemu svetniku Šiefanu Bajcu, predstojniku finančnega računarstva, da so ga kar čez noč p< slali v pokoj. Intrigiral je proti njemu Pred vsem pa priporočamo našim poslancem, posebno še onim, pri knterih je g. pl. Z mmermann prosjačil za podporo, ko je šlo za njegovo imenovaaje finančnim ravnateljem, da prouče stanje sosebne še našega slovenskega uradn štva v območju finančnega oni, ki e postal njegov na-IeJnik, šikaniral ravnateljstva v Trstu, ter da potem ukre-ga je gospod tioančni ravnatelj eam. la tako nejo potrebno, da nastopijo boljei časi, ali t*e je mož — v skrbi za svoje zdravje — j vsaj normalne razmere za Dašega uradnika m'ral odicč ti, da je zaprosil umirovljenje, i— trp na ! da si še popolnoma čil na duhu in telesu, in da-si je dobro ve lel, da so s tem korakom uničeni vsi njegovi načrti, njegove lepe sanje : da do?!uži svojih 40 let in potem še onih par mesecev do petletnice (kvinkvenije), ki zoa^a ietn h <><>() K, ter da potem še le zaprosi za umirovljenje, ob kater; priliki bi mu ne m* glo iz ostati kako više priznanje. Sedaj pa :e izgubil kvinkvenij in priznanja t a Na finančnega ministra ne apeliramo, ker velite, da je g. pl. Zimmermann — njegov bratranec ! skem jeziku). V tem stavku je očividno govor o živem jeziku, v katerem občuje ljudstvo. Mi pa se ne bojujemo za živ, ampak sa mrtev jezik, za — staroslovenščino! Kar se pa tiče svetosti in neomadeževanosti latinščine, prekaša to v tem pogledu gotovo gla-golice ; ta ni bila izpostavljena nobeni profa- Će pa kdo misli, da je raba glagoliee pri Slovanih le kaka svoboščina, se jako moti ! Svoboščina bi bila le, ako bi bil izdan kak zakon, ki pravi, da morajo vsi kristijani opravljati svoje obrede v latinskem jeziku ! Takega zakona pa ni in ga cerkev tudi ne izda, ker bi bil nezmiseln in nasilniški — a nikdo ni dolžan držati se takih zakonov. Za uvedenje glagoliee v Hrvatih in Slovencih govori torej božje, naravno, cerkveno in zgodovinsko pravo! Zbudimo se torej, slovanski duhovniki in zahtevajmo od svojih višjih papirjev dedščino sv. Cirila in Meto-dija! Saj ta zahteva je sveta in pravična ! Sv. cerkev pa je (sveta in pravična) zaščit-nica pravice! Bodimo prepričami, da ona ugodi naši pravični želji in prošnji ! Pomislimo resno na prihodnjost, ki donele lahko Jugoslovanom verski in narodni pogin ! Bodimo vstrajm in ne v dajmo ee ! O. K. SI. M. Boj za slovenske boeslaženje. (Iz. svečeniških krogov.) (Zvršetek.) njega dolgoletno požrtvovalno delovanje »i ^lov-ensko bosrosloslužcnje je velike ko- nobecega. i >a tako ravnanje boli zaslužnega moža, to je umevno. Naravnost nezasl.šano pa je, mpatije je užival umirovljeni v-ii raeunt-ki svetovalce Baje med svojim uradništvom, o Tem je pričalo njegovo — hlovo. Vsi računski uradniki — okolo 90 njih — »o se zbrali v njegovi sobi in naj-s^reji med njimi se je v primernem govoru v imenu vseh poslovil od ljubljenega predstojnika. Ko ee je na to g. Baje vsem skupaj, in še vsakemu posebej zahvaljeval na poecšeenju in izkazanem sočutju, bil je to tako ganljiv trenotek, da je zarosilo oko marsikomu. Zraven tega so mil računski uradniki poklonili dragoceno darilo v trajen spomin. G. Baje pa je tudi zaslužil takega spoštovanja, kajti on ni bil le vzgleden uradnik, ampak tudi skrben oče svojim podrejenim uradnikom, blaga duša, ki je vsakomur storil le dobro, a nikomur nič hudega. To je pev-darjati tem boljf ker je bilo podrejeno mu uradništvo vtč narodnosti: bilo je v njem Lahov, Nemcev in Slovanov (poslednji v manjšim). Ta Bajčev slučaj pa nam daje veliko misliti, tudi ee popolnoma abstrahiramo cd njegove osebe. Ta slučaj daje misliti radi ravnanja z našim uradništvom sploh. Cesto že smo imeli povoda za rekriminacije, kako ae naše uradništvo ziatejnatično preganja in š.nanira ta vse možne načine. Zato si pa risti za katoliško cerkev. Kijub vsemu našemu ponovnemu izvajanju se naidt-jo še ljudje, trpeči na možganski para iz>, ki bodo nasprotovali glagoiici. Skliceva i te bodo na konservativnost cerkve. Prav ! Bodimo konservativni ! Pa naša k nser-vativnc;St naj eloni na nam sorodnih tleh ! Ne na latinščini, ampak na glagolici ! Djlje porečejo, da latinščina ohranja zvesto besede, oblike, ter da tako varuje pravoverstvo, da je polna mistike ! Da pa ima vse te vrline tudi glagolica, to je prerazvidno in smo zadnjič tudi dokazali. Nasprotnik glagoliee bo pa gotovo mislil, da nas pobje, sklicujč se na edinost cerkve. No, da bi cerkev vtem o z i r u dosegla edinost, s tem se da le sanjati. Taki edinost ni druzega nego čista, popolna iluzija, f a n a t i z e m, izrodek bolne domišljije ! Grki, Kopti, Etijopi, Armenci, Sirci in Arabci so že toliko pametn«, da se ne bodo več oprijemali latinščine! Toliko rečemo lahko o tistih Slovanih, ki rabijo tudi sedaj staroslovenščino ! V tem mnenju nas ša bolj utrjuje even-tuvelni prihodnji pristop pravoslavnih v katoliško cerkev. Da bi o teh zahtevala cerkev naj vsrrejmejo latinski jezik, tega sini možno niti misliti, ker blamaža bi bila neizogibna! Na jezikovnem polju ne bo v cerkvi nikdar edinosti — nikdar! Taresnica pa ne vzbuja v nasnikake bojazni, ker vemo, daje bila v začetku krščanstva največa razlika v liturgiji in jeziku med raznimi kristijan-b k i m i pokrajinami, ali ob vsem tem vendar največa edinost v veri! Staroslovenski jezik je neoskrunjen — samo Bosa posvečen. Kak drug latinec se bo opiral morda na trideatiski zbor. A zastonj ! Tridentinski zbor (sess. 2'2. sacrf. missae c. 8) pravi: »Non espedire visum estpatribus, ut vulgari passim lingua missa celebratur (t. j.: očetom se ni zdelo prav, da bi se opravljala maša v ljud- Bolezen Leona XIII. Res čudovita življenska moč tiči v telesu papeža Leona XIII. Teh par dni smo o i hipa do hipa pričakovali katastrofo, a vesti, ki so nam došle danes po noči, javljajo strmečeciu svetu, da se je stanje bolnega papeža obrnilo zopet na boljše in da ni izključeno, da preb'je tudi to bolezen, kakor jih je srečno prebil že mnogo drugih. Zboljšanje je nastopilo vsled srečno izvedene operacije po zdravniku dr. Mazzo-ni:u, ki je pspežu zataknil v prsa tanko kristalno cev, po kateri je izteklo 840 gramov tekočine. Pred operacijo je papež molil. Ker ga je operacija nekoliko vznemirjala, povpraševal je pred operacijo operaterja dr. Maz-zonija, da-li bo operacija težka in da li mu provzroči velike bolečine. Ko ga je na to dr. Mazsoni pomiril, da bo operacija jako lahka, se je papež radovoljno pustil operirati. Operacija je papežu odstranila vso ono tekočino, ki ee mu je nabrala okoli pljuč in katera bi ga bila s!cer v kratkem zadušila. Po dovršeni operaciji čudil se je papež, da se je ista tako hitro izvršila in da mu ni provzročila nikakih bolečin ter je hvalil ope-ratorsko spretnost dr. Mizzonija. Po operaciji bil je papaž zelo zgovoren in je hotel videti tekočino, katera mu je iztekla iz prsij ter aparat, s katerim mu je bila napravljena operacija. Dr. Mazzoni mu je obljubil, da pozaeje ustreže njegovi želji in mu je popisal aparat, na kar je papež še enkrat pohvalil njegovo spretnost. Pozneje hotel je videti tudi biljetin, katerega sta dr. Lapp3ni in dr. Mazzoni sestavila o vspehu operacije. Sinoči, ob 8. uri in 25 min. bil je izdan sledeči biljetin : »Stapje papeževo se vzdržuje dovolj zadovoljivo in se polagoma a postopno boljša funkcijoniranje dihanja in krvnega obt>ka. Dr. Lapponi, dr. Mazzoni«. Sinoči je papež zahteval, da se mu čitajo vsi časopisi. Zdravniki trdijo, da bo papež izven nevarnosti ako se mu v današnjem dnevu ne obrne na hujše. Politični pregled. V Trstu, 8. julija 1903. Avstrijska kriza reiena. Današnja »\Viener Zeiiung« objavlja nastopno cesarjevo ročno piBmo: »Ljubi dr. p.. Koerber! Po zrelem premišljevanju in temeljitem prouČenju razlogov, ki so Vam bili v povod, da ste podali svojo in skupnega ministerstva demisijo, ne morem, vzlic težavam, ki po Vašem mnenju obvladujejo položaj in ki ovirajo Vaše delovanje, uBtreči Vaši prošnji za odpuščanje. V očigled velevažnim stvarem, ki bodo v najbližem času zahtevale svojo rešitev, in ki morajo biti poverjene izkušenim močem, potrebujem tudi nadalje Vaše prevrednostnega službovanja. Ko se rad in s priznanjem spominjam vaših in drugih členov ministerstva mnogoterih dosedanjih zaslug, računam na Vas že toliko-krati izkušeni patrijotizem Ler Vas zagotov-ljam svojega trajnega popolnega zaupanja. Dunaj, 7. julija 1903. Fran Josip 1. r.« Brzojavne ve3ti z Dunaja javljajo, da dunajski, Koerberju udani listi označujejo ta način rešitve od strani krone kakor velikansk triumf Koerberjeve politike in iatotako velik poraz Čehov. Tak;h slavospevov je bilo pričakovati. Ali naj le kriče ! Čim bolj kriče, tem jasneje je za vse Jjudij, ki zn^jo gledati stvari in izvajati zaključke, da je to narejeno, umetno veselje v hudem kontrastu z resničnim stanjem stvari. Čitateljem je znano, da se je priobčenje tega ročnega pisma cesarjevega zavleklo ravne radi tega, ker je dr. Koerber zahteval, da mora biti v istem posebno akcentui-rano, da vzrok njegovi demisiji ni bil v avstrijskih političnih razmerah, ampak v dogodkih na ogrski strani. G. Koerber je hotel s tem svoji politiški metodi v Avstriji ohraniti videz izbornosti. A sedaj prosimo čitatelje, naj še enkrat prečitajo cesarjevo ročno pismo. Tam najdejo pač, da &e omenjajo težave, ki obvladujejo položaj, a je ni ene same besede, ki bi aludirala na dogodke na Ogrskem. Če torej že hočemo govoriti o kaki zmagi, moremo reci, da se glavna želja Koerberjeva ni izpolnila in da je ozirom na sestavo cesarjevega ročnega pisma gospodu Koerberju grof Khuen (ki je navlašč radi tega prihitel na Dunaj) prav odločno zmagal nad Koerberjem. In ta nevspeb dra. Koerberja je tem obeutneji, ako ga vsporejamo krčevitim prizadevanjem njegovim v doeego cesarskega ročnega pisma, kakor bi odgovarjalo njegovim željam in njegovemu samoljubju. Ves svet, ki ni v dependencah dr.a Koerberja, se kar zgraža nad njegovim postopanjem. Praška »Politik« očita na pr. dr.u Koerberju, da je kroni in Ogr3ki skušal uprav izsiliti ročno pismo po Bvoji volji, in da je to pravi škandal, kar glasila, ki so v Koerberjevi službi, hočejo imput'rati vladarju v jedrni ta namen, da se ohrani dr. Koerberjev zistem. Ali dr. Koerber naj gleda — pravi praški list — da oa sam ne po3tane žrtev svoje lastne zvijačnosti. »Zmaga«, ki jo je izvojeval, je le papirnata zmaga. »Politik« ve tudi povedati, daje krona po podani demisiji še le potem posegla zopet po Koerberju, ko so vse one osebe, ki so bile pozvane pred monarha, izjavile, da ne morejo vepre-jeti sestave nove vlade. In ob takih okolnostih se hoče še govoriti o sijajni zmagi Koerberjevi in o porazu Čehov !! Kar smo naveli tu geri, zadošča, da je jasno vsakomur, da se ima Koerber zahvaliti edino le zadregi, v kateri je bila krona, ako bo mogel »fortvurštlatic do jeseni ! Xa takih zmagah pa ne zavidamo g. Koerberja, najmanje pa imajo Čehi razloga, da bi stvar jemali tragično. Seveda bodo hoteli okolnost, da najbrže poj de, dočim KLoerber ostane, čati kakor poraz Čehov. Kdor hoče strelja nizko doli pod tarčo, v zemljo, morda v tem poraz Čehov, da sa kar ne more odločiti za odšlovljenje Reseka? Rezek ozna-tako, Je li krona Ce§ar je odšel v Isl, a piČ ne čitamo 89 v uradnih listih o rešitvi Kezekove prošnje. To odlašanje involvira marveč pripoznanje, kako važen faktor so Čehi na političnem pozorišču avstrijskem. To zavlačevanje pomenja marveč mora-ličen pridcbitek za češko stvar. Sicer pa treba umeti lastnost dra. Rezeka v minister-stvu Koerberjevem. Saj on ni bil zaupnik Čehov v min'sterstvu, ampak zaupnik vladin za. posredovanje pri Čehih. Če pojde torej, ne bo pomenjalo to poraza češke, ampak poraz — Koerberjeve politike, politike favoriziranja Nemcev in neiskrenosti nasproti Slovanom ! Niti na to naj se ne sklicujejo Koer-berjevi trabanti, da ročno pismo povdarja zasluge dr. Koerberja. To je tradicija : neka — rekli bi— kurtuazija krone nasproti svojim svetovalcem, je v takih p srn h, kijih — koncepirajo druga p-re^a in ki morajo tudi nositi odgovornost zanje. O sedanjem ročnem pismu dru. Koerberu je znat o za gotovo, da se je koncepiralo v min sterstvu za vnanje stvari. Menimo, da so sedaj tudi naši čitatelji na jas *m, kakov je ta »triumf« Koerberjev nad Čeh , o katerem kriči tudi že — tržaški »Piccolo«. Da, da, ravno to je značilno za Korberja in njegov zisiem, da se tudi tako glasilo krmi ob državnih jaslih. Silve veselja, ki jih bodo te dni spuščali razni nemški listi radi »zmage« Koerberja, naj torej ne vznemirjajo nikogar. Saj pride v par me*ec h že ;esen in tedaj pridejo do besede tu ii »poraženi« Cehi. Na jesen pride do evidema in tedaj bomo videli, da-li bodo Koerberjevi slavitelji še izpuščali salve zmagoslavja. Kakor omenjeno že gori: prošnja dra. R'zeka za odpuščenje še ni rešena. On sam — kskor ktŽ3 — vstraja pri svojem sklepu. Zadnjega miniaterskega sveta se ni več udeležil, in se je tudi ž i poslovil od svoje pisarne. Ali g asom vesti iz Češke, se mu ni treba poslavljati od javnega življenja. Na razpolago da sta mu že dva državnozi>crska mandata, scsebno oni budjejoviške trgovske in obrtne zbornice, Sije dosedanji zastopnik Brdlik hoče odstopiti Rezeku v prilog. In Bog ve, dn li ne bo Rezek na klopi poslancev nevarnejši Koerberju, nego pa je bil Rezek v ministerskem fotelju. . ! Stvari na Ogrskem. Ali zveni to paradoksno: grof Khuen Hedervarv, prvi svetovalec krone na Ogrskem, in mož, ki je poprej uprav tiraniziral opjzic jo na Hrvatskem, je dobil zaveznika v Košutu, sinu naj-hujega sovražnika dinastije Habsburgov, v možu, ki je bil dosedaj poosebljen eksces v opoziciji ! Košut bo*e menda terorizirati one člene svoje stranke, ki nočejo nič čuti o paktu s Khuen-Hedervarvsm : kar izključiti da jih hoče iz stranke. Le s 6 glasovi večine je sklenila Kosutova stranka, da zaustavi ob?trukcijo. 26 jih je glasovalo za, 20 preti. In teh 20 se nočejo pustiti moj-strovati n ti od Košuta. 18 njih se je priglasilo za besedo proti programnem govoru Khuen Hedervarvja. In eden poslancev — Hollo — je dokazoval včeraj v zbornici, da je nadaljevanje z obstrukcijo potrebno, in da krize ni možno rešiti drugače, nego s koncesijami v narodnem pogledu. Cena, s katero si je grof Khuen kupil Košutovo prijateljstvo, je bila velika, veliko veča nego je bilo to dobro za ugled monarhije, al; vrednost tega prijateljstva bo — kakor vse kaže — jak) jako mala. Predsednik Loubet v Londona. Včeraj ob 11. uri in pol zjutraj vsprejel je predeeinik Loubet diplomatični kor. Po vepre emanju je francozki minister za vnanje •tvari, Delcassć, imel dolg pogovor z ruskim poslanikom Benhendorf jm. Del?ass£ je potem obiskal atjg.ežkega ministra za vnanje stvari, marki a L mdsdou ne. Dvajset minut kasnoj** odpeljal se je pred?ein>k iz Vork House v Citv. Vse ulice po katerih se je vozil, bile so okrašene za-stavami in zelenjem in ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Na pozdrave načelnikov raznih mestnih okrajev, odgovarjal je Loubet vedno v francozkem jeziku, ker ne zna niti besedice angležki. Ko je L »ubet dospel v Guildhall v Citv, itsvirala je godba raarsiljezo, na kar je bil Loubet od lord m»yorja in drugih dostojanstvenikov vsprejet po starodavnem ce-remonijelu. Po dovršenem ceremonijelu te je vsa družba podala v veliko dvorano, kjer se je vršil obed. Na obedu je lord m»yor najprej napil kralju in kraljic: in potem pred- sedniku Loubetu, kateri je odgovoril sledeče : >Pridi užujem se željam glede pre3rčnega sporazumljenja med obema narodoma, ki zavzemata tako odlični mesti v zgodovini prosvete. Mejsebojni interesi morajo istim vdihniti čutstvo odpuščanja in sloge, kakor ste dobro omenili. Navzočnost ob moji strani franc^zkega ministra za vnanje stvari dokazuje kako veliko važnost polaga francozka vlada na razvoj prijateljskih odnošajev med našima deželama. Dvigam kozarec na ^ast lord mavorju in občinskemu svetu«. Obeda se je udeležilo kakih 800 oseb. Med drugimi so bili navzoči : princ in prin-cezinja Galles, drugi princi kraljeve hiše, Loubetovo spremstvo, skoraj vsi angležki ministri in mnogo drugih visokih ojlič-njakov. Na večer je predsednik Loubet v družbi rod, in prihaja iz blagega srca. Priprost je ta naš delavec ; ali bistri um in čuteče srce mu pravita, da žrtve v namene narodove iz obrazbe donašajo tisočeri sad. Zato žrtvuje rad, kolikor more. In v nedeljo se je ujedinilo kakih 6000 takih src, ako r»e več. Vsi so prišli, da polože darček v denarju domu na oltar — ali ob enem so pokladali tudi velik, neizmeren, neprecenljiv dar: posvečali so svoja srca stvari domovinski. Po vsaki odpeti točki je zagromelo kakor prisega, ki naj jo čuje nebo: kakor gorostasna pečina ob penečem morju, tako nepremična je zvestoba naša ! In žareča lica vseh so govorila o tem, kar je valovilo v srcih. A ko so po zvršetku programa vsa društva skupno pevala tri točke, je pa prišla do silnega, elementarnega pojava ideja vzajemnosti naše z brati na jugu : Hrvati in Srbi! To kipenje in vrvenje, ti silni odmevi kralja Edvarda prisostvoval gala-predstavi v j iz toplih src so nam pričali, kako je misel Cov^n Garden. Gledališče je bilo neizrečeno lepo okrašeno. loubet in kralj sta bila o vstopu v ložo navdušeno pozdravljena. Macedonsko vprašanje. Turška vlada pridno dementira vse vesti prihajajoče iz bolgarskega vira, o koncentriranju turških vojaških čet na bolgarski meji. Turčija da je le ojačila nekatere mejne straže. Značilno je, da ustaši mnogo lažje prodirajo turški mejni kordon, nego bolgarski, dasiravno so turške mejne straže mnogo go- naše vzajemnosti prešla v meio in kri našega naroda ! In mi smo si govorili : dobri j genij naroda hoče tako — v temje naša rešitev, naša bodočnost! Rajanje je nadaljevalo do pozno v večer ob pevanju in veselih zvokih glasbe. Pozno na večer še so rajale množice. Slavnost se je izvršila od začetka do konca v najlepšem redu in brez najmanjša neprilike in smo po-svedočili vnovič, da je naš element — element miru in reda, element kulture. In mi stejše poetavljene, nego bolgarske. Na tur- i smo uverjeni, da ga ni bilo v vsej tej mno- j škem teritoriju prihaja namreč na vsake tri- : žici, ki se ni srčnim zadovoljstvom vračal na četrt kilometra jedna mejna Btraža, dočim ; svoj dom. Saj je bila naslednjega dne, kjer-prihsja aa bolgarskem teritoriju komaj na koli smo poizvedovali, soglasja sodba: divno vsakih 5 kilometrov jedna mejna straža. To je bilo! prihaja iz tega, ker turške straže skoraj ni- j Še sa nekaj ne smemo pozabiti, kar nam koli ne opravljajo nočne službe in ker se je bilo v posebno zadoščenje. Tudi severna turški nižji častniki dajajo od ustašev podku- Istra je bila prav lepo zastopana na tej! po vati. Tržaške vesti, Slavje v korist družbe sv. Cirila in Metodija. V teh časih težkih borb, ko moramo od minute do minute in od vseh strani občutiti resnost življenja in nam tlači dušo moreča skrb za obstanek, imamo mi Slovenci vendar dnevov, ki so nam pravi prazniki, ki nam povzdigajo duha iz potrtosti vsakdanjega dneva, ki nam oživljajo nado, da ne bijemo za stonj svojih težkih borb in da ne ostane brez sadu naša skrb za obstanek svo;. To je naša sreča, da imamo takih dni, ki tudi. one, ki že morda omagujejo pod težo nemilih okolnosti, povzdigajo zopet. Takov dan smo imeli tržaški Slovenci minolo nedeljo. Bil je to naš pravi narodni praznik , od Boga blagoslovljen: dan povzdi-ganja src gori v višino — vere in nade v ustajeoje in življenje. Ne bomo podrobno opisavali, kako so se vršile točka za točko tiskanega programa, ne bomo naštevali, kdo da si je pridobil največ slavnosti : vasi Dekani, Dolina, Ricmanje, Boršt in drugi kraji so poslali svoje za stotnike. In te sirote Istrani, ti trpini iz pašalika koperskega, kar niso vedeli kako bi dajali duška svojemu veselju, ko so videli zbranih toliko in zanje nenavadno število vnetih Slovencev in Slovenk. Moralni vspeh slavnosti minole nedelje na vrtu naših šolskih zavodov pri bv. ! Jakobu je bil popoln. Kolik je bil materijalni vspeh, tega ne vemo še v tem hipu, ker se se vrši pobiranje denarja za poprej razposlane vstopnice in se torej ne morejo skleniti računi. Ali toliko smemo menda že reči, da tudi materijalnega vspeha se nam ne bo treba sramovati. Vsa slavna društva iz me*ta in okolice, ki so toli drage volje in redoljubnim navdušenjem sodelovala na nedeljski slavnosti na korist naše družbe miljenke, smejo zabeležiti ta dan med častne svoje dneve, ker vsako njih je pripomoglo do lepe, impozantne ma* nifestacije tržaškega Slovenstva, do dokaza, da smo element, ki stremi za najlepšimi ide-jali človeštva, ki se hoče vspenjati gori do zaslug za prelepo prireditev, ne bomo opo- lePih> blagih> Plemenitih ciljev - da smo zarjali na vrline tega ali onega društva, tudi j toreJ na™d- ki Je vreden 8VOJ,h Pravic 111 ~ ne bomo opisovali, kako je bil odičen vese- ; 'Jenja- lični prostor, ampak kar na sploh hočemo Zaključujemo torej s ponovno, iz globine konstatovati z iskreno hvaležnostjo : vsi, vsi i duše kipečo hvalo vsem našim slavnim dru- j m so bili na svojem mestu, nikogar njih manjkalo, vsi so s sveto vnemo vršili svojo dolžnost, vsi so tekmovali v plemenitem ro-doljubja, da bo vspeh čim lepši. Nikogar ne smemo pDsebe izticati, ker je VBeii vodila j Podpisani sti šii pred nekoliko dnevi na ena ista mi*el, eno isto čutstvo, ena ista tukajšnjo zdravniško postajo. Prišedši v sobo štvom v mestu in po okolici in vsem njim, ki so se trudili za toli lepo prireditev te slavnosti. Naši dobri sosedje ! Prejeli smo : žtlja — ker moramo torej pohvaliti — vseh, ki so se trudili in sodelovali. Posebno pa moramo pred njimi, na ka- k gosp. dru. Brunu, ja je ta (pred vsem drugim) vprašal: »Che lingua la parla« (Kak jezik govorite?) Na odgovor, da govo- tere moremo ob vsaki priliki kazati s pono- rita slovenski, je rekel gospod doktor : »Con som, tudi to pot sneti klobuk in vsklikniti: i gli Slavi non possiamo far niente« (Se Slovani ti so naši, ti so uzor zvestobe ! To so naše ne moremo nič storiti !) široke delavske mase — tu je poštenje žu- O izgovarjanju teh besed se je gosp. ljave ruke, zvestoba v srcih pri prostega m dž a dr. Brun obrnil strani od podpisanih, -—tu vam je ohranjeu živ idejalizem ob vsej Potem je došli poslal v sosednjo sobo, kruti skrbi za vsakdanji kruh ! j kjer je izvršil svojo zdravniško dolžnost. Kadar koli nastopa potreba, da se ogla- šamo mi tržaški Slovenci, vsikdar se naš de- ti la podpisanih je, videča to nedostojno postopanje zdravnikovo, izrekla precej ener- lavec odzivlje pozivu v masah. In odzval se gično opazko proti Zidom — kar je dr. B. je tudi minole nedeije, ko smo ga v imenu čul in začel govoiiti pravilno sle venski ! dobrotnice in zaščitnice naše mladine pozi vali: naj položi dar, domu na altar ! Kaj je gosp., doktor mislil z opazko, da se Slovani se ne da nič storiti, in zakaj je Ali, ko slavimo vrlino našega delavca, i isti vprašal podpisane že ob uhodu, kateri moramo biti pravični tudi nasproti drugim jezik da govoriti: to je neznano podpisanima, slojem in v posebno zadoščenje nam je, ko ; Mislita pa, da ni bilo Btorjeno to iz yreve-moremo reči, da bo tudi drugi sloji to pot like ljubezni do — Slovanov ! lepo izvršili svojo dolžnost. A to ravno je dajalo nedeljski slavnosti povečan pomen : vsi so se zbrali v eno samo veliko družino, vsi v zvestobi do svojega doma, do svoje slovenske kise. Sirota je ta naš delavec ; od njega ni pričakovati velikih darov. Ali kar daje, daje Ti naši »dobri« gospodje res zaslužujejo, da smo jim hvaležni, ko nas celo na zdravniški postaji tako lepo vsprejemajo ! (Sledita podpisa.) Iz krogov pekovskih delavcev smo prejeli: Mi peki smo sklenili na svojem zboro- vanju, da bomo zahtevali en dan počitka v tednu. To zahtevo smo prijavili gospodarjem, dovoiivši jim teden dni v premislek. Sedmi dan bedi odmerjen za počitek. Toko je bilo že od začetka sveta odločeno od Boga. Tudi mi peki smo božja bitja. Saj še žival potrebuje počitka. Tudi državne oblasti bi morale posredovati tej zahtevi naši v prilog-Vsi drugi delavci in delavke so si že izvo-jevali to, le pek ga nima počitka nikdar, ga nima dneva, ki bi bil njegov ! Kajti tedaj, ko ima imeti nekoliko počitka mora najprej delati oseminštirideset ur več, nego pritiee delavcu. Kar zahtevamo je popolnoma pravično. Zato pa bomo tudi zahtevali vsi soglasno in se nadejamo, da nas bo o tem podpirala tudi javnost se svojimi simpatijami. Pekovski pomočniki. Novodoben satir. Včeraj predpoludne okolu 10. ure sti šli dve 14-letni deklioi po ulici Pindemonte proti ms3tu. Mejpotoma sti pa zapazili, da jima sledi neki človek (»Piccolo« pravi, da je bil decentemente v e s t i t o, t. j. čedno oblečen, a »Sole« da je bil m a 1 i n a r n e s e, t. j. slabo oblečen) in da ja pogleduje neksko sumno. Deklici sti stopili hitreje, a oni človek, opazivši to, je storil ietDtako. Ivo sti bili deklici na Acquedottu pred hišo št. 31, je ena njiju, videča, da jima je oni že čisto blizu, pobegnila v hišo, a on jej je sledil in jo je vjel na stopnicah. Tu jo je prijel in jo začel poljubovati. Deklica je omedlela iz strahu. Na to je prihitel vratar v družbi druge deklice in nekega drugega človeka, ki je bil ravno šel mimo. Prijeli so nesramneža in pomagali deklici k zavesti. Ta novodobni satir je bil izročen redarjem, kateri so ga tirali na policijo, a odtod v zapor. A kdo je ta nesramnež ? »Sole« pravi, da je Angelo Bertoli iz Vidma v Italiji, a »Piccolo« pravi, da je Giovanni B. — in nič druzega. Tu pa je ravno moment, ki nas sili, da omenjamo ta dogodek. To je zopet eden tistih slučajev, ko so poročila v »Piccolu«, nesramno pristranska in tend6ncijozna — tistih slučajev, ko je kak regnicolo napravil kako — lumparijo ! Namen prikrivanja in zatajevanja grdega dejanja se kaže že v zavijanju »Piccolovem«, Češ, da se je ta »don Juan« (tako ga imenuje) hotel le pošaliti, a da so ga u o n d i-m e n o (vse eno, v tem »vse eno« je ravno »Piccolov« l. a men) pridržali v zaporu. Seveda, ko bi dotičnik bil Slovenec, bi »Piccolo« dobro vedel vse: njegovo ime in priimek, koliko let da mu je, kje je bil zadnjič v službi, kje da je rojen in vse take podrobnosti, in bi gotovo ne dejal, da se je dotičnik hotel »le pošaliti«. A ko gre za Italijana, je druga stvar, in treba ga kar najbolj prikriti, ali pa —če mogoče — prikazati v lepi luči. Porotno sodišče. (Nadaljevanje poročila o razpravi proti Andreju Lade.) Na včerajšnjem nadaljevanju razprave preti Andreju Lade sta bila navzoča tudi zdravniška zaprisežena izvedenci, dr. Xidias in dr. Veronesc. Prva je bila včeraj zaslišana kakor priča Marija AniČic, ki pa ni povedala nič važnega. Na to je bil zaslišan kakor priča Andrej Mohorič. On je bil kakor občinski redar navzoč na aretovanju toženca. Šel je tudi on z aretovancem, z orožniki in drugimi na goro iskat truplo umorjene. I on je prenočil v omenjeni špilji. Zdi se mu, da toženec ni spal ono noč, ker je vselej odgovarjal, ko se ga je kaj vprašalo. Spominja se, da, ko so šli mimo onega mesta, kjer so pozneje našli travo okrvavljeno, se je Andrej Lade večkrat ozrl v tisto stran, a on (priča) ni vedel kam gleda. Mislil je, da Lade gleda ljudi, ki so bili tam blizu. Se le pozneje, ko bo drugi našli ravno tam travo okrvavljeno, mu je palo na um, da se je toženec oziral na omenjeno mesto, Zatem je bil zaslišan kakor priča Anton Lade, brat umorjene Marije Lade. Priča je imenoval toženca »Barba Andre« ! Predsednik je vprašal pričo, da-li je on toženčev sorodnik, a on ni vedel odgovoriti. To je pojasnil toženec sam rekši, da sta si daljna sorodnika in sicer četrtega ali petega kolena. Priča je povedal, da njegova sestra zato ni hotela tirjati Andreja Lade za izplačilo svote 200 K, v katero je bil isti obsojen, ker ee ga je bala, in ae je radi tega raje oJločila, da pojde »opet na sidšče, kamor je šla dne "S. januvara, torej dan pred zloJinom. Ko je priča dne januvarja vstal. je čal, da sta a« tožeaee in njegova žena priekala. To je bilo mogoče, ker le tanka Je=ena stena ločuj« toženčevo stanovanje od njegovega. Priča je pripovedoval, da je pokojna nosila vedno v oaes h par »zamorčkov«. Predsednik je ; vprašal pričo, kako je to, da se na njenem J truplu niso našli ti zamorčki ? Priča je od- ; govoril, da je umorjena šla od doma se »zi« j morčki« v ušesih. Zatem je bil zaslišan kakor priča Anton Belašič iz BeleuČke, male vasi na gori Učki. Dne 9. januvarja je šel b svojo ženo z gore v Iko. Ko sta bila blizu mesta, kjer se je izvrš i zloe n, sta videla človeka, o katerem sta mislila, da pase ovce, a ovac ni bilo videti ni kakih. Priča ne ve natanjčno povedati , kako je bil ta Človek oblečen, ker je j bil predaleč od njega, vendar je videl, da je imel jopič temne barve in črn klobuk se š -roki mi okraj ki. To je bilo okolu 9. ure in poleg kraja imenovanega »Biličev vrt«. __ Predsednik je dal poklicati Antona Ga- J spari<5at včtraj zaslišanega kakor priča, ter ga je vprašal, kako se imenuje kraj, kjer so našli umorjeno. Gašoarič je dejal, da »Biličev vrh«. Ne ve prav, kje je kraj, kateremu pravijo »Biličev vrt», a ve, da mora biti blizu Biliče-vega vrha. Zzt«ravo prekinil in se je ista nadaljevala danes. Poročilo o današnjem nadaljevanju razprave, prinesemo jutri. * * * Danes se je imela vršiti kaz. razprava radi žaljenja časti potom tiska proti H hardu Cimberju, Bernardu Malusa in dr., katere je tožil odvetnik in državnozborski poslanec za Istro, dr. Matej Bartoli. Ker pa toženemu Bernardu Malusi, ni bile m ino dostaviti poziva, je razprava prenesena za prihodnje zasedanje. * * * P. S. Tikom pred zaključkom lista smo prejeli poročilo, da bo porotniki vprašanje glede umora zanikali z 10 proti 2 glasovoma. Eventuvelno vprašanje glede ubojstva pa bo potrdili z 8 glasovi proti 4. (To vprašanje je bilo stavljeno na izrecno zahtevanje porotnikov). Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Andreja Ladeta na 8 let težke ječe. Stara pesem. Uradni »Osservatore trie- stino« objavlja daljšo objavo c. kr. davčne administracij*«, s katero se za vsa poslopja v davčni občini sv. Mar. Magd. zgornja nalaga h'šoo razredni davek. Prebivalstvo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji je najmanje po 70°/0 in morda tuli ^0% slovenske narodnosti. Najmanje to^ej, kar moremo zahtevati, je, da so vse objave, ki se tičejo tega prebivalstva, vsaj dvojezične : slovenske in italijanske. To bi bil postulat najjednostavneje pravičnosti! Temu postulatu bi morali ustrezati, tudi ko bi ne bilo v Avstriji pozitivnih zakonov, ki določajo, da so v tej državi vsi narodi jednakopravni : v šoli, v uradu in v javnem življenju. A človek bi menil, da so ravno državni uradi v prvi vrsti pozvani, da poznajo državne zakone in da dajejo državljanom lep izgled b tem, da tudi točno izvršujejo te zakone. Ali človek se mnogokrat moti. Ravno tedaj, ko se mu zdi, da je kaka stvar najbolj v veljavi, je v resnici — pozabljena. Tako so tudi na naši c. kr. davčni administraciji pozabljeni državni zakoni, v kolikor isti govore o jezikovni ravnopravnosti državljanov ! Ne res — preugledni gospod Kuha-cevich ? ! Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na (rreti je nabral ugledni odbor »Tržaške posojilnice in hranilnice« med seboj v redni seji 47 kron za otreški vrtec na Greti. — Srčna hvala ! Dražbe premičnin. V četrtek, dne 9. julija ob 10. uri predpoludne Be bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilno Btvari vršile sledeče dražbe premičnin: Barriera vecchia 29, glasovir; Barriera vec-kia 5, kočije in razno; ulica Rena 6, hišna oprava ; ulica Zunta 2, tistarski stroj in razno ; ulica Commerciale 11, oprema v zalogi ; ulica deli' Istria 22, hišna oprava; ulica del Fin 8, omara in podoba. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.0, cb 2. uri popoludne 20 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.6 — Danes plima ob 9.58 predp. in ob 8*30 pop.; oseka ob 3.22 predpoludne in ob 4.48 popoludne. X Žalostni vspehi na goriški gimnaziji. V »Gorici« čitamo: Pričetkom šolskega leta 1895. je bilo v slovenskem oddelku prvega razreda 55 učencev, izmed katerih je prišlo v letošnji osmi razred celih 6. K zrelostnemu izpitu se je bilo letos oglasilo 12 slovenskih učencev, a izpit so napravili — štirje!! Te številke govore jasno ter dokazujejo, da so razmere na goriški gimnaziji anormalne in nezdrave. Te žaloBtne razmere se dajo korenito spremeniti le z uvedenjem slovenskega, oziroma laškega učnega jezika. Boljši vspeh je nemogoč, dokler mori našo mladino ptuji nemški učni jezik. Z uvedenjem materinega kakor učnega jezika izginejo tudi tuji nemški na zločinih proti Slovencem žive in bogata skoro izključno od slovenskega de- narja Brzojavna poročila. Ban Pejaeević tajen svetovalec. DUNAJ 8. (B) »\Viener Zeitung* javlja : Cesar je glasom ročnega pisma od 1. julija t. 1. banu Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, grofu Teodorju Pejacevicsu, podelil dostojanstvo tajnega svetovalca. Bolezen papeževa. RIM 8. (B.) Ob 8. uri 18 minut zjutraj. »La Voce della Verita« piše, da je imel sv. Oče razmerno mirno noč. RIM 8. Ob 9. uri 30 minut predpo-uČitelji. Ti ostajajo vedno le ptujci med ptujci, | ludne izfjani biljetin Be gia9i : Noč je prešla ki ne poznajo našega jezika, naših zazmer in precej mirno, če tudi Nj. Svetost ni imel potreb. Potem šele Be rešimo tudi tistih krepilnega 8paDj3. Vtripanje žile je bolj »heilovcev«, ki se navdušujejo na raznih hitro, toda redno. Sapanje ni tako svobodno shodih tukajšnjega Šulferajna in Siidmarke kakor sin0oi. Stanje Nj. Svetoati ne dopušča za nemški most do Adrije, kateremu je Be- d0]gega preiskovanja, vendar se more reči, veda najbolj na poti naraščaj domače inteli- 1 da proce3 bolezni v pljucah kaže stremljenje gecee. i po razrešenju in da se ne bo zbirala več te- X Iz Podgrada nam pišejo : Glede kocina v pljučni mreni. Vzlic temu pa — na poročilo iz Podgrada v 149. štev- »Ed.« in to z ozirom na pojavljajočo sa depresijo bodi Vam v pojasnilo, da je bil v nedeljo — stanje Nj. Svetosti ni tako, da bi moglo odveden v Trst na dež. sodišče Ant. De- vzbujati pomirjenje. Podpisana sta Mazsoni k 1 e v a, po domače Lajkotov Tone, kateri jn Lapponi. je ubil Josipa Staniča, p. d. Matuljinega RIM S. (B.) Ob 9. uri 35 minut. »Agen- Joškota. zia Štefani« javlja: Papež je imel mirno noč. Spremljali bo ga tja 2 žandarma in obč. j Vse v Vatikanu je počivalo. Calo dr. Lapponi sluga. Ime »D emaisea«, katero na- i Bam je s.>al of} i. Ure po noči do 6. ure in vaja »P i c c o 1 o«, je i z m i š 1 j e n o. (O pQi zjutraj. Nobelgarda je ostala na svojih ta »Piccolo«! Vsklik stavca.) 'stanovih. V krogih, ki so v zvezah z Va- x Bralno-pevsko drnštvo »Ladija« v tikanom, potrjajo, da je zadnja noč v Va- Devinu bo imelo svoj izredni občni zbor dne 12. t. m. sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo pregledo-velcev računov. 3. Kako oživeti veče zani- tikanu minola tako, kakor da je papežu povsem dobro. Kriza na (irskem. ATENE 8. (B.) Ministerski predsednik manje do društva. 4. Bodoče postopanje od-; TeotokiB je sporočil kralju demisijo ka-bara glede društvenega gmotnega stanja. — | binetu. Na obilno udeležbo vabi uljudno odbor. Vesti iz Kranjske. * Nevihte na Notranjskem. V »Slovencu« Čitamo : Dne 5. julija je v Trnovski okolici okrog poludne razsajala grozna burja z velikanskim nalivom in točo. Treščilo je na več krajih. ATENE 8. (B.) Seja zborn ce je bila viharna. Položaj v Pvrgosu je jako resen, i Kmetje drve v mesto na zborovanje. Prišlo je do hudih spopadov. Množica je tudi streljala. Ministerski predsednik je mnenja, dale i z najstrožjimi sredstvi bo možno vzposta-, viti red. Predsednik Lonbet na Angležkem. LONDON 8. (B) Predsednik Loubet je ; obiskal vse člene kraljeve rodbine. Zvečer V ZareČici je ubila strela edinega Bina po- , _ , . , .- tT'v'v i t r, • , • i_ I ob 7. uri se je podal na trancozko po=Iani sestnika Vičiča, vulgo Jense. Zapiral je okno i j i—* c* n. a in o tem ga je zalotila nagla smrt. Toča ni | štvo, a od tu v gledališče Covent- Garden. . v. j ... . »Množice na ulicah so mu prirejale ovacije, napravila posebne škode, žito je pa vse zme-i , „ , , , . i , Ob 9. uri so VBtopih v lozo kralj, kraljica, šano in poleglo. r . » - r predsednik Loubet m členi kraljeve hise. raz- svojih sta riče v Vesti iz ostale Primorske X C. kr. državni gimnazij v Pazinu. Iz Pazina sme prejeli : Na oglasnici tukajšnjega c. kr. državnega gimnazija je ta-le oglas: Vsprejemne skušnje za I. razred na c. k. državnem gimnaziju v Pazinu se bodo vršile dne 16. julija in na začetku šolskega leta 1903—1904. dne 17. septembra. Učenci, ki želć biti vsprejeti v I. red, ee morajo v spremstvu ali njih odgovornih zastopnikov oglasiti od 8--12. ure predp. na gimnazijskem ravnateljstvu ter prinesti s seboj krstni list iin šolsko naznanilo, predpisano po razpisu visokega c. kr. ministerstva za bo-gočastje in nauk od dne 7. aprila 1878. št. 5416, v katerem mora biti izrečno povedano, čem-i je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznaastva, učnega jezika in računstva. Na veprejemnem izpitu se bo zahtevalo sledeče: V veroznanstvu toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v u č -nem hrvatskemjeziku spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju svobodno razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil ; v računstvu vaje v štirih cenovnih računskih vrstah s celimi števili. Vsak učenec plača o vsprejemanju 4 K 20 stot. veprejemnine in 2 K prispevka za učila. Gimnazijsko ravnateljstvo v Pazinu, dne 5. julija 1903. Vesti iz štajerske. — Znamenje časa. »Uradni list« ces. kr. okraj, glavarstva celjskega je tiskala slovenska »Tiskarna sv. Cirila« v Mariboru. Letos pa se je čisto natihoma preselil v Celje, kjer se tiska s istimi črkami, kakor — »Deutsche Wachtc ! Dvojezični »Uradni list« vzdržujejo pa — Slovenci! Pač zopet »napredek!« — Delniški pivovarni Žalec-Laški trg. V seji upravnega Bveta gornje delniške družbe dne 1. julija v Žalcu se je ustreglo davno spoznani potrebi, da se to narodno podjetje poveča. Povpraševanje po pivu te družbe je tako veliko, da ima letos dvakrat toliko prometa, nego v enaki dobi lansko leto, in da n;ti polovici VBeh naročil ne more ustreči. Vsled tega se bo podjetje moralo razširiti in se pomnoži ustanovni kapital še enkrat za prvotno visočino. — Konkurz je napravila v Celju ljubljanska nemškutarica Ana Sadni k, ki je imela trgovino z modnim blagom. Iskala je porokov tudi med Slovenci, vendar se iz previdnosti ni nihče pustil ujeti tej ljubljenki Oechsovi. Niti ta mogotec ni mogel rešiti svoje varovanke, kateri je preskrbel svoj čas z brahijalno silo prostor za trgovino in izrinil iz istega kar čez noč našega sloven-skega krojača Hočevarja. Sodni dan ne izostane nikdar. Enaka usoda pa čaka še marsikaterega uskoka. — Celjski nemčuiji — tolovaji! — Celjski vahtarji — kulture so poslali svoje barabe na Ostrožoo, da so tam Čakali na ljudi, ki so se vračali z veselice v Šmartnem. Te mirne ljudi bo tolovaji napadli sekirami, vilami in noži ter so ranili več naših, med temi tudi neko žensko smrtno-nevarno. Ali barabe se nam še ne studijo toliko, marveč se gnusijo intelektu v elni provzročitelji teh tolovajstev! Ali kar vzbuja še najgrenkeja čutstva, je okolnost, da se vsi ti intelektuvelni krivci Orkester je svirai »marzeljezo«, Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« XK*3XXK ^XKXJ*XXXtt i i ZALOGA X X X X X X X X X X X X XI K X pohištva | dobro poznane toTarae mizarsie zaflrnie t Gorici (Soltan) se vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorsto dežeie, Solidnost zajamčena, kajti les se oauŠi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ne- X dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X % x X X x XXXXX XXXXXXXXXXX t/olilranclfa množina meglenega in svetlega V ClllVClIlOrVtl tapetovanega ali kuhinskega pohi&tva se prodaja ln nekaj ča gld. na prej, itlate are od H gld. naprej. Izbor st«-.i skih ur, repo'tt r e^ i. t d. P -pravlja veak<-vratne ure po ;ako zmerni ceni. Ofifla se stanovanja unur:* bico, kuhinjo in k etjo ter vodo. plin. z ja^o ponižani ceni. V Via Remota i B. Pogoj pp lastniku. Pas-S. Andrea 1% vri ta J. FERDO GUŠTINČIČ livarski mojster rm rit SMan lil - BARIOVLIE 1?** Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. ldpe. poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barko vi j ah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi ln Jako nizke Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naroćbe udani Ferdo Guštinčić klesarski mojster. Epilepsija, Kdor trpi na omotici, krćo :n urujrib nervoznih strasteh, naj zahteva o tem tu lž co. Vdobiva re brez-pL&čno in frankov Sch*an--Apotheke Fraakfart a. M P RED NO kupite ----PERILO l lagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio (jasperini TK>T — ul Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° 0 odbitkom. iar tuni im a 10 I idofii poseben dar. VZORCI SB JTE DAJAJO _ ______ :00 Prodaj alnica roko vic in kravat. § Prodaj alnica obuval Julija Romanelli § H- H U B M A It c O R S O 8. I ! TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glac-*, prve vrste za pospe, 2 gumba po......gld 1,— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po . . . - . gld 1.20-Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, o gumbi po........gld —.50 Rokovice glace za gosp;>de (angleške vrste) po ..... gld 1.30 do 1.40 Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospe. crni ali rumena, angleška po gld. 3.50 Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, rumena, » po gld- 3.50 Spceijaliteta ubuval za dečke. nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 iNaroebe po meri. Ol oo Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 ■O =QQ= Q: o OO trgovina z manifakturnim blagom : jflnton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča velik izbor : srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene! >ajstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva ikndrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zatiej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom Bvoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo fcli temno polit,rauo, kakor za spalne, jedilne iu viziiue sobe. Sprejema tudi linroebe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem čaeu in v polno zudovotjnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu erfela : Svoji k svojim ! 3van Semulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša) jgi, priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Tovarna za cementne plošče Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecekia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev r: in tapecarij. gl< 70 novo. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizienu prali za gospe tvrdke Kieiliauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Prcnje in popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Rokov ce se poskusijo ter sprejemajo naročbe po meri. Deček, ki je dovršil o- ali 4-razredno ljudsko šolo, se vsprejme takoj v prodajalnico z mešanim blagom na deželi pod prav ugodnimi pogoji. Gulie!mo~6rod & C.° poznana tvrdka s 0 H 1 Š T V 0 najeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14- TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS 9 0>0<2>-OO-OO-000» o M. Alte o 0 trgovina z manifakturnim blagom v ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in oenj. -0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go U 0 kakor tudi povečala prostore 3 tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, -0 da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam y cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolSe kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moSke ia X ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice , ta -Q je velikanski izbor platneuega in bombažnega {J Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila- A bodi od bombaža, ali platua. Pletenine, s/ito- * nine raznovrstni okraski za šivilje m kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke v- ——:Qataa- Q - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na .......kolodvor ali brod v Trstu...... ANDREJ STOLFA ^ ..... , ' ,v, . rp . ft po meri, katere" izvrši naj točneje in naj Trst. - ulica deli lndustrla st. 1. - lrst. V neje po cenall) da se ni bati konkurence. Q —-----r Poskušati, za se prepričati ! a Cementne pl< š5e umedene od 25 in '63 _00_00_OOO^- crn, šestvogalue plošče od 20 in 25 cm po K 2.— b,i; ^unte^s^e^^; Rinnlone Adriatica di Sicnrta t Trstu kakovosti blaj^a. zavaruje __ . proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinac ijah. JAKOB BAMBIČ Gostilna „ALLA BELLA VEDUTA" j na Glavnica in resen; društva dne 31. decesnr 1895.: Glavnica društva..... gld. ^,000.000-- _________ ____________^ 13,3-26.346-» Prpmiin-i rpserva zavarovania uroti - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia it. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega Tovj ?e pristno jstrsko in vipavsko vino in najfinejega. Najfineje testenine po ter dalmatinski opolo. jako nizkih cenah ter moke, žita ovsa m _ ^ mm ^ in otrobi Razpošilja naročeno blago ^ ^ m brojen obisk ter občna reserva dobičkov tudi na deželo na debelo in brobno .r7 , . - ! Cenike razpošilja franko ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev | Premijna reserva zavarovanja proti ognju......; - Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje 1,632.248*22 49.465*07 5