PfflffiBia pTHfnSr*'S<»«W«B _ ^ Slovenski Sftv. 258. V Ljubljani, ponedeljek 7. novembra 1938. HRTOliTV Leto II ffMi smo odločni Jugoslovani in ne zanikamo niti srbstva niti hrvatstva niti slovenstva" Voditelj Slovencev dr. Korošec je govoril na velikem shodu v Paračinu V Paračinu jc imel včeraj Telik govor voditelj Slovencev, notranji minister dr. Anton Korošec^ Na shod je prišla ogromna množica ljudi iz Paračina samega ter iz bližnje in daljne okolice. Minister dr. Korošec je obračunal z opozicijo in rekel: Čas hitro poteka. Še nekaj dni in polovica predvolrvne dobe bo za nami. Radi tega je treba, da se ljudstvo končno opredeli, za katero stranko bo glasovalo 11. decembra. _ Gotovo je, da bosta dve državni kandidatni listi. Prva je lista JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadinovičem, druga pa lista bivše HSS z nosilcem dr. Vladkom Mačkom. Na Mačkovo listo se bodo obesili vsi ostaki večjih in manjših strank, ki so zdaj skrahirane in ne morejo postaviti svoje kandidatne liste. Drugih kandidatnih list do danes še ni v izgledu. Kakor vidimo in vemo, se samo še Ljotičeva skupina trudi, da _ sestavi svojo listo in še za to nihče ne more_ trditi, ali ji bo kaj uspelo. Danes jc ta lista malo interesantna. Bistre reke od časa do časa menjajo svoje korito in ustvarjajo novo. In ko je reka prešla v novo strugo, ostanejo v stari samo še mlake in lužice, vsekakor ostanki nekdanje veličine in moči prejšnjega toka. Narod se je zadnja tri leta prelival iz stare struge v novo, močno impozantno reko JRZ, ostale pa so samo še mlake terazijskih kmetov, sentimentalnih demokratov in nezadovoljnežev. Njih življenjska sila je že tako propadla, da ne morejo več sestaviti niti svoje lastne kandidatne liste, ter SO'zato prosili dr. Mačka. JRZ je postala najmočnejša reka v političnem življenju Jugoslavije. Njen tok je jasen, njen tok je določno začrtan. Mi imamo svoj program in vemo, kam gremo In kaj hočemo. V zunanji politiki hočemo prijateljskih od-nošajev z drugimi narodi. V notranji politiki p» hočemo bratskega miru »n sloge. Na gospodarskem in socialnem polju hočemo napredka, v kulturi pa vsestranski razvoj. Mi smo že pokazali svetu, kako se to dela. Kaj hočejo Zivkoviči, Jevtiči, Po-o v i č i ? Njihove stranke so v popolnem razsu-u. In kako je z njihovim programom? S starim so sramotno propadli, novega nimajo. Kaj hočejo ti Ifudie. Znano jim je samo to, da žele mandate in da jih je premalo. ,iRZ :e odločno za sporazum s Hrvati še druga skupina opozicionalcev v tako-imenovanem srbskem delu združene opozicije. Vsi ti odgovarjajo; Mi hočemo sporazuma s Hrvati, pustite nas pri miru. Nočemo razglabljati o tem, ali smo politični slabiči, ali nismo. Gotovo je, da ima JRZ v sedanji politični konstelaciji popolnoma drugačen položaj, kot ti ostanki preživelih strank. Tudi mi se hočemo s Hrvati razgovarjati, a to kot enakopravni partnerji v popolni svobodi in ne vezani z dr. Mačkovo vrvjo. To je ona velika razlika med nami in združeno opozicijo. Mi iz JRZ z določnim programom, oni brez programa, mi močni in veliki, oni slabiči, mi svobodni, oni pa vezani (navdušeno odobravanje in vzklikanje Živio dr. Korošec!). Tisti Srb, ki misli, da ga bolj ljubi dr. Maček, kot dr. Stojadlnovič, naj glasuje za dr. Mačka, pri tem pa naj ne misli, da ga smatramo r. za resnega človeka. Tisti Slovenec, ki misli, da ga bolj ljubi dr. Maček kakor dr. Korošec ali pri muslimanih bolj dr. Maček kakor dr. Spaho, naj mu Bog odpusti grehe. In oni Hrvat, ki misli, da ga bolj ljubi Jevtič, Popovič in Živkovič ter podobni, da ga bolj ljubi internacionalni komunist, socialist, naj glasuje za pisano družbo okoli dr. Mačka. Smatram za svojo dolžnost, da na tem zborovanju govorim o komunizmu. Vidimo, da se komunisti delajo kot najboljše nacionaliste, najboljše demokrate in najboljše antifašistične elemente. Oni dajejo ton opoziciji. In tako se dogajajo prava čudal Internacionalni komunisti se zdaj nazivajo nacionaliste, najbolj zavedne demokrate. Branilci diktature, se nazivajo antifašisti Vse so postavili na glavo. Komunisti v Jugoslaviji morajo zdaj po diktatu iz Moskve ustvarjati edinstveno delavsko fronto, socialisti so že kapitulirali s svojimi gesli s Topatovičem na čelu. Zdi sc, da so komunisti v hrvatskem delavskem pokretu prisilili tudi dr. Mačka, da se pokorava komunistom. Ko drugi padajo pod velik vpliv komunistov, je potrebno, da JRZ s svojimi delavci daje odpor proti sistemu, ki ne dela za svobodo osebnosti, za svobodo mišljenja in izobrazbe, ki ustvarja državo sužnjev, v kateri bi bilo skoro več ljudi v zaporih kot na svobodi in bi jih več umrlo na vešalih kot v postelji. Naša zmaga mora biti sijana Mnogo novih pristašev v najnovejšem času prihaja k nam, pristašev, ki so se prej imenovali nacionaliste. JRZ jc eminentno nacionalistična stranka, in to ne od danes, pač pa od prvega začetka svoje ustanovitve. Mi smo odločni Jugoslovani in ne zanikamo niti srbstva, niti hrvatstva niti slovenstva. Kdo od vas more zahtevati, da se odrečete srbstvu? Srbski je vaš jezik, srbska cerkev, preteklost, zgodovina, ki govori o velikem junaštvu in junakih srbske vojske. Srbski so običaji in vaša tradicija. Toda preko srbstva, hrvatstva in slovenstva smo vsi mi dobri in zvesti Jugoslovani, ki delamo za napredek in veličino naše domovine Jugoslavije. Naša zmaga, zmaga JRZ je gotova. To pa za nas ni dovolj. Naša zmaga mora biti sijajna, veličastna, ogromna. Naše zmage si želimo. Za takšno zmago prosimo svoje pristaše. Za mandate sc prav nič ne bojimo, zakon nam tako in tako daje dve tretjini vseh mandatov. Mi hočemo še večjega števila glasov. Potrudimo se za čim več glasov. Zato mora tudi poslednji volivec na volišče. To je zdaj glavna stvar. Ves naš narod, vsi naši napori naj gredo za tem ciljem, da 11. decembra JRZ ne samo zmaga, temveč, _da sijajno zmaga. Mi smo, Srbi, Hrvati in Slovenci, ki želimo dobro svoji domovini, bomo glasovali za listo dr. Milana Stojadinoviča. Anglija bo poslala na Kitajsko svoje brodovje London, 7. novembra, o. Odgovorni krogi pravijo, da se angleški ministrski predsednik ne trudi samo za to, da bi pridobil Italijo na svojo stran, marveč tudi želi, da naredi italijanskega ministrskega predsednika več ali manj neodvisnega od Hitlerja. Le tako bi mogla Anglija posvetiti vso pažnjo Vzhodu, kjer so ogroženi angleški interesi na Kitajskem. Vlada boce za vsako peno čimprej urediti odnošaje med Italijo in Anglijo. Nadalje namerava Anglija poslali večje oddelke svojega brodovja na Daljni vzhod. Vse' namere Chamberlaina za do sedaj niso mogle biti odkrite, ker jih čuvajo v največji tajnosti. Parlamentarci, ki so v tesnih zvezah z vlado, pravijo, da namerava Anglija vposlaviti prijateljsko zvezo z Italijo še prej, preden se uredi abesinsko vprašanje. Takoj zatem pa bi Anglija večji del svojega sredozemskega brodovja poslala v Singapore. S tem si hoče Anglija zagotoviti prestiž angleške zastave v vzhodnih vodah. Singapore se z vso naglico utrjuje. An.-, gleži hočejo imeti na Daljnem vzhodu močno opo-«ričče, da hi po končani vojni ha Kitajskem, prisilili, Japonsko, da uredi odnose z državami, ki imajo svoje interese na kitajskem ozemlju. Blum ni odrekel podpore Daladieru Pori:, 7. novembra. AA. (Havas) Na kongresu vodstva socialistične stranke je dobila resolucija, ki jo je predlagal Leon Blum, 6700 glasov, resolucija pa, ki jo je predložil Ziromski, je dobila 1249 glasov. Vzdržalo se je glasovanja 207 delegatov. V svoji resoluciji vabi Blum vse liberalne in demokratske stranke, prav tako pa tudi stranke na skrajni levici, da naj so združijo v obrambo demokratskih osnov francoske republike. Ker je socialistična stranka zvesta ljudski fronti, mora ravno socialistična stranka pozvati vse, da naj sodelujejo pri ohranitvi svobodnega delovanja parlamentarizma in demokratskega režima. Stranka izjavlja, da njeni poslanci ne bi mogli glasovati za sklepe, ki bi odložili sklicanje parlamenta in senata po roku, ki je bil dan vladi, to je dne 15. novembra, ko se je Daladier obvezal, da bo sklical parlament. Vlada je mnogo storila za kmeta Predsednik vlade dr. Stojadinovlč |e v °etrovqradu govoril 40.000 glavi mnoilcl Včeraj je imel v banatskem mesfu Petrov-gradu svoj tretji volivni govor predsednik vlade dr. Milan Štojadinovič. Govor je bil večji del posvečen vprašanjem kmetskega stanu in ukrepom vlade, ki so imeli izredno blagodejen vpliv na blagostanje kmetskega stanu, med drugim jc povedal sledeče: Noben del naše države, ki je bil prej pod tujo oblastjo, ni tako veselo in brez pogajanj prišel k nacionalnemu zedinjenju kot Vojvodina. Vojvodina jo bila materialno in nacionalno najboga-tejši naš kraj. Ni imela tekmeca v naši državi. Njen nacionalizem in njeno naravno bogastvo sta se občutila v vsaki njenih pokrajin, v vsaki vasi, v vsakem mestu in v vsakem človeku, ki prebiva tod. Slaba notranja politika in posebno slaba gospodarska politika, ki so jo vodili pred nami pristaši tako zvfino JNS, ali danes moremo že reči bivše JNS, je naredila pred tremi leti iz naše žitnice siromašno pokrajino. Ti ljudje niso gledali na vaše dohodke in na vaše zmožnosti in so stalno nalagali bremena, ki jih kmetijstvo v teh krajih ni moglo vzdržati. Mislili so, da jc glavno to, da se povišujejo davki, zcmljarina in ostalo dajatve, da postane država finančno močna in krepka, pozabili pa so na ono veliko resnico, da jc država tedaj bogata, kadar jc večina njenih članov bogatih in zadovoljnih, v prvi vrsti, kadar je zadovoljen kmet, ki je najštevilnejši stan v naši državi. V dobi, ko jo bil največji padec cen kmetijskih proizvodov, ki ste jih pridelali, pšenice in koruze, je bila stopnja davka in zendjarine najvišja. Kmetijstvo se ni rentiralo. V kolikor je bila boljša žetev, v toliko so bilo nižje cene, tako da se že ni vedelo, kdaj je boljše, ali tedaj, kadar je dobra letina, ali tedaj, kadar je slaba. Padec cen kmetijskim proizvodom je imel za poslcdico padec kmetijstva, in da bi bila nesreča še večja, je kriza te kraje prizadela še z velikimi kmečkimi dolgovi. Ko sem prevzel ob la st v svoje roli e pred 3 leti in pol, nisem mogel čakati več niti trenutka. Zlo jo bilo veliko in ga je bilo treba takoj ozdraviti. Moj prvi posel je bil ta, da se motajomižati dgjrk* — • Nam ni bilo dovolj, da olajšamo kmetom z novimi reformami samo davke. Vedeli smo, da brez dobrih con ni blagostanja. Naša skrb je bila neprestana. Budno smo glodali na to, kako bi zvišali cene kmetijskim proizvodom do višine rentabilnosti. Država se ni ustrašila žrtev in tako so se cene kmetijskim pridelkom dvignile. Niti to nam ni bilo dovolj. Začeli smo reševati kmetske dolgove, ki jih prejšnje vlado niso mogle rešiti. Nasprotno, padali so neprestano številni protesti, ko smo začeli reševati to vprašanje v korist naroda. Znižali smo vse kmečko dolgove, le polovica 2 mi-lij. 700.000 dolgov je bilo oproščenih. Niti ena reforma od zedinjenja do danes ni med širokimi plastmi našega ljudstva naenkrat toliko dala, kakor je dal ta naš zakon o razdolžitvi kmetov. Spomnite se, kako jc bilo pred tremi leti. Poglejte kako je danes, pa boste videli, da nobena vlada v naši državi ni toliko dala in storila, kakor je storila za dobrobit naroda ta kraljevska vlada, kateri imam čast predsedovati. Pri tem vas moram spomniti na to dejstvo, da sem jaz v teh treh letih delal s tujo skupščino, v kateri je bilo nad eno tretjino poslancev na strani opozicije nasproti meni, s skupščino, iz katero so na mene streljali in v kateri so zelo pogosto biil na dnevnem redu nezaslišani škandali. To narodno skupščino smo poslali domov. Ljudstvo pa mora zdaj izvoliti poslance, ki bodo moji pomočniki pri delu. H. decembra se ne bo glasovalo za pocdiuce, pač pa za določno gospodarsko in nacionalno politiko, ki je znana in ki je imela svoje sijajno uspehe. Nisem človek, ki ostaja na pol poti. Moj boj pozna -samo zmago. Kakor vi poznate mene, tako vas poznam jaz. Zato že vnaprej vem vaš odgovor 11. decembra, na dan volitev narodnih poslancev. Živeli! Govor je izzval viharno odobravanje. Množica 40.000 ljudi je pokazala, da so postojanke JRZ v Banatu trdne in neomajne. Podobne manifestacije so se ponovile še na velikih shodih JRZ v Leskovcu, kjer je govoril minister Stošovič, in v Kumanovem, kjer je govoril pravosodni minister Simonovič. Socialistična skupina v parlamentu tudi ne sme odobriti morebitne vladne zahteve, da se sklicanje parlamenta še odloži. Stranke tudi ne bi mogle glasovati za^ zaupnico tisti vladi, ki bi predložila finančni načrt, ki se ne bi strinjal z načeli in nameni tistih, ki so izdelali načrt za obnovo Francije. Vendar pa je socialistična stranka posebno zaradi zunanjepolitičnega položaja zmeraj pripravljena podpirati vse pri obrambi demokracije in delavskih pravic. Socialistična stranka je prepričana, da bo Jista vlada, ki bi združevala vse sile naroda, omogočila Franclji, da lahko začne z velikim narodnim in mednarbdnim delom. Taka vlada bo tudi imela vso avtoriteto za izvedbo korakov, ki jih zahtevajo zunanjepolitični položaj, popolna varnost J rancije in sodelovanje pri organizaciji miru. Ziromski pa je z resolucijo, ki je prejela 1240 glasov, hotel poudariti, da Daladierova vlada ne more računati na podporo socialistične stranke. i Redovnica prišteta med svetnike Rim, 7. novembra. AA. Stefani. Včeraj dopoldne je bila v baziliki sv. Petra po običajnem svečanem opravilu proglašena za svetnico italijanska sestra Maria Giusellino Roselli, ki je v preteklem stoletju živela v Savoni in ustanovila red sester usmiljene Matere božje. Sv. oče Pij XI. je prišel v baziliko malo pred poldnevom, kjer je v navzočnosti 21 kardinalov odslužil sv. mašo na čast novi svetnici. Nato je savonski kardinal-škof prečital vernikom vest o kanonizaciji in jim podelil blagoslov z Najsvetejšim. Angleški letaki potolkli daljinski rekord Pori Damin, 7. novembra, o. Trije angleški bombarderji, ki so 5. novembra ob 4.57 odleteli z letališča v Izmaili, 60 srečno prispeli danes zjutraj ob 4.02 in 4.05 v Port Darwin. Dve uri pred svojim ciljem jih je zalotil močan vihar, kateremu pa sta dva bombarderja kljubovala in preletela progo 13.800 km brez pristanka. Eden od teh se je moral spustiti v Koepangu, ker mu je zmanjkalo bencina. Takoj po napolnitvi potrebnega goriva je odletelo v Port Darwin, kamor je srečno prispelo danes zjutraj. S tem poletom 60 Angleži potolkli svetovni rekord na daljavo, ki je do sedaj znašal 11.179 km. Manevri ameriškega brodovja San Pedro, 7. novembra, o. Danes zjutraj je zapustilo ameriško tihomorsko brodovje svoja oporišča in odplulo na jug proti Kaliforniji na manevre, ki jih drže v največji tajnosti. Teh manevrov se bo udeležilo 10 oklopnic, 15 križark, 4 lahke križarke, 55 rušilcev, 5 podmornic, nosilec avionov Sacratoga in 400 letal. Kairo, 6. nov, A A. Reuter: Snoči so v Kairu čutili močan potres. Tik pred potreso.m se je slišalo močno grmenje. Čez pol ure je sledil manjši potresni sunek. Po dosedanjih poročilih ni potres napravil nobene škode in tudi človeških žrtev ni biUv 11 -*■' Vesti 7. novembra Strahovit požar je izbruhnil sredi noči med soboto in nedeljo v norveški prestolnici v Oslo. V veliki palači v bližini kraljevskega dvoirca jc v prostorih fotografskega ateljeja izbruhnil ogen), ki je namah zajel vso zgradbo, v katere spodnjih prostorih je bil plesni lokal. Gasilci so se tri ure trudili in slednjič ogenj pogasili, nakr so začeli reševati nesrečnike, ki nisej mogli iz hiše. Do sedaj so potegnili iz pogorišča 30 trupel samih plesalcev in plesalk. Od družbe, ki se je zabavala s plesi m, se je rešila samo neka gospa, ki je nekaj minut pred izbruhom ognja odšla iz hiše. Velike revizionistične manifestacije so priredili včeraj v Budimpešti na trgu Svobode madžarski prcnapeteži v zvezi z vkorakanjem madžarske vojske v slovaške pokrajine, Manifestanti so zahtevali za Madžarsko 'nazaj vse kraje ki 6o nekoč spadali pod krono sv. Štefana zlasti pa Transilvanijo in slovaški mesti Bratislavo in Nitro. Incidentov ni bilo. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski je bil poklican na odgovor. Vlada hoče dognali, kdo je bil največ kriv poloma češkoslovaške republike. Baje bo Osuski povedal, da je prejšnjega predsednika dr. Beneša ponovno svaril pred vratolomno politiko, vendar pa je »naj-večjic demokrat 20. stoletja dr. Beneš vsa r. — Namestnik: Napotnik Matija, kmet, Tepanjski vrh, obč. Slov. Konjice. Laško: [kandidat: Bitenc Mirko, profesor, Celje. — Namestnik: Deželak Matevž, kmet, Lože, obč. Lašiko. Ljutomer: kandidat: Snoj Franc, tajnik posojilnice, _ Gor. Radgona. — Namestnik: Štuhec Alojzij, posestnik in ban. svetnik, Staranova vas, obč. Križevci pri Ljutomeru. Maribor, desni breg: kandidat: Koban Franc, kmet in svetnik Kmetijske zbornice, Sele, obč. Zg. Polskava. — Namestnik: Ferk Josip, višji kontrolor drž. žel., Maribor, kor. kol. Maribor, levi breg: kandidata: 1. Žebot Franjo, podžupan, Maribor; 2. Špindler Josip, župan, Sv. Ana v Slov. gor. — Namestnika^ 1. Wurzinger Ivan, vušji kontrolor drž. žel., Maribor; 2. Poljanec Ludovik, župan, Sv. Anton v Slov. gor. Murska Sobota: kandidat: Bailec Franc, odvetnik, Murska Sobota. — Namestnik: Vezir Geza, pos. in župan, Martjanci. Ptuj: kandidat: Kranjc Marko, tajnik JRZ, Maribor, Aleksandrova c. 19. — Namestnik:. Janžekovič Alojzij, posestnik in ban. svetnik, obč. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Slovenj Gradec: kandidat: Theuerschtih Ivan, ravnatelj meščanske šole v Slovenjem’ Gradcu. —< Namestnik: Novak Anton, župan, Šoštanj. Šmarje pri Jelšah: kandidat: dr. Ogrizek Anton, odvetnik, Celje — Namestnik: Turk Ivan, župan, Šmarje pri jelšah. Črnomelj: kandidat: dr. Koce Jure, tajnik 'zbornice TOT, Ljubljana. — Namestnik: Nemanič Josip, župan obč. Metlika-okolka. Kamnik: kandidat: Štrcin Ivan, posestnik in župan občine Komenda. — Namestnik: Novak Nande, gostilničar ki župan občine Kamnik. Kočevje: kandidat: Rigler Alojzij, višji veterinarski svetnik, Ljubljana. — Namestnik: Strnad Josip, župan občine Dobrepolje. Kranj: kandidat: Brodar Janez, posestnik in banski svetnik, Hrastje pri Krainju. — Namestnik: Majeršič Ivan, banski svetnik in župan občine Tržič. Krško: kandidat: dr. Miha Krek, minister, Ljubljana-Belgrad, — Namestnik: Likar Josip, inž. in župan občine Kostanjevica. Litija: kandidat: dr. Lavrič Jože, tajnik Kmetijske zbornice, Ljubljana. — Namestnik: Pevec Ignac, župan občine št. Vid pri Stični. Ljubljana-mesto: kandidata: 1. dr. Korošec Anton, minister /a notranje zadeve, Ljubi jaina-Belgrad; 2. dr. Golia Adolf, generalni tajnik Zveze industrijccv, Ljubljana. — Namestnika: 1. Mašič Pavle, višji kontrolor na železniški direkciji v Ljubljani; 2. Kavka Karel, stavbenik v Ljublj. L j u h 1 j n n n - o k o l i c a : kandidail«: 1. dr. Korošec Anton, minister za notranje zadeve, Ljubl.jana-Belgrad; 2. Slare Miloš, odvetnik, Ljubljana. — Namestnika: I. Smersu Rudolf, pravni referent OUZD, Ljubljana: 2. Hren Ignacij, industrialec in župan občine Vrhnika. Logatec: kandidat: Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze, Ljubljana. — Namestnik: Rudolf Jože, župan obč. Bloke. Novo mesto: kandidat: dr. Kulovec Frane, senator, Ljiibljuiia. — Namestnik: Weble Demetrij, odvetnik. Novo mesto. Radovljica: kandidat: dr. Šmajd Albin, odvetnik, Radovljica. — Namestnik: Mar-kež Valentin, župan občine Jesenice. Škofja Loka: kandidat: Dolenc Ivan, ravnatelj učiteljišča, Ljubljana. — Namestnik’ , Pebeljak Franc, trgovec, Škofja Loka. Blagoslovitev nove cerkve sv. Rešnjega Telesa v Mariboru Maribor, •. novembra. Danes dopoldne ob 9 je bila v Magdalenskem predmestju v Mariboru pomembna cerkvena slovesnost. Lavantinski škof dr. Ivan Tomažič je blagoslovil novo cerxev sv. Rešnjega Telesa. S tem jo dobila mariborska delavska kolonija, ki je zadnja desetletja po vojni nastala na desnem bregu Drave, svojo svetišče in svoje duhovno središče. Bila je to posebno vroča želja lavantinskega vladike, da se ta delavska naselbina duhovno dvigne in zaradi tega je ustanovil v njej 1. novembra 1935 novo dušnopastirsko središče, ki ga je izročil v vešče roke izseljenskega duhovnika g. Draga Oberžana. Prvi prostori za bogoslužje so bili najprej v magdalenskem šolskem vrtcu, kjer je služila učilnica za kapelo, v poletnem času pa se je vršila služba božja kar na dvorišču. Od nedelje do nedeljo je prihajalo v novo kapelo več ljudi, ki so imeli tudi odprto srce in radodarno roko za potrebe svoje cerkve. Ko je bila dograjena in odprta nova magdalenska šola, se je preselila v njo tudi cerkvena kolonija in sicer so ee vršile službe božje v kletnem hodniku. V teh >katakombah« so bile še do današnje nedelje vsakokrat po tri službo božje, pa tudi vso druge pobožnosti. Dno 12. januarja se je sestal odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za zidanje nove cerkve. Odl>or se je podal z vso energijo na delo, stanovalci Magdalen-skega predmestja pa so pokazali izredno darež-ljivost. Dasi stanujejo tu samo revni uradniki in delavci, vendar je odbor že v dveh letih zbral toliko sredstev, da se jo letošnjo pomlad s pogumom Jotil zidanja. Dne 1. junija je bila zasajena lopata in na praznik presv. Rešnjega Telesa je vladika blagoslovil temeljni kamen, iz katerega je po čisto svojevrstnih načrtih inž. arh. Drofenika zrasla krasna 28 m dolga in 12 m široka cerkvena stavba. Zidarska dela je izvršil stavbenik Vrabl, tesarska tvrdka Šlajmer in Jelenc, mizarska tvrdka Klančnik, kamnoseška tvrdka »Gradivo«, elektro-monterska tvrdka Sprager, klopi, ki so podobne sedežem v kinu, je dobavila tvrdka Remec iz Kamnika, mnogo težaških del pa so izvršili prebivalci lega predmestja s težkim kulukom. Velike zasluge za vse to si jo pridobil cerkveni odbor, v katerem so gg. svetnik Oberžan, Vurzinger, Hab-jančič, Feierlag, Dobrodel, Vršič, Korošec, Pri-stovšek, Vizovišek, Veronek, Šprah, Preac, Čeh in Bende. Pa tudi mestna občina mariborska je šla graditeljem na roko ter je prispevala stavbišče. Zidanje te nove cerkve je pokazalo, kako živo se je razvilo v tem delavskem predmestju v nekaj letih versko življenje, kako vedno bolj ginejo tisti žalostni temni pojavi med temi predmestnimi ljudmi, ki so se tolikokrat javljali v moralnem življenju. Nova cerkev je pokrenila tudi novo versko družbo. Ustanovila se je Evharistična družba, ki bo svoje člane zbirala po vsej škofiji ter bo gmotno in duhovno pomagala novi cerkvi. * Današnja blagoslovitev je bila pravi praznik za vse južno Magdalensko predmestje. Hiše so 6e odele v zastave, Magdalenska ulica pa je bila ozaljšana s slavoloki in zelenjem. Nova cerkev je bila vsa v vencih in zastavah ter je slavnostno ozaljSana sprejela dostojanstvenike, ki so prisostvovali temu pomembnemu dogodku. Knezoškofa dr. Tomažiča je sprejela pred cerkvijo duhovščina, župan mesta Maribora dr. Juvan, okrajni glavar Eiletz, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, odbor za zidanje cerkve ter ogromno število vernikov. Škof je najprej blagoslovil zunanjost, potem pa še notranjost cerkve, nato pa je imel pridigo in sv. mašo. Po maši se je zaključila slovesnost z zahvalno pesmijo. Snoči pa je bil v novi cerkvi cerkveni koncert, ki je privabil na tisoče poslušalcev. Pelo je Cecilijino društvo mariborske stolne župne cerkve pod vodstvom kapelnika Gašpa-riča in je sodelovala tudi vojaška godba. Raznoterosti iz dnevne kronike Včerajšnja poznojesenska nedelja je bila izredno lepa in mila. Ljubljančani so porabili priliko ter so nekateri že dopoldne, drugi pa popoldne mahnili na sprehode. Šmarna gora, Sv. Katarina, Kurešček — povsod si lahko srečal izletnike. Tisti, ki nimajo dosti smisla za daljša potovanja, pa so si privoščili krajše sprehode na Rožnik, čez Golovec na Orle ali pa na Rudnik, na Grad in v Šte-panjo vas. Mnogo zanimanja so med občinstvom vzbudile motociklistične dirke na Večni poti. Več težjih nesreč in nezgod Dopoldne je pri treningu za popoldanske dirke padel z motornega kolesa 31 letni mehanik Slavko Planinc iz Zagreba. Padel je tako nesrečno, da mu je težki stroj zlomil levo nogo. Popoldne se je primerila nova nesreča. Zagrebčan Ivan Vukelič je padel z motorja ter^ se težko poškodoval na glavi in na nogi. »Leteči Kranjec« Ludvik Starič je vsekakor ljubljenec smole. Njegov stari motor mu jo je spet zagodel. Drugekrati mu je samo odpovedal, tokrat pa ga je vrgel kar iz sedla. Starič si je pri nesrečnem padcu — kakor vse kaže — nalomil hrbtenico.. V Velikih Pecah pri Št. Vidu na Dolenjskem je trinajstletni pastir Ivan Grm v lahkomišljeni prešernosti splezal na daljnovodni električni drog. Zadel je ob žico ter pri priči padel mrtev na tla. Pokopan bo pri šentviški fari. Ob deveti jutranji uri sta se peljala s tovornim avtomobilom šofer Sadnikar in njegov sprevodnik Bulovec ter šofer Anton Schweiger iz Maribora proti Tržiču. Blizu Vranskega jima je začel nagajati motor avtomobila. Šofer Schweiger je zlezel pod avtomobil. Po nesrečnem, nepojasnjenem naključju je šlo čezenj ležko kolo, ki mu je 7lomilo desno nogo ter mu raztrgalo dimlje. Schweiger je obležal v mladi krvi. Ko so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, ga je pregledal ter mu nudil prvo pomoč dr. Šerko z Vranskega. Schwei-gerju pa ni bilo več pomoči. Cez pol ure je izdihnil. Zapustil je ženo in otroke. Leži v mrtvašnici celjske bolnišnice. Snoči je blizu Dobrove pri Ljubljani avtobus povozil Alojzijo Zupančevo, posestnikovo ženo. Zupančeva je bila noseča. . V bolnišnico so pripeljali Oreška Franca iz Črnuč. Orešek se je precej hudo opekel po obrazu. Reševalna postaja preko noči ni imela obilnega posla. Sporočili so nam le, da je bila nocojšnja noč v Ljubljani štorklja prav marljiva. Včeraj |e odprl razstavo Božidar Jakac Ob pol enajstih dopoldne so se zbrali v Jakopičevem paviljonu prijatelji Jakčeve umetnosti. Zastopani so bili vsi javni krogi. Goste je pozdravil v izbranih besedah umetnik sam, ki je dejal, da ga je obilni odziv razveselil, saj mu je dokazal, da je kljub geslom po moči, oblasti in nasilnosti v boljšem delu sodobnih ljudi še vedno dovolj smisla za duhovne, plemenite vrednote. Jakac je na tej svoji razstavi, ki bo odprta do 28. t. in. in je vredna največjega obiska, razstavil okrog sto svojih del, olj, pastelov, risbe in lesorezov. O tej pomembni razstavi bo naš list še posebej poročal. Strašen ubo| pod Koroško Belo Delavec tfilman ustrelil svole dekle Marijo Jekovec Jesenice, 7. novembra. Tovarniški delavec Vilmati Janez, ki je doma v Borovljah pod Koroško Belo, je snoči ob večji družbi ob 11.45 na svojem domu v Borovljah s samokresom ustrelil dekle Marijo Jekovec. Rana, ki jo ji je zadal strel, je bila smrtna in je nesrečno dekle čez dober četrt ure že izdihnilo. Vilmana je policija takoj prijela in ga še vedno zaslišuje.' Snoči je bila v gostilni »Mulej« večja družba, ki jo odšla potem še na Vilnianovo stanovanje, kjer se je popivanje nadaljevalo. Ob usodni uri je V sčsmi sra’ci je bežal pred sorodniki Maribor, 7. nctvembra. Zanimiva rodbinska zadeva 6e je razpravljala danes pred mariborskim okrožnim sodiščem. Na zatožni klopi sede trije svaki, ki so obtoženi zaradi napada na četrtega svaka. Obtoženi so 39 letni viničar Jožef Harb iz Bresternice, 43 letni viničar Anton Harb iz Kodakov ter 42 letni delavec Ivan Maček iz Malečnika. Obtožena brata Jožef in Anton Harb sta doma iz Vodol, kjer ima njun oče posestvo. Oba živita kot viničarja ter eta poročena s sestrama soobtoženega Mačka. Na Har-bovem domu živi poleg cičeta še njegova hči, sestra obeh obtožencev, ki se je poročila z Mihaelom Špringerjem. Ko sta oba sinova izvedela, da namerava oče izročiti posestvo njuni eeistri in njenemu možu Mihaelu Špringerju, je nastalo v rodbini hudo sovraštvo. V enem taboru so bili 6tari Harb, njegova hči in njen mož, v drugem pa oba sinova, njuni ženi in njun svak. Dne 17. julija t. 1. so vsi trije osumljenci s svojimi družinami bili v vinotoču v Vodolah. Z njimi je bil tudi stari Harb, katerega so nekoliko vinjenega spremljali potem na njegov dom. Ko sta prišla oba sinova do rojstne hiše, ee jima je zamalo zdelo, da bi posestvo in vse imetje pripadlo sestri in svaku, pa sta začela razgrajati in razsajati. Pomagal jima je Maček. Jožef Harb je kričal, da morata biti oba špringer-ja nocoj mrtva, Maček pa je predlagal, naj stolčejo vrata in Tazbijejo vse, kar je v hiši. Vsi trije so se spravili najprej na cvetlice na oknih ter so jih zmetali na tla, nato pa so vrgli s tečajev vežna vrata, dasi niso bila niti zaklenjena. Jožef Harb je prijel nato za sekiro, ki jo je našel v veži ter je začel razbijati vrata na Springerjevem stanova- Dva zobotehnika pred sodniki Zobotehniki ne smejo izvrševati zobozdravniških del Maribor, 7. novembra. Dve zanimivi razpravi se vršita danes pred mariborskim okrožnim sodiščem. Pri oben se zagovarjala dva /.nana mariborska zoboteh-ni,ka, ki sta prišla na zatožno 'klop za rad i izvrševanja del, ki so pridržana samo zobozdravnikom, no pa zoiljotennikom. 35-lctni Evald Robič iz Hrastja pri Limbušu ima samostojni zob ote h mični atelje v Mariboru na Aleksandrovi cesti 45. Dobil je od banske uprave v Ljubljani pravico za' samostojno izvrševanje zobotehniške obrti, seveda pa brez pravice za kakršnakoli dela v ustih pacientov, ker za taka dola nima potrebne strokovne izobrazbe. Taka dela smejo izvrševati namreč' samo zobozdravniki. Po lastni trditvi je osumljenec leta 1934 vstopil v zobozdravni-ški atelje kot zobotchnik pri Valeriji I stom i ni na Aleksandrovi cesti 45 v Mariboru. Ali gre imenovani naslov zobozdravnici ali ne, je po zatrjevanju obtožnice še sporno, ker ni doktorica vsega zdravilstva ter tudi ni bila članica Zdravniške zbornice v Ljubljani. Osumljenec priznava, da je pri Valeriji Istomina opravljal sprva le zobotehnična delu, pozneje pa tudi na njeno prošnjo razne zobozdravniške posle, kadar je bila ona odsotna. Godilo se je to do 2. oktobra lanskega leta, ko se je Istomiina preselila v Belgrad, kjer pa je ni mogoče najti. Obtožnica pa mu očita, da je leta 1936 plombi ral neki pacientki več zof), potem pa ji je leta 1937 odprl plombiran zob, ji zdravil korenino ter ji zob ponovno zalil. Zaradi hudih bolečin je morala Tičarjeva potem k zobozdravniku, ki ji je zob lečil. Osumljenec je imel več instrumentov za opravljanje zobo-zdravniških del, ki so njegova last, prav tako je bila njegova last tudi napisna tabla z označbo »zobozdravnik«, ki je visela na hiši, v kateri je ordiniral in tudi lokal, kjer je bil ata ordinacija, je plačeval sam. Podan je tedaj sum, da je bil Robič kompanjon Valerije Istomina, kar pa on odločno zanika. Drugi današnji obtoženec je 33-letni Ivan Žgur. zoivotehnik, italijanski državljan, ki je obtožen, da je v letih 1936—1938 plombiral kot asistent zabotebinice Jozefovič Katarine na Teznem številnim pacientom zobovje, dasi v smislu zakona o zobotehnikih teli del ni upravičen izvrševati. Ni namreč naš državljan ter nima izpita, ki ga mora kot zobotehnični pomočnik položiti. Zato tudi ne bi smel izvrševati del, ki jih zakon dovoljuje koncesinonira-nim zobotehnikom. Oibo razpravi ob času poročila še trajata. je Marija Jekovec ponudila Vilinanu pivo, naj bi ga spil. Vilman pa je namesto tega segel pod posteljo, kjer je imel spravljen samokres, ter streljal na svoje dekle, ki je sedelo nasproti njemu n adrugi strani mize. Pravi vzrok tega strašnega dejanja še ni znan in ga tudi policija doslej še ni mogla ugotoviti. Zdi se, da je Vilman storil to svoje dejanje v trenutni zmedenosti, ali pa je njegova j>ohabljenost, ki jo je dobil pri svojem delu v opekarni, toliko vplivala nanj. nju. Čisto jih je razsekal ter je pri tem ranil Šprin-gerja, ki je vrata od znotraj tiščal. Ko pa je po,-tem Špringer zgrabil za nož, je upadlo Harbu 6rce ter je zbežal pred svakom skozi vrata. Špringer je nato izrabil priliko ter je v sami srajci pobegnil skozi zadnja vrata na prosto ter je bežaj proti bližnjemu gozdu. Svaki pa so, njegov beg opazili, naglo so pograbili vsak svoj kol ter ga zasledovali. Še pred gozdom so ga dohiteli ter 60 ga tako s koli obdelali, da je obležal nezavesten. Zaradi tega napada so sedaj prišli pred sodišče, kjer se skušajo zagovarjati s silobranom, kaj pa seveda ne drži. Razprava ob času poročila še traja. Sah Polfinalna tekma za šahovsko državno prvenstvo moštev med Ljubljanskim šahovskim klubom in zagrebškim Amaterskim klubom se je začela včeraj v Zagircbu. Že takoj v začetku se je pokazalo, da bodo ljubljanski šahisti lahko kos Zagrebčanom, kljub temu, da za Ljubljano nista nastopila dr. Milan Vidmar in Vasja Pirc. Milan Tidmar ml. je igral z dr. AstaJošem in ga premagal, Furlani je igral s Kalabarjem im je ob včerajšnji prekinitvi mnogo boljši. Šorli je gladko podrl Rabarja, Gabrovšek Su-bariča. Končana še ni bila igra šiška : Jerman, Sikošek : Licul. Ciril Vidmar—Salinger je končala z remijem. Popovič pa stoji nasproti Ger-žiniču nekoliko bolje. Ob prekinitvi se je obetala Ljubljančanom zmaga v razmerju 5 in pol proti 2 in pol. Osem najboljših šahistov sveta se bije na turnirju v Amsterdamu. Včeraj se je začelo prvo kolo. _ Da je ta turnir eden najmočnejših, kar jih je bilo do sedaj, pričajo imena: Aljehin, Botivnik, Kcres, Euwe, Flohr, Capablanca, Reševsky in Fine. Luwe in Keres sta v prvem kolu remizirala^ Fine je premagal Botivnika, ostali dve partiji pa sta bili prekinjeni. Zdi se, da bo Aljeliin igro_ z Reševskim dobil, ker ima kmeta več, položaj na deski pred Flohr oni im Capablanco pa je še nejasen. Koledarček Zveze fantovskih odsekov. Izšel je koledarček Zveze fantovskih odsekov za prihodnje poslovno leto. Pridejani so naslovi vseli fantovskih odsekov, dekliških krožkov ljubljansko Prosvetne zveze in vseh prosvetnih društev ljubljanske in mariborske Prosvetne zveze kakor tudi prosvetnih društev s Koroške. Cena koledarčku je 8 din. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva 7. Kovačič obsojen na 5 mesecev zapora Obsojen je bil zaradi zločinstva uradne poneverbe nepogolno Ljubljana, 7. nov. Predsednik malega kazenskega senata gospod Ivan Brelih je danes točno ob 8.30 prečital v prisotnosti državnega tožilca g. Frana Severja, zastopnika mestne občine, mag. komisarja g. Slavka Pelca, zapisnikarja odvetn. pripr. dr. Skaberneta in obtoženca Frana Kovačiča kratko sodbo. Zanimanje za konec procesa, ki je razgalil nerednosti pri mestnem razkuževalnem zavodu, je bilo minimalno. Navzočih je bilo okoli 20 poslušalcev. Vsebina sodbe Sodba se kratko glasi: Obtoženec Fran Kovačič je kriv, da si je kot mestni pisarniški nadofieijal, dodeljen v službovanje mestnemu fizikatu, prilastil razlike v skupnem znesku 3.800 din od računov, ki jih je plačalo 18 strank za razkuževanje stanovanj, dalje je v 12 primerih vpisoval v poslovne knjige kot »predujem« zneske iz mestnega zaklada, ki so znašali 3.040 din in ki so jih stranke same plačale, da si je dalje pridržal znesek 25 din v primeru Gartnerja in 50 din pri Javorniku vpisal »kot neizterljive« in da je naposled prodal 21 steklenic balonov, last mestnega razkuževalnega zavoda, inž. Brusnikinu za tvrdko dr. Kansky. Vrednost balonov ni točno ugotovljena, imeli pa so pač gotovo vrednost. Zakrivil je s tem zločinstvo uradne poneverbe § 319 k. z. iii prestopek kršitve službene dolžnosti po 397/i k. z., pri čemer znaša vrednost pri vseli dejanjih 7.960 din, ter se obsodi na 5 mesecev strogega zapora dalje v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za iztirljive, končno v smislu čl. 214/a k. p. na plačilo povprečnine 200 dinarjev. Obtožencu se v kazen všteje preiskovalni zapor od 8. marca do 20. marca 1937. Mestna občina in zasebni udeleženci se zaradi svojih odškodninskih zahtevkov zavračajo na pot civilne pravde. V smislu § 280 k. p. pa je bil glede ostalih, v obtožnici navedenih dejanj obtoženec oproščen, ker se je sodišče postavilo na stališče, da jo treba uporabiti načelo »in dubio pro reo«. Olajšilno je bilo: neoporečnost, delno priznanje, skrb za družino in da je bil zaradi neprilik obtoženec zapeljan, ker je bil brez kontrole. Obtežilno je bilo: dejanja so trajala skozi več let. Za zgoraj navedene delikte je določena robija od 1 do 10 let, sodišče pa je šlo po to kazensko določilo. Branje sodbe je trajalo dobre pol ure. Branilec in državni tožilec se glede sodbe zaenkrat nista izjavila. Warren Dulf — Robert Buckner: D O V I ZEMLJE •lioman s slikami Čej>rav inženir ni bil prijatelj nočnega veseljačenja, je le vedel, da je ta bar zbirališče bogatašev in lepih žensk, ki so iskale bogatašev in so jih seveda skuble, kar se je dalo. Upal je, da bo tam dobil tudi Sereninega brata Lancea, o katerem ni slišal niti besede, odkar je bil fant pobegnil zdoma. Z vestjo o njem, si je mislil, bi se tudi lažje spet oglasil pri Sereni. Tudi če bi ga zalotil pri tem stari polkovnik, bi se vendarle nekako opravičil, saj je Ferris vedel, kako dekle ljubi brata. Pri odhodu mu je Lance tudi dejal, naj ga obišče v tem lokalu. To je bil edini naslov, ki ga je pustil, ko je odšel iz Sacramenta... Nihče se ni ozrl, ko je inženir stopil v bar. Tam je valovalo divje življenje v stotinah luči,' v godbi, v vrvežu veselih, pijanih ljudi in pisanem šumu nočnega življenja. Inženir je šel skozi vse prostore, se bližal docela nepoznanim ljudem v upanju, da bo med njimi zagledal Lancea. Njegova trezna, tanka ušesa so prestrezala najrazličnejše, zanimive in nezanimive pogovore pri mizah, ob katerih se je ustavljal. Nekje so govorili: »Nobena kobila je ne more ujeti.. To so bili nekaki strastni prijatelji konj in konjskih dirk, ki so tedaj bile zelo v modi, saj so ljudje imeli denarja za stave. Prvemu glasu je odgovarjal drugi: »Nobena? Standfordova jo prehiti, pa še kako lahko!« Razvil se je prepir. Prvi je spet dejal: »Stavim tri proti ena na Balswinovo kobilo.« V stavo so posegli novi, rezki glasovi, toda inžonirja nadaljnji razgovor ni zanimal. Komaj se mu je v ušesih polegel hrup konjskih prijateljev, ga je že zdramil drug glas, močan in odločen, ki je govoril: »Mislijo skopati kanal čez Panamsko ožino... zvezali bodo naše morje z Atlantskim!« Zanimalo ga je, kakšen bo odgovor na to nvisel. Oglasil se je kratek zbadljiv smeh, znamenje, da velike misli tu ne dobe posluha in da se človek tu najhitreje osmeši, če hoče govoriti pametno. Inženir je šel globlje in globlje v bar. Iskal je Lancea, zakaj zdelo se mu je, da je tu v vsem mestu edini kraj, kjer se iskanje kolikor toliko splača, čeprav ni prijetno riniti se med pijanimi in razdražljviml ljudmi, ki so za malenkost pripravljeni skočiti pokoncu. Tu je bilo shajališče mladih, bolj ali manj nade bu-dečih, bogatih ljudi, katerih očetje so bili delničarji ali lastniki zlatih rud nikov. Whitney je premišljal, kako so ljudje navsezadnje neumni in smešni. Bilo mu je tako, kakor je pač treznemu človeku, ki sredi noči pade v pijano družbo, katere ne more razumeti iii ki se mu zdi strašno otročja, neumna in smešna. Nenadno pa je zaslišal glas, ki se mu je zdel znan in ki se je obračal nanj: »No, zdaj sem tu, v Poodle baru.« Še preden se je utegnil prepričati, odkod prihaja ta glas, se je že znašel pred njim Lance, ki je krilil z rokami in šel proti inženirju, kakor da ga hoče objeti. Bil je vesei, režnl se je, kakor da je našel zlato žilo. Oblečen je bil po mestno, z eleganco, ki mu je sicer lepo stala, ni bil pa v mestni obleki^ najnovejšega kroja tako mlad in svež kakor je bil doma v usnjenih hlačah in širokem pastirskem klobuku. Tudi Whitney se je, veselo zasmejal, ko ga je zagledal. Stisnila sta si roke, potem ga je vprašal: »No, ti, ki si star znanec tukaj, kakor vidim. Pokaži mi malo, kje so kaj vse naše slavne osebnosti!« Mislil je pri teni na delničarje in svetnike družbe ,Half Moon‘. Toda Lance ga je razumel čisto drugače. Odgovoril jo namreč prav nesmiselno in neumno. Vsaj Whitneyu se je tako zdelo, ko je slišal Lancejeve besede: »Slavne osebnosti? — Glej, tule je boksar Sullivan. Če hočeš, bova povese-ljačila z njim? He, natakar! Šampanjca! Hitro!« Lance je govoril naglo in prešerno kakor razposajen otrok. Potegnil je inženirja v svojo ložo. Whitneyu jo bilo malo nerodno in se je branil: »No, čakaj malo, saj je vendar že prezgodaj za pijančevanje! — Pojdiva rajši malo ven, da se porazgovoriva!« Toda Lance ni hotel o tem nič slišati. »Kam za zlomka! Saj je tu vendar tako ugoden prostor za prijateljske jx>-inenke.c Prisilil je inženirja, da je sedel. »Kako zgodaj? Tu pijejo šampanjec celo za zajtrk. Zdaj je pa vendar že deset zvečer!« Pokazal mu je na druge mize. Inženir je videl, da se mu res ni treba nikogar sramovati: večina gostov je bila že več kakor razigrane volje in šampanjec je tekel v potokih. Lance je pozdravljal in odzdravljal na vse strani. Inženir je videl, da mora fant biti dobro znan gost v tem lokalu. To mu ni bilo prav všeč, sklenil je, da mu bo o priliki povedal. Zdaj ni utegnil, zakaj Lance je bil že sredi pripovedovanja: »Čudovito sem živel te tedne tu! V tem mestu se ti zdi, da rase zlato po drevju. Ostani nekaj dni, da boš sam videl, res! Saj ni mogoče povedati. — Treba je tu živeti, potem človek ve in veriame.« Whitney je ustavil njegove vroče besede: »Vem, vem. Zlato rase, treba je le, da potreseš drevo!« Lance je pogovor prekrenil drugam, ko je videl, da prejšnje reči niso inženirju prav po godu. »Prišel si sem po opravilu, kaj.« Whitney si je pogladil lase in čelo. »Da. Že tri dni iščem predsednika Ilarrisona Mac Cooeya!« »Kaj, Ilarrisona Mac Cooeya iščeš? Kako to? Jaz ga dobro poznam.« Lance se je čudil, kako je mogoče, da išče nameščenec svojega gospodarja. Whitney mu je ravno hotel pojasniti kako in kaj je zadeva z rudnikom, pa sta njun razgovor ustavili dve lepi in po zadnji modi oblečeni dami. Lance je planil pokonci in ju začel pozdravljati. Whitney se je ozrl in videl, da je ena od njiju plavih las. To je bila miss Featherstonova. črnolaska pa jo bila njena prijateljica. Lance 6e je priklanjal, da ne bi v njem nihče prepoznal divjega jezdeca iz Sacramenta. Prijel je miss Feathersto-novo za roko, ji jo poljubil ter dejal nežno in toplo: »Čakal sem vas!« Plavolaska ga je svetlo pogledala: »Res? Kdo bi si mislil kaj takega od vas!* Lance ji je hotel nekaj ugovarjati, toda dama ga je prehitela: »Srečali ste Lotto Crabtreejevo. Ta je še lepšal« Zadnje besede so zvenele kakor lahen očitek. Potem se je miss Featherstonova zagledala v Whitneya, ki ga še ni bila nikdar videla tu. Novi obraz jo jo zelo zanimal. Lance je videl, da je inženir vzbudil pozornost plavolasega dekleta, zato je hitro začel predstavljati: »Moj prijatelj Jared Whitney — miss ‘ Featherstonova.« Od to in tam Volilui sporazum z JRZ odnosno lislo dr. Milana Stojadinoviča sta sklenila bivša veljaka JNS Lavoslav Hanžek in Josip Cvetič, ki ta v izjavi časnikarjem povedala tudi to, da se strinjajo z njima glede tega sporazuma tudi njuni prijatelji. Do tega koraka ju je pripeljala akrobatska poii-tika JNS oziroma Petra Živkoviča, Bogoljuba Jevtiča, Velje Popoviča, Alberta Kramerja, .lova Banjanina in podobnih jugoslovenarskih gromovnikov. K njuni izjavi je dodal še svojo predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, rekoč, da sprejema Cvetiča in Hanžeka na listo zaradi tega, ker je bil o njima prepričan, da sta se zmerom borila za ideje, a nista mogla slediti Živkoviču in njegovim, ki vodijo osebno politiko. Cvetič in Hanžek sta dva izmed tistih Hrvatov, ki so bili jugo-slovenarski usmerjeni. Nosilec opozicijsko liste v Belgradu bo stari demokrat Ljuba Davidovič. Po večkratnih posvetih so se vse opozicijske skupine, izvzemši JNS, sporazumele za Davidoviča kot nosilca liste, a ostala štiri mesta zasedejo po zapovrstnem redu radikali Ace Stanojeviča, socialisti dr. Topaloviča, KDK koalicija, a peti je spot davidovičevec. Kandidati bodo: Ljuba Davidovič, Miloš Bobič, dr. Topalovič, dr. Kostič, petega bodo demokrati še določili. Vsak kandidot si izbere tudi svojega namestnika. 20 letnico osvoboditve je v soboto praznoval Belgrad na zelo svečan način. Vse mesto je bilo v zastavah, a v raznih domovih in cerkvah so bile spominske svečanosti. Uradni zastopniki oblasti in vojske so se zbrali v saborni cerkvi, kjer je bila služba božja v spomin padlih junakov. V Invalidskem domu pa je upravnik dvora polkovnik Leko predaval o zgodovinskih dogodkih, ko je srbska vojska vkorakala v razrušeni, a osvobojeni Belgrad. Mednarodno radijsko razstavo so v soboto odprli v Belgradu. Namesto zadržanega ministra za pošte jo je v navzočnosti drugih uradnih zastopnikov odprl načelnik v poštnem ministrstvu Popovič. Razstava pa je tako bedna in neurejena, da se nad njo zgražajo tudi prestolniški časopisi, ki pri takih stvareh ponavadi silno radi zatisnejo ne samo eno, temveč celo obe očesi. Poročajo, da je bilo v posameznih kojah nametanega precej blaga, kak-šnega vidijo ljudje v izložbah trgovin, mnogo ra;stavnega prostora je ostalo praznega, povrh tegi pa je bilo v paviljonih polno smeti in podobre nesnage, ki se nabere pri pripravljanju razstjive. Kako more taka razstava služiti svojemu namenu in ugledu naše države, o tem smo si na jasnem. Le oddelek, kjer razstavljajo svoje izdelke radijski amaterji, je bil lepo urejen in pregled tn ter je pokazal, da je med jugoslovanskimi radijskimi amaterji mnogo sposobnih in veščih moči. t. v,*.-* r ’ t*.- V «_' '*•*» n* ,»o>i ni »k . »»s. • i1 *,S«V v' 'f. -. ^ C• < ■*» n«. y a. v«. ra h. n r* : C »o o. *» *,?*'. , * * sAi-v,'. k. ^ v-’ 'V > - m«*, ,vn fV .tv* fcVVk *■ v ’ ? Vvv -j n v »s . * ' V* , 4 « R. Klirinški dolg Nemčije naši državi se je spet povQČaI za dober milijon nemških mark in znaša sedat-^O in pol milijona mark. Z drugimi državami pa se naši kliringi obojestransko zmanjšujejo. Zmanjšali so se dolgovi naše države Švici, Češkoslovaški, Belgiji, Madžarski in Romuniji, prav tako so se znižali zneski, ki jih dolgujejo naši državi Italija, Bolgarija, Turčija, Poljska in Španija. Dr. Trumbiču, ki je pred nekaj dnevi težko obolel in so zdravniki že obupavali nad njegovim zdravstvenim stanjem, gre zdaj občutna na bolje. Včerajšnje uradno zdravniško poročilo, ki sta ga izdala dr. Bottcri in dr. Benzon, sc glasi: »Bolnik je bil ve6 dan brez temperature. Dihanje je bilo normalno. Splošno stanje je boljše in je bil bojnik ves dan na nogah ter dobro razpoložen. Ker se je zdaj posrečilo odstraniti prvotne komplikacije v pljučih in ker je zdaj poitek bolezni čisto običajen, se ne bodo izdajala več vsakodnevna poročila, pač pa le od časa do časa«. Gostovanje nekaj slovitih svetovnih umetnikov je tudi za letošnjo sezono* organizirala zagrebška filharmonija. KaJkor se je zvedelo iz zanesljivih virov, se Zagrebčani predvsem prizadevajo, da bi prišel letos k njim gostovat tudi sloviti italijanski dirigent Artur Toscanini. Pogajanja z njim so se že začela in, kakar pravijo, tudi ugodno potekajo. Razstavo »Tri leta vlade Milana Stojadinovi- ča« imajo zdaj tudi v Sarajevu. Ob priliki razstave pot tem imenom v Belgradu 60 že napovedali, da bodo takšne razstave na željo posameznih mestnih zastopnikov prirejene tudi f>o drugih mestih in ne sama v prestolnici. Razstava v Sarajevu je bila odprta včeraj dopoldne z velikimi svečanostmi in so bili navzočni številni odlični zastopniki oblasti. Trajala bo, kakor je dozdaj določeno, do 14. novembra. Za vse one, ki si nameravajo razstavo ogledati, je odobrena polovična voznina. Konec sveta prerokujejo zdaj spet, in sicer tokrat v srbskem Pomoravju, Kot takšen prerok nastopa 12 letna Vera Stošovič, učenka 4. razreda ljudske šole. Začela je groziti ljudstvu, naj se zaradi bližnjega konca sveta izogiba vseh slabih del. Tamkajšnje prebivalstvo je še vednoi precej praznoverno in se v velikem številu zateka k mladi prerokinji. Toliko je vsak dan teh praznovernežev, da dekletce skoro nima časa za potrebni počitek. Na pet in pol incseca zapora je bil obsojen zdravnik v Beli Cerkvi dr. Cveto Popovič, ker so ga zalotili, da je pri dveh ženskah izvršil odpravo plodu. Popovič se je lotil zločinskega posla pri ženskah, pri katerih se že nihče drugi ni več upal izvršiti odprave plodu. Tako sta morali obe žrtvi brezvestnega zdravnika v grob. Zdravnik pod težo dokazov ni mogel tajiti svojega zločina ter je bil obsojen na pet in pol meseca zapora. Svojo ženo je obesil in nato šo sebi končal življenje Marko Hanžekovački, bivši upravnik zagrebškega pokopališča. Hanžckovački, ki je bil že v letih, je zagrešil precej nepravilnosti in poneverb v svoji službi. Ko so mu prišli na sled, se je z ženo dogovoril, da si bosta končala življenje. Napisal je oporoko, nalepil na vsak kos pohištva listke z imenom dediča, pojasnil zakaj gre v smrt, odšel na pokopališko upravo in si plačal pogreb, nato pa še napisal listek o svoji smrti in ga obesil zunaj na vrata. Potem je najprej na vrvico za vrati obesil ženo, in ko je bila ta že mrtva, se je obesil še sam. Naslednjega dne je hišni gospodar zagledal na vratih listek, na katerem je bilo napisano, da sta oba mrtva. Slednjič so na pisalni mizi našli tudi že točno izpolnjen mrliški list. Tako do vseh podrobnosti pripravljenega samomora v Zagrebu še ne pomnijo. Slavnostna zborovanja naiih grafičarjev Grafičarki so lahko ponosni na svojo organizacijo Proslava v Ljublfanl Slavnostni občni zbor je včeraj dopoldne v Delavski zbornici zaključil impozantno serijo zaporednih proslav ob sedemdesetletnici te velike organizacije. Dvorana jo bila zasedena do zadnjega kotička. Prišli so zborovalci iz Ljubljane in močna zastopstva iz pokrajine ter delegatje iz drugih jugoslovanskih krajev. Med gosti moramo omeniti banovinskega svetnika Zorna, ki je zastopal bana, predsednika Delavske zbornice Jakomina, tajnika Uratnika in mnogo drugih vidnih osebnosti. Zborovanje je odprl predsednik Strnad, ki je poudaril, da je grafično organizacijo oživotvorila pred sedemdesetimi leti ideja vzajemnosti. Tajnik Kosem je nato do podrobnosti očrtal razvoj organizacije od prvih začetkov leta 1868. pa do letos. Njegov izborno sestavljeni govor je bil, kakor tudi govor predsednika, deležen obilnega odobravanja. K besedi so se za njim po vrsti dvignili in zvezi čestitali predsednik Delavske zbornice Jakomin, zastopnik strokovne komisije Mlinar, zastopnik časnikarskega združenja, predsednik zveze faktorjev in drugi. Programa-tični govori predstavnikov centrale Malzla, Starka in zastopnika zagrebške organizacije Linharta so orisali položaj grafičnega delavstva v naši državi. Poročali so še predsednik tarifnega odbora Žumer, o humanitarnem delu zveze Dvoršek, o razmerah v litografski stroki pa Erjavec. Nato je predsednik Strnad zaključil jubilejno zborovanje. Že v soboto zvečer pa je bila v Delavski zbornici svečana akademija. Najprej je predsednik prosvetnega odseka Boštjančič v uvodni besedi prikazal delo grafikov v sedemdesetih letih. Nato je pevsko društvo grafikov zapelo Kosijevo »Geslo«;, sledila je recitacija Kosinove »Sedemdeset let«. Režiral je tajnik organizacije Slavko Dvoršek. Zbor je zatem zapel pod dirigentom Cererjem Tomčevo »Majsko«. Baritonist Slavko Štrekelj je zapel Adamičevega »Planinca« in je moral ob splošnem n&vdušenju še dodati. Nato je spet zapel zbor Pavčičevo »Deklica, ti si jokala«. Sledil je dramatični prizor »Na cesto«, ki ga je spisal Slavko Dvoršek. Po kratkem odmoru je veliki salonski orkester grafikov zaigral pod vodstvom g. Vinka Žižmonda Bachovo »Pomladno prebujenje« ter Mendelssohnovo »Slavnostno koračnico«. Skupno s pevskim zborom pa je izvedel še Dolinarjevo »Na Cvetno nedeljo«. Izreden do-jem sta -napravili še dve zborovski deklamaciji. Grafična mladina je deklamirala Klečev »Tovarišem v spomin«, grafični zbor pa Matičičevo »Gutenberg govori«. Zveza grafikov je tako na sijajen način zaključila zunanjo proslavo svoje sedemdesetletnice. Uradni zaključek pa je v nedeljo dopoldne prinesel slavnostni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. V Mariboru Maribor, 6. novembra. V okviru cele vrste proslav 70 letnice grafične organizacije v Sloveniji, ki se vrši te dni po vseh naših mestih, se je vršila takšna proslava danes tudi v Mariboru. Na slavnostnem zborovanju, ki se je vršilo danes dopoldne ob 9 v dvorani Delav.,l:e zbornice, so praznovali mariborski grafiki lepo 'bletnico najstarejše strokovne organizacije v naši uižsvi. Proslava je imela svečan okvir ter so se je udeaiiH tudi zastopniki oblastev in kulturnih organizacij, Tied njimi zastopnik mestnega župana magistralni ravnatelj Rodošek, predstavnik okrajnega glavarstva dr. Brunšek ter zastopnik mariborskega novinarskega kluba ravnatelj Rudolf Golouh. Iz Zagreba je prišel na proslavo zastopnik centralnega predstavništva grafičnih organizacij Ante Mlšak. Uvod v slavnostno zborovanje je bila »Pozdravna pesem«, ki jo je lepo zapel pevski zbor mariborske Grafike. Goste in udeležence je nato pozdravil predsednik mariborskega poverjeništva Janko Duh. Slavnostni govar je imel tajnik Janko Krajšek, za njim je govoril zasto.pnik centrale Ante Mišak, ki je prinesel čestitke centralnega predstavništva v Zagrebu, nato je imel Lojze Skrobar zanimiv referat o humanitarnem delu gra- fične organizacije; iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da so slovenski grafiki za obstoj svaje organizacije žrtvovali za brezposelne tovariše, za onemogle, za vdove in 6irotc itd. ogromno vsato 15,408.897 din. O velikem in važnem prosvetnem delu grafične organizacije je govoril Pavel Vokač, za njim pa je povzel besedo predsednik kluba pomožnega grafičnega delavstva Antan Minodraž. Prisrčne čestitke je izrekel nato grafični organizaciji v imenu mestnega župana dr. Juvana in mestne občine mariborske magistralni ravnatelj Rodošek, v imenu mariborskih novinarjev pa jim je častital ravnatelj Rudolf Golouh. S pesmijo Grafike se je lepo uspelo slavnostno zborovanje zaključilo. V Celju Celje, 7. novembra. V dvorani Celjskega doma so včeraj dopoldne zborovali celjski grafiki, člani Grafične organizacije v Sloveniji, ki ima svoje poverjeništvo tudi v Celju, da proslave 70 letnico svoje organizacije in so spomnijo svojega ustanovitelja Gutenberga in drugih velikih delavcev, ki so dali temelj naši veliki slovenski organizaciji Zvezi grafikov v Slovenji. V celjskem poverjeništvu je včlanjenih nad 50 grafikov iz Mohorjeve, Zvezne in tiskarne Rode-Martinčiča. Kako tesno je povezano slovensko grafičarstvo z vsemi strokovnimi in drugimi organizacijami, kako velik ugled ima tn organizacija pred svetom, je pokazalo včerajšnje zborovanje. Slavnostno zborovanje se je pričelo s Fuči-kovo koračnico, katero je zaigral pod vodstvom dirigenta g. Potormana salonski orkester celjske železničarske godbe, otvoril pa ga je predsednik celjskega poverjeništva ZOGD g. Joško Jurač, ki je v uvodnih besedah pozdravil zastopnika okrajnega načelstva g. Rejo, zastopnika g. župana g. nadkomisai|a Pogačnika, zastopnike organizacij in vse ostale. 70 let dela proslavlja grafična organizacija, obletnico dela za svoje članstvo, za katerega se mora boriti za njegov obstoj. Grafična organizacija, ki se je ustanovila zgolj iz prosvetno kulturnega vidika, pa je postala danes in je danes strokovna organizacija, v kateri so včlanjeni grafiki rte glede na njihovo svetovno prepričanje, ampak vsi, ki vedo, da morejo le v slogi doseči pravice. S lem pa, da si je organizacija stavila kot svojo prvo nalogo stanovsko nalogo, ni odklonila prosvetnega udejstvovanja za nas slovenski narod. Stanovska borba je prisilila organizacijo, da si je stavila nalogo, da je pomagala in pomaga vdovam, brezposelnim, 6irotam itd. Grafiki so lahko ponosni na svojo organizacijo, ki že 70 let opravlja humanitarno delo. ki je tako veliko in plemenito, da se ne more ponašati kaka druga organizacija. Tako je organizacija od leta 1921—1937 izdala 1,597.570 din podpore bolnikom, brezposelnim 7,033.248 din. onemoglim 5,799.194, potnikom 128.090, vdovam in sirotam 490.322, izrednih podpor 360.455 din, Bkupno torej 15 milil. 408.879 din Sledila je deklamacija g. Sandija Videčnika »Gutenberg«, ki jo je spesnil Otmar Mihalck. Salonski orkester je nato zaigral odlomek iz operete »Lastovke«, nakar je g. Peter Kusterle imel slavnostni govor, v katerem je govoril o delu grafične organizacije in prvih početkih dela Predsednik g. Jurač Joško je še posebno pozdravil zastopnike tiska, nato prečital čestitke Slovenskega društva in Društva absolventov trgovskih Sol. V imenu okrajnega načelstva je čestital organizaciji g. Reja, v imenu mestno občino in celjskega mestnega župana g. nadkomisar Pogačnik Poseono iskreno in z lepimi in globokimi besedami je čestital organizaciji ob 70 letnici zastopnik /;Vezf' fantovskih odsekov, celjske podzveze g. prof. tone Janežič, v imenu celjskega fantovskega odseka predsednik g. Tone Vrabl, v imenu podružnice Zveze železničarjev gosp. Zupančič, v imenu strokovnih organizacij g. Godnik, v imenu ‘ L m privatnih lianioscenccv HofccTar, v imenu tiskarnarjev faktor g. Cetina. Slavnostno zborovanje se je zaključilo s slavnostno koračnico, ki jo je zaigral salonski orkester. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Včerajšnji športni pregled Tekme v ligaški hiši s™,^|Uhli?n*eani .smo že tri »edelje brez ligaškega poreda. Naša Ljubljana je z,včerajšnjim tretjim zaporednim gostovanjem na tujih igriščih dosegla v lielgradu zelo lep uspeh. Rezultat 1:1 z Baskom, Kije v Belgradu premagal zagrebške purgerje, je v soboto popoldne in nedeljo dopoldne je sklicala Jugoslovanska zimskošportna zveza konferenco, kateri so prisostvovali vsi naši zimskošportni delavci, zastopnika ministra za telesno vzgojo, vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki zimskošportni zvezi sorodnih organizacij. Na obeh konferencah so bili sprejeti dalekosežui sklepi, ki bodo imeli velike posledice za razvoj našega smučarskega življenja. Jugoslovanska zimskošportna zveza je prišla namreč s trdnim, dobro in tehtno premišljenim načrtom, ki ga je predložila vsem zastopnikom, ki so tem konferencam prisostvovali. Jugoslovanska zimskošportna zveza je namreč sprožila predlog, da bi ta naša organizacija proslavila polnoletnost Nj. Vel. kralja Petra II. s svetovnim smučarskim prvenstvom, ki naj bi bilo leta 1941, in sicer v Sloveniji. Jugoslovanska zimskošportna zveza je mednarodni smučarski zvezi ta predlog tudi že stavila in se bo o njem razpravljalo leta 1940 na kongresu v Budimpešti. Predlog Jugoslovanske zimskošportne, zveze je velikopotezen in presenetljiv. Toda trda zaverovanost ljudi, ki so ta predlog stavili, nam daje upanje, da bo tudi to resnično izvršeno. O tej važni stvari bomo poročali še natančneje. Ljubljanska športna publika se včeraj ni zadovoljila z prvenstvenimi nogometnimi tekmami prvega razreda, čeprav 60 bile nekatere zelo zanimive in žive, ampak je v velikem številu obiskala motociklistično prireditev ljubljanskega Avto-kluba. Ljubljanski Avtoklub je namreč včeraj priredil na Večni poti od Podrožnika do Mosteca motociklistične dirke, katerih se je udeležilo veliko število dirkačev ne samo iz Ljubljane, ampak tudi iz Maribora, Celja, Zagreba in od drugod. Pri dirkah se je ponesrečil tudi naš najboljši dirkač Ludvik Starič Poškodba pa je, kakor doznavamo, iz bolnišnice, lažje prirode in smemo upati, da bo Starič v najkrajšem času lahko zapustil bolnišnico. Tekmam na Večni poti je včeraj prisostvovalo nad 5000 gledalcev, ki so bili raztreseni po vsej poti, kjer so se vršile dirke. REZULTATI VČERAJŠNJIH DIRK SO BILI: Turne kategorije do 125 ccm: 1. Valter Fantini (Hermes) v 4:40 eno petino. Turne do 360 ccm: 2. Anžur Alojz (Hermes), DKW, 3:55 4 pet. Turno do 1000 ccm: 1. Vidmar Stane ml. (Ilirija), BMW, 3:37. Športne kategorije do 1000 ccm: 1. Janko Šiška (Ilirija) BMW, 3:32 2 pet. Najboljši čas dneva ima šiška Janko v času 3:32 2 pet., kar ustreza povprečni brzini 91‘400 kilometrov na uro. x 10 VBeh P°ro smo jih dobili, je neodločen rezultat z Baskom povsem zaslužen. Ob malo večji sreči bi včeraj slovenski reprezentant v ligi tudi zmagal. Z neodločnim rezultatom smo povsem zadovoljni. To nam daje slutiti, da je naš ngas krizo prebrodil in da sinemo pričakovati boljših časov. Iz vseh pororočil pa je razvidno tudi sledeče: Ljubljana ima dve sijajni krili, dobrega Kolmana, zanesljivo obrambno črto in tudi prav dobre krilce. Le notranji napadalni trio je pre-malo učinkovit. Manjka nm dobrega vodje in reali-zatorja. ki bi znal izkoristiti vsako priliko in odločno streljati na gol. Kadar bo ta nedostatek popravljen in bomo imeli še v sredini dobrega vodjo in realizatorja, potem bomo lahko še z večjim zaupanjem gledali v bodočnost. Tekma se je začela ob tričetrt na eno in ji je spočetka prisostvovalo komaj nekaj sto ljudi. Šele proti koncu tekme se je število gledalcev zvišalo na 2000. Sodil je dobro Novosadčan Popovič V drugi tekmi na igrišču Jugoslavije je bel-grajska Jugoslavija premagala skopljanski Gra-djanski z 2:0. Za to tekmo je vladalo večje zanimanje, ker so bili gledalci prepričani, da bo hotela Jugoslavija zmagati z isto razliko golov kot Prejšnjo nedeljo Ilašk v Zagrebu. 8.000 gledalcev je prisotvovalo zagrebškemu »derbyju« med Gradjansklm in Haskom. Oba kluba sta nudila zanimivo, živo in hitro igro, ki se je zaključila z zmago sprotnejšega moštva. Hašk ja bil boljši v prvem polčasu, Gradjanski pa boljši v drugem polačsu. Odločilen gol je v 15. minuti drugega polčasa zabil desno krilo Gradjanskega Šipoš. Tekmo je sodil korektno in dobro Mika Po-povič. Rezultat pa je bil 1:0 za Gradianskega. V Sarajevu je belgrajsko Jedinstvo podleglo tamkajšnji Slavi ji z rezultatom 8:1. Rezultat je povsem zaslužen. Gledalci so po zadnjih rezultatih Jedinstva pričakovali od tega kluba mnogo več. Tekmo je sodil zelo dobro Bažant iz Zagreba. Največje presenečenje včerajšnjih tekem je pač zmaga zemunske Sparte nad varaždinsko Slavijo v Varaždinu. Sparta je premagala zasluženo Varaždince z 3:2. 1 V Splitu je Hajduk pred 5000 gledlaci igral z Bskom neodločeno. Rezultat je bil 2:2 (1:1). BSK je rezultat izenačil tri minute pred koncem igre. Izrazito slab je bil Hajdukov golman Gulič, ki je zakrivil oba gola. BSK je predvedel leix> tehnično igro. Slaba pa Je bila pri BSKu tudi ožja obramba Kraj Barometer-sko stanje Tompe« ratura v O' — IS m U 2 * X > Z h ¥ Veter Umor, iutcOKt) Pada- vine • K ,5 a rt S m/m "Tn fc Ljubljana 768-3 12-5 3-6 97 mul- ili 0 0-2 m gl Maribor 7704 15-4 3-0 80 0 0 — Zagreb 704'g 16-0 9-0 50 7 NE, — Belgrad 761-1 130 6-0 90 8 w, 9*0 dež Sarajevo 765-6 130 8-0 90 10 0 — — Vis 762-8 160 10-0 90 10 NVV, _ — Split 762 7 20-0 12-0 70 5 S, — — Kumbor 7610 22-0 11-0 90 6 NE, HM — Rab 764-: 19-0 10-C 90 7 NWS — Bubpognit 761-3 22-0 10-0 90 5 NE, — - Vremenska napoved: Zjutraj megleno, čez dan večinoma jasno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub-l)am od sobote do danes: V soboto je bilo do 7.15 popolnoma oblačno, ob 7.20 se je oblačnost neko-K° Pre'tr£ala, vendar pa je ostalo popolnoma oblačno skoro ves dan. Zvečer in ponoči 6e jc zmanjšala. Popoldan je pihal lahek južni, zvečer pa zapaani veter. Najvišja toplo,ta zraka je znašala 14.5 stopinj Celzija. — Včeraj je ob 5 nastopila gosta megla, ki je ležala do 10.10, nato se je nekoliko zredčila, dvigati pa se je pričela ob 11.15, popolnoma pa je zginila šele ob 11.50. Popojdan je bilo do 14.30 precej oblačno, od 15 do 18.30 pretežno jasno, od 18.30 pa se je popo.lnoma zjasnilo. , 19 Pa je nastopila nizka megla. Najnižja toplo,- ta zraka je znašala 6 stopinj Celzija. Koledar Danes, ponedeljek, 7. novembra: Engelbert. Jorek, 8. novembra: Brigita. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma-> inr,*r^ ,r>’ nir- Kuralt, Gosposvetska cesia 10; dr. Bohinec, Rimska cesta 29. Rekvijem s peto sv. mašo ob obletnici smrti pokojne Gine dr. Kodretove bo v torek 8 t. m ob 7 zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Krištofu. Tramvaj na Posavje in v Moste. Ko je bila zgrajena tako težko pričakovana proga električne cestne železnice k Sv. Križu, so hkrati pričeli po-kladati popolnoma novo progo na dolenjsko stran in že delajo tudi podaljšek'dolenjske 'proge do Rakovnika. Obupno stanje Tyrševe ceste kriči po tramvajski progi, toda najprej je treba, da država to svojo cesto tlakuje, nato bo pa takoj zgrajena tudi proga proti Ježici. Navzlic težavam s lyrševo cesto je pa upravni svet Splošne malo-železniške družbe na svoji zadnji seji vendar sklenil, da po obnovi in podaljšanju dolenjske Pr°/?e 'n Tpo zgraditvi drugega tira na Tržaški cesti od Langusove ulice do kolonije »Stan in dom« takoj pripravi načrte in proračune za podaljšek proge v Moste in tudi za progo na Pomni*' i te™ 8l{1®Pom ie vprašanje podaljšanj.', moščanske proge in pa prepotrebne proge proti vCVr\iP °1 > • akut.m šlad'j in zato uP»'no, da v kratkem dobimo tudi ti dve progi, kakor smo naglo doDili progo k Sv. Križu. yi- Ravnatelj Mi^ Polič bo dirigiral drevi ob 20 v veliki Unionski dvorani Škerjančevo simfo-nicno kantato za soli, zbor in orkester »Zedinje-nje«. la kantata je največje in najpomembnejše delo novejše glasbene literature in brez dvoma tudi eno naj-odličnejših in najpomembnejših del sploh, kar jih je bilo v zadnjem času pri nas iz-vajanih. Komponirano je na pomembne besede Alojzija Gradnika in zahteva od izvajalcev, tako solistov, zbora, kakor tudi orkestra, izredno mnogo. Je pa prav gotovo v vsakem poigledu učinko-vito in mora uspeti, ker je do podrobnosti natanko naštudirano. Nocojšnji koncert Glasbene Matice , ,.v Proslavo 20 letnice našega osvobojcnja ter stoji pod naj višjim pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Petra II. in je sprejeto v okvir slavnostnih prireditev ljubljanskega mestnega poglavarstva povodom 20 letnice našega osvobojenja. Glasbena Matica prosi in vabi k tej pomembni priredi tv1 letošnje koncertne sezone. Vstopnice se dobe do 6 zvečer v knjigarni Glasbene Matice, od 7 zvečer dal1C pa v veži pred veliko Unionsko dvorano. Na razpolago so še sedeži vseh vrst in cen. Otvoritev poljudno znanstvenih predavanj Prirodoslovnega društva. Prirodoslovno društvo otvori svoja poljudno-znanstvena predavanja za letošnjo sezono s predvajanjem filma: »Življenje v morju« ki ga je napravil sin bivšega francoskega ministrskega predsednika g. Painleve. Predstava filma bo ob sodelovanju Francoskega instituta in Jadranske straže, in sicer v torek, 8. t. m., točno ob 18 v dvorani kina »Sloge«. Koledarček ZFO. Vsi odseki, ki so prejeli koledarčke ZFO, naj jih čimprej razpečajo in pošljejo denar po priloženih položnicah. Ako želi kak odsek, da mu pošljemo koledarčke še naknadno naj to sporoči z navedbo števila izvodov. Pripominjamo, da letos Prosvetna zveza ne bo izdala posebnega koledarčka, zato agitirajte za koledarček tudi med članicami dekliških krožkov in ostalimi člani prosvetnih društev. Ljudska univerza v Ljubljani prične s svojimi predavanji 9. t. m., t. j. v sredo. Prvi bo predaval cjr. Stane Rape o športnem poletu pri letošnji tekmi Male antante. Predavanje bo v mali dvorani rilharmoničnega društva (kino Matica). Pričetek ob 20, vstop prost. Hotelirji, lastniki penslonov, restavraterji, ka-varnarji in vobče vsi oni gostinski podjetniki kraljevine Jugoslavije, ki se bavijo s tujskim prometom, se sestanejo jia poziv Državne gostinske zveze dne 24. in 25. novembra na konferenco na Sušaku. Na tem sestanku se bodo ob prisotnosti ministra trgovine g. inž. Kabalina in odposlancev ostalih ministrstev obravnavala vsa najbolj važna vprašanja, ki se tičejo gostinstva in turizma. Polovična vožnja na železnici je dovoljena. Predvideni so tudi izleti po morju in na Reko ter v Opatijo. Vsa podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri pristojnih združenjih. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 7. novembra: Zaprto. Torek, 8. novembra: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 7. novembra: Zaprto. Torek, 8. novembra. »Aidac, Premierski abonma Sreda, 9. nov.: »Na sinjem Jadranu«. Red Sreda Mariborsko gledališče Ponedeljek, 7. no.vcmbra: Zaprto. Torek, 8, nov., ob 20: »Pokojnik«. Red D. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, ". novembra: 12 Moderni plosni zvoki (ploSfio) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert lludi.i. orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Nadulia - astma (ga.. II. dr. Za.ie- Lavrič) — 18.20 Koncrt s harmoniko (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marijan Marolt) — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. urn: Kamnik — zgodovinsko in letoviško mesto (Rudolf Poslal, Ujublj.) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, igra llad. ork. Drugi programi Ponedeljek, 7. novembra: Befpead-Zagreb: 20 Opera — Sofija: 20.55 Simfonični koncert, — Varšava: 10.30 Orkestralni koncert, 21 Violina — Budimpešta: 10.25 Vokalni koncert, 20.50 Operni orkester, 22 Plošče. 23 Salonski kvintet. — Trst-MUan: 21 Orkestralni koncert, 22 Rtih — Ilim-Bari: 21 Komorni koncert. 22 Italijanske pesmi — Dunaj: 20.10 Narodi na jugovzhodu, 22.30 Plesna glasba — Berlin: 10 Filmska glasba — Hamburg: 20.10 Nemška in italijanska operna glasba — Lipeko: 20.20 Simfonični koncert — Monalcovo: 10.15 Plesna glasba, 21 Bachovo skladbe Termostat pri avtomobilskem motorju, ki skrbi za to. da temperatura vode v hladilniku preveč ne pade. S pomočjo tega termostata ostane voda stalno segreta na 80 stopinj svojo država izvlekel iz kavine krize, ki je letos še posebno velika. Predsednik v resnici računa na to, da bodo Japonci uvaževali njegovo priznanje Mandžuka in pokupili zaloge kave, s katero je republika Salvador dobra založena. Dežela stav Splošno mnenje je, da je Anglija dežela stav, v kateri ne moreta dva prijatelja stati na ulici, 110 da bi sklenila kakšno stavo. Se več stav se pa sklepa na Estonskem; tu je sedaj izbruhnila prava pravcata epidemija stav, ki daje ogromno dela podeželskim in mestnim sodiščem. Dnevne pritožbe obstojajo v tem, da se ljudje ložarijo zaradi izgubljene ali neplačane stave. Nek moški se jo zavezal v gostilni pri stalnem omizju, da bo šel peš pet kilometrov. To seveda ne bi bilo nič čudnega in posebnega, toda zavezal se je, da bo nesel na hrbtu vrečo polno čebel. Res je odšel na pot z vrečo čebel na hrbtu, ki so pa popotnika ves čas močno pikale v lirbel. Končno je popolnoma onemogel prispel na cilj. Dobil je stavo, toda obljubljeno plačilo ni bilo plačano. Tedaj sc je moralo sodišče haviti z vprašanjem, koliko gre odškodnino opikanemu zmagovalcu. Nek drugi moški je napravil nenavadno in nevarno stavo: zavezal se je, da bo skočil iz drugega daslropja svoje hiše na cesto, in sicer v avtomobil, ki bo vozil mimo, ne da bi pri tem poškodoval sebe ali voznika. Nihče ni verjel, da je mogoče kaj takega napraviti in končno se je javil nekdo, ki je obljubil znaten znesek kot nagrado, če se stvar posreči. Rečeno, storjeno. V krpgu zbranih prijateljev in znancev je mož srečiip šfcip čil in stavo dobil. Drzni skakač je nato od svojega partnerja zahteval plačilo. Slednji pa na plačilo ni pristal, češ da se je skakalec pri Skoku opgasklil na roki in da krvavi. Tudi ta skakalec se je obrnil na sodnika. Raziskovalec admiral Byrd pripoveduje: Reševanje izgubljenih ob lužnem tečaju »Naj pristanem?« je vprašal Smith. Nič drugega nam ni prcostajalo, kajti od minute do minute jo naraščala tema. Poleg tega sem sc lahko zanesel na Balcha in Juneva, da nas niso zvabili na kakšno nevarno planjavo.. Prav gotovo so izbrali najboljšo možnost. Pokimal sem. Smith je pregledal nemarni strgalnik pod seboj, zgubančil čelo in pričel zavirati. Sedaj sem opazil šotor in en kilometer dalje letalo. Močno smo se zadeli ob zemljo in skakali smo preko snežnih kupov. Smith je božal motor in vozil z vso previdnostjo. Pristanek jo bil sijajen in drzen. Takoj sem skočil s Hansonom iz letala. Srce mi je upadlo, ko nisem videl nobenega prihajati. Toda tu je nekdo pridrvel. Po hoji sodeč je moral biti to samo mornar, torej June. Za njim mož z rdečo brado. Samo Balchenov obraz zmore na lej zemlji takšno razkušlrano glavo. Toda kje je Larry? Trenutek nato sem ugledal tudi njega. Ta je pa prihajal počasi, kot kakšen profesor, ki je prepozno zajtrkoval in stopa sedaj v učilnico. To je bilo njemu tako podobno, da sem se moral smejati. Kako sem sc počutil srečnega, ko sem videl vse tri zdrave. Smitha sem prosil, naj pusti motor teči, kajti v poldrugi uri bo noč. Balchen in June sta morala vstopiti mesto Hansona in mene. Naravno, da so hoteli vsi ostati. Vendar sem kmalu napravil konec takšnim in nadaljnjim vljudnostim. Potem, ko smo izkrcali še nekaj hrane in male sani, je Smith odletel in kmalu je izginilo letalo pred našimi očmi.« Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič govori na volivneni shodu. Na njegovi desnici notranji minister dr. Anton Korošec, levo pa prometni minister dr. M c h m c d S p a h o Politika in kava Pota diplomacije so včasih zelo čudna in nenavadna. Včasih sc zaključijo tragično, včasih smešno, včasih koristno. Na prav čuden način pa 60 se začele politične zveze med novo državo Mandžukuo in malo ameriško državico Salvador. Pred kratkim je novi vladar Mandžuka, Kang Teh, na zelo slovesen način podelil odlikovanje predsedniku Tepublike Salvador Hernandczu Mar-tinezu, njegovemu zun. ministru Angelu Aranju ter Leonu Sigucnzi, generalnemu konzulu v Tokiu. Povod temu odlikovanju je bil svojevrsten. Ko je bil Henri Pu Yi, cx-vladar Kitajske proglašen od Japoncev za vladarja v Mandžuko pod imenom Kang Teh, je njegov zunanji minister o tenj o.bvestil vsa pristojna mesta, kakor je ob takih prilikah navada. Toda Zveza narodov je sklenila, da nove države ne bo pripoznala. Zato je sporočila vsem ameriškim državam, ki jih je zunanji minister Mandžuka obvestil o nastanku nove države, da naj se na to njegovo obvestilo ne ozirajo in ne odgovarjajo. Toda na srečo ali pa nesrečo, je dobil v roke obvestilo sekretar zunanjega ministra Salvadorja. Ta se ni prav nič zmenil za priporočila Zveze narodov in je takoj poslal — vesel, da ima končno zopet enkrat priliko, da nekaj naredi — »prisrčne čestitke «k srečnemu dogodku«. In tako se je zgodilo, da je bil Salvador edina ameriška država, ki je vzpostavila politične zveze z novo državo. Zveza narodov seveda s tem ni bila zadovoljna in je izrazila svoje nezadovoljstvo, vendar je predsednik Salvadorja korak svojega ministra potrdil. To pa je storil zato, ker upa, da bo tako Ženski pomožni oddelki na Angleškem so zdaj dobili uniformo. V primeru vojne jih bodo dodelili redni vojski 'Admiral Rihard Byrd je praznoval pretekli mesec petdesetletnico rojstva. Byrd spada med one redke junake, ki so preleteli južni in severni tečaj. V svoji knjigi »Letalci nad šesto celino« opisuje pot na južni tečaj takole: »15. nobene vesti od Goulda; tudi 16. in 17. ne. Kako to, da ni nobenega radijskega poročila? June ima vendar dve oddajni postaji, močnejšo v letalu in eno slabšo prenosno. Samo na la način je mogoče, če se je zgodila nesreča. Toda nesreča je malo verjetna, ko sem lako opozarjal in prosil, da ne smejo prej odleteti, dokler jim ne sporočim, da je ugodno vreme. Zaman smo si ubijali glave, čeprav je bila tu samo ena jasna rešitev uganke, ki pa ni nikomur padla na pamet. Že v četrtek (14.) sem se odločil odleteti na iskanje za pogrešanimi. Upal sem na lepše vreme; toda namesto tega se je še poslabšalo. V petek in »aboto ni bilo mogoče leteti. V nedeljo sem si rekel, da se mora nekaj zgodili, kajti bližale so se grozeče zimske noči. Poklical sem priganjače psov in jih prosil, naj vse pripravijo za vožnjo v gore. Prav možno je, da se ne bo vreme zboljšalo za polet. Nič ne bo škodovalo, četudi se bo še Pairhild dvignil in bodo sani žo na potu, v primeru, da se bo pomožnim letalcem kaj pripetilo. De Ganahl, Vaughan, Crockett, Bursey in Siple so se prostovoljno prijavili za pomoč. Negotovost, kje se ločno nahaja Gould, je silno otežkočala varnostne mere. Najprej je poročal, da se nahaja ob vznožju gore Chips Gould, ki leži na severnem koncu. Po poznejših opazovanjih, ki iih je poslal po radiu, je moral taboriti ob vznožju enega južnih vrhov. Tja sem se odločil odleteli, če je možno priti tja. Medlem smo vedno oddajali vremenska poročila in ponavljali vsako uro isto radijsko geslo, da pridemo o prvi priložnosti na pomoč. Če ne more June oddajati po radiu, vsaj lahko sprejema naše vesti. V ponedeljek je kazalo, da se bo vreme izboljšalo in zapovedal sem, naj pripravijo letalo (Fairchild). Prvič ni hotelo leteti. Napaka je bila pri zažiganju, kar je bilo treba popraviti. Ko smo bili gotovi s popravilom, je začel zopet pihati veter in gosta megla je onemogočila razgled: zopet hudo razočaranje. 19. (torek) sc je po dolgem čakanju zjasnilo. V oblačni steni se je odprla luknja, ki se je vse bolj večala. Zadaj se je svetilo plavo nebo. Veter z brzino 30 kilometrov na uro je še dvigal sneg. Toda vsega rfes ni bilo mgoočc doseči. Haines se je še malo pomišljal zaradi stalnosti vremena, vseeno pa mi je pritrdil, da ne bo morda nikoli take priložnosti. Čeprav je bila še vedno nevarnost v zraku, priložnost je bila sedaj, ali nikoli. Ko sem stopil na prostor ,so ljudje greli motor. Plamen spajalne svetilke je šumel skozi cev, ovito z jadralnim platnom, ki je ogrevala zaprt pokrov. Potem so vlili vroče olje v motor. Kmalu se je začel vrteti vijak. Precej truda je bilo treba, da se je spravilo letalo na mesto, ker je bilo sa-nišče zamrznjeno. Kot radiotelefonist se je pridružil Hansom Ob 5 uri popoldne smo zdrseli po snežišču. Naleteli smo na močan veter, ki je pretresal na vse načine letalo. Toda končno smo se vendar dvignili in pustili za seboj velik snežni oblak. Pozna ura mi ni ugajala, kajti ob desetih zvečer bo že precej temno. Vseeno pa moramo biti hvaležni usodi za najmanjšo dobroto. Prav lepo mraz nam je bilo v kabini, 23 stopinj pod ničlo. Naravno, da smo tičali v debelih kožuhih. Sonce se je videlo za nami kot velik rdeč krog, obdan z rumenkastordečimi progami. Kompas sem uravnal točno na južni del Rockefellerjevih gora, kjer se je moral po radijskih poročilih nahajati Gould. Oblaki so viseli zelo nizko; videti je bilo, kot da so prav blizu, čeprav so bili zelo oddaljeni. Prav nič se ni moglo spoznati, kje meji nebo in sneg. Neizkušen letalec bi prišel v skušnjavo, da bi letel vedno niže in niže pod oblaki. Smith se pa ni dal motiti, ampak se je ravnal točno po kompasu. Ker je bilo premalo sončno, se nismo mogli ravnati po sončnem kompasu, temveč smo si pomagali z manj zanesljivim magnetnim kompasom. Nato smo prišli v umazano sivo praznino, skozi katero smo brzeli 160 kilometrov na uro. Neprestano smo iskali snežna polja pod nami in kje bi videli pogrešance. Enkrat jo pokazal Smith na neko temno točko, ki pa je bila samo zevajoča razpoka. Kmalu po šesti uri smo opazili pred seboj neko goro. Ali je bilo tu Gouldovo taborišče? Drugi vrhovi so dvigali svojo glave. V svetlosivein somraku so se zdeli kot zaliti kupi. V višini šest sto metrov smo se bližali prvemu vrhu. Četudi je bilo že precej temno, smo videli, kako sneži preko ravnine. »Tu bi lahko pristali«, je zaklical Smith. Molčal sem, mislil pa isto. Morali smo računati z možnostjo, da ne bomo ničesar videli, kajti eno letalo in trije možjo se težko opazijo v temi. Obkrožili smo goro, preiskali vsa področja in doline. Ali je Gould napačno imenoval kraj? Prav obupna naloga se mi je zdela, če sem pomislil, da bo treba preiskati sto kilometrov dolgo pogorje. Že sem hotel dati znak za vrnitev, ko me prime Smith za roko in pokaže na južno stran. Tu sem zagledal od vetra raztrgan dim in svetlikanje ognja. Moja prva misel je bila: »Hvala Bogu, vsaj eden je še živ!« Leteli smo preko svetlobe in začeli smo se spuščati. Kmalu smo spoznali z zastavami označen prostor za pristanek. V temi smo imeli občutek, kot da se spuščamo v neko porcelanasto skledo. Celo iz višine je napravljalo pristajališče vtis, da je nevarno. Zelo slabo je kazalo, zelo slabo. Hervey Allen: 113 pji Antonio Adverso, Mfsg ‘ :«1 cesarjev pustolovec Le na nekem mestu se je zdelo, da .se je obrežno pragovje, ki se je brez konca vleklo pred njimi, za kratko pretrgalo. Bil je kraj, kjer je Rio Pongo, ki se je brez glasu izmuznil iz nepreglednega pragozda, drsel v morje. Globoka zareza v gozdnato pročelje za lagunami in košček brez pluskajočih valov s šibikami ob obali so kazale, kje je treba iskali reko. Soller je popisal Antoniu izliv reke. »Dobro smo prikrmarili, kaj ne, gospod?« Dobrodušno se je smehljal. »Proti poldnevu moramo biti pri Gallegovem usidrališču. Tam vas bodo prav gotovo sprejeli s toplo dobrodošlico.« Neka črna točka, ki se je že pred eno uro začela pojavljati na nemirnem morju ter se je kmalu spet začela skrivati, se je izkazala kmalu po sončnem vzhodu končno brez vsakega dvoma za pričako-valni čolnič s pilotom. Dva mlada prav do cunje okrog ledij naga črnca sta veslala. Na srednji klopi pa je sedel pokrit s palmovim klobukom v pravih koreanskih izmerah pilot v raztrgani vojaški suknji ter kadil pipo iz buče. Ko se je splazil na krov, se je izkazalo, da ni imel na sebi nobenih hlač, temveč samo neko obrabljeno mornarsko jopico s štirimi medenimi gumbi preko zadnjice. Prišel je iz upravi teljstva nekega Thomasa Ormonda, ki je bil ob / vsej suženjski obali in daleč v notranjosti bolj znan pod imenom Mongo Tom«. Soller je nagovoril prišleca precej trdo v španščini in portugalščini, toda pilot je zmajal z glavo ter je hotel razumeti le angleško. Brez nadaljnjega je prevzel krmilo ter se jazgovarjal z Ali Bongom v nekem neznanem narečju o najnovejših stvareh. Očividno sta drug drugega poznala, a čez čas se jima je smel pridružiti še Antonio, ki ga je Ali Bongo lepo predstavil. Berak je enako Jauinee, je zatrjeval Ali Bongo, je odličen prijatelj m vojak in povrh tega še vse časti vreden mož. Kakor se je izkazalo, je bil Jaumee zelo ponosen na svojo tako imenovano angleščino. Očividno se je nekoč peljal z angleškim ailolovcem ter ga je zaradi tega Mongo Tom, po rodu Anglež, na--tavil v svojem podjetju. Sedaj je bil, tako je ugotovil Antonio, ne -■amo najboljši, temveč tudi edini pilot na reki. Bili sta vsega le dve suženjski tvrdki na Rio Pongo, namreč Mongo Tomova in Galle-,v0va Obedve sta bili v bližini Bangalanga neke Krusovske vasi. Gallegova naselbina je bila nekoliko onstran hišic domačinov ob reki navzgor, Mongo Tomova pa nekoliko navzdol. Prej sta imela vsak svojega pilota, sedaj pa... »Sedaj?« »Gallegov pilot ne bo nikdar več delal! »Kako to?« »Gallego nič ne plača. Gallego nikomur nič ne plača. Njegov oče je umrl pred dvema mesecema. Mrzlica! Gallega so mrtvega pokopali. Gallegove ženske so odšle, pobegnile so v gozd!« Jaumee se je režal. To so bile novice! Novice, ki bi jih bilo treba držati v tajnosti pred kapitanom in moštvom. Kajti, Če pridejo končno v zagato, o lem si je bil Antonio na jasnem, bo posadka potegnila s kapitanom. Poklical je Juana ter je z njim in z Ali Bongom vse temeljito prerešetal. Že je lepo videl, kako se je suhi črnec že ob samem izgledu za boj do dna spremenil. Njegove oči so dobile redek izraz: zlate punčice, kakor kak orel. Prvikrat je Antonia spreletela slutnja, da bi mogla biti moritev nekaj mogočnega, uporabnega, velika veličastna igra. Ladja je drsela pravkar skoji ozko razpoko med obrežnimi šibikami. Reka se je zlivala tukaj notri kakor kak mlinski potoček. Tisoč kvadratnih milj solnih lagun in vsa rečna struga bi se rade napolnile v nekaj urah in sicer skozi to edino ozko nosno luknjo. Gozd se je dvigal nekoliko od obale, in Antonio si je izmislil, da ta dvig označuje mesto, kjer je zemlja v dihu vzbočila svoja prsa, da bi k sebi prisesala vodovje. Voda se je naokoli kuhala ob bolem pesku. Vsa jadra so bila napeta in ladja je drsela z neslišno hitrostjo po morski preprogi, ki se je z vso liso dvigala. V nekaj minutah so prečkali široko laguno za otokom in silili v vroči sesajoči izliv Rio Ponga. • Kmalu se je na obeh straneh zaprl gost gozd okrog male ladje. Šumenje butajočih valov je uplahnilo, kakor da bi se hotel mehki blatnati izliv reke neslišno združiti v njimi. Takega gozda Antonio ni videl niti v sanjah. Mogočne palme so štrlele v neverjetno višino. Ni se dalo izmeriti kako visoko. Daleč so presegale ladijske jambore. Zdelo se je, da drsi »Ariostatica« skozi požiralnik, poraščen z gladkimi zelenimi rastlinskimi goščavami, notri v tajinstven in požrešni trebuh zemlje same. Brez truda z vzvišeno lahkoto je sledila zavojem obrežja, kakor da bi jo neka sila od znotraj gnala ven, medtem ko so jo še vedno nosili obronki naraščajočega toka. »Čas je, da se razdeli orožje, gospod,« je dejal nek glas poleg Antonia. Bil je Ali Bongo. »Pravkar sem sklenil s pilotom krvno bratovščino. On in njegova dva pomagača držijo z nami. Le mati jim morate sedaj tri zavoje rdečega sukna, ki sem jim ga obljubil. Je to velik dar, vendar pa bo pomoč tudi vreejna.« Antonio se je ozrl okrog in pretehtaval v mislih njegov pred- log. Poleg sehe je imel še Juana, Ali Bonga in štiri njegove Fullahe, pilota in oba njegova veslača. Poleg tega bosta ostala pri ledji tudi kuhar in njegov pomočnik. Brata Francoisa bodo mogli seveda, če bi prišlo do telesnega obračunavanja, šteti le za nevtralca. T ako jih je ostalo torej v najboljšem primeru dvanajst, v skrajnem primeru celo samo deset ljudi, na katere jo mogel računati in kateri bi si dali opravka z ostalim moštvom, vključno s kapitanom in Sollerjem. Potem takem je bilo razmerje tri proti ena. 'V Antoniov prilog je govorila na vsak način tudi silno nenavadna višina zgornje palube na dvojamborniku. ki so jo mogli doseči iz sredine ladje le preko zelo ozke brvi, ter okoliščina, da je bil večji del streliva, četudi ravno ne vse orožje, naložen v kajuti. Juan in eden izmed Fullahov sta morala prenesti gori zaboj z orožjem. Ne da bi kaj vzbudilo pozornost mornarjev, so se ljudje na mali palubi v vsej tišini oborožili. Ko so pa ravnokar skrili muškete, pa je naneslo naključje, da je pokukala glava in rama mojstra Sollerja čez luknjo v kajuto. V trenutku je doumel položaj in zavpil skozi luknjo nekaj doli kapitanu. Ali Bongo ga je s samokresom udaril za uho, ga jiotegnil navzgor in privezal na jambor, 11111 zataknil v usta klin, medtem ko 'sta Antonio in Juan zdrvela po lestvi navzdol. Prišla sta prepozno. Plazeče se šumenje in rožljanje verig v skladišču sta jima povedala, kaj se je kgodilo. še ravno o pravem trenutku sla prišla, da sla videla, kako je Polifoni z uklenjeno nogo lezel skozi vmesno steno, iz katere je bila iztrgana deska. Antonio je pustil Juana spodaj, da je odtrgano desko epet pribil nazaj, ki je na svojo jezo ni opazil prej, in se vrnil spet gor. Ko je pomolil glavo skoji odprtino, je zadonel bobneči 6ikajoči udarec: krogla je razcefrala gornji konec stropne pokrovke, da so trske frčale nad njegovo glavo. Videl je kapitana na sprednjem delu ladje, kako se 11111 je iz roke kadil samokres. Pravkar se je bil stisnil za prednji jambor in nanovo basal. Na mali palubi je ležalo vsa, ne izvzemši Ali Bonga, ravno na trebuhu. Pilot je pustil krmilo samo, da se je kljun »Ariostaticc« usmerjal proti obali. K sreči je tok gnal dvojambornik od strani po reki navzgor. Antonio je skočil h krmilu in zaokrenil ladjo spet v smeri prave vožnje. Kapitan pa je imel obilo posla z basanjem svojega samokresa. Videl ga je, kako je za jamborom gibal z rokama in rameni. Tako krčevito'se je bil trudil. Antonio je potegnil k sebi mušketo in poslal kroglo proti sprednjemu koncu, da se je dolga trska iztrgala iz jambora, ki ga je zakrival. To je bilo preveč za kapitana: glasno je zajavskal in izginil v prebivališče. Vse skupaj je trajalo komaj dve minuti. Pri branilcih gornje zalube se je spet povrnil pogum, celo navdušenje, ki pa je pri prvem uspehu šlo daleč preko prave meje. »Slovenski dom« izhnia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inocemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4601 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica G. Za Jugoslovansko tiskarno ▼ Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jože RoŠiček.