Izhaja vsak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 766
TRST, ČETRTEK 23. OKTOBRA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Naše	Va j KAJ POMEIMI ODSTOP
spreminjajo
V današnjem času motoriziranega prometa se večina ljudi za praznike in druge nedelav ne dni odpravi na izlet kam daleč, v Slovenijo, južno Istro, v Furlanijo, na Koroško ali še dalje. Vendar pa je še nekaj takih, ki jim ne gre za »požiranje kilometrov«, ampak za to, da bi res prijetno in po možnosti v miru pre živeli prosti dan. Taki se radi podamo na izlet v kakšno našo vas na Tržaškem ali Goriškem.
Tisti, ki to delamo že ves povojni čas, pri tem opažamo, kako naglo in močno se zadnja leta spreminja značaj naših vasi oziroma, življenja v njih. Prva leta po vojni so bile vasi na Tržaškem in Goriškem res še »vasi« v pravem pomenu besede. Sestavljale so jih preproste kmečke hiše v tradicionalnem kraškem in primorskem slogu in skoro vse družine so se še ukvarjale s poljedelstvom in živinorejo, čeprav samo dodatno, če je bil namreč gospodar ali kateri od sinov že zaposlen v kakšni industriji ali obrti kje zunaj vasi. Skoraj vse naše vasi so bile še strnjene vaške srenje, brez tujih vrinkov.
Danes pa je skoro povsod že zelo drugače. Sociološka, demografska in celo arhitektonska podoba naših vasi se hitro spreminja. Na splošno se danes le še manjši del prebi-vavstva v njih ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, z vinogradništvom ali z ribištvom. Večina, ponekod celo velika večina vaščanov živi že od dela v mestu. Mnogi delajo v tovarnah ali v pristanu, drugi v trgovini, v mehaničnih delavnicah, nekateri tudi v inteligenčnih poklicih. Hlevi se praznijo, staro poljedelsko in vinogradniško ter živinorejsko orodje izginja z borjačev, na njih pa se pojavljajo avtomobili. Iz hiš je slišati zvoke modernih popevk, na strehah se dvigajo televizijske antene. V gostilnah se kot Slovenec že marsikje počutiš kot tujec, ko slišiš, da te natakarica pozdravi v tujem jeziku in da ti ne zna povedati s slovenskimi izrazi, kaj imajo na jedilniku.
Skoro vse naše vasi so že obdane z vencem »vil« v divjih, neokusnih, a bahaških »slogih«, ki si jih postavljajo bodisi domačini, še večkrat pa tujci, ki naglo kupujejo nekdanje vinograde m paštne, katerih noče nihče več obdelovati. Buldožerji izravnavajo okrog vasi nekdanje ljubke terenske razlike, zasipujejo kale, kjer se je nekdaj napaiala vaška živina, in doline, ki so jih stoletja obdelovale pridne roke naših Kraševcev. Izginjajo starodavne kamenite kra-ške ograde, v bližini vasi in z njimi stara znamenja in napisi iz prejšnjih časov, ki so spominjali na kakšne nesreče, npr. da je strela ^ prejšnjem stoletju ubila dekle, ki se je vračalo iz mesta (Vsakokrat, kadar smo šli mimo, smo si jo predstavljali — močno, bosonogo, mpo kraško dekle — kako se z jerbasom na
(dalje na 3. strani)
FLAMINIA PICCOLIJA
Dogodek, ki ta teden najbolj označuje italijansko notranje politično življenje, je odstop glavnega tajnika Kršč. demokracije, poslanca Flaminia Piccolija. Tridentinski politik, ki se je razmeroma hitro in tudi dokaj nepričakovano lani povzpel do najbolj odgovornega mesta v stranki relativne večine, je moral odložiti svojo funkcijo, kar je hkrati najbolj otipljiv znak globoke krize, ki že več kot leto dni pretresa največjo italijansko stranko. Odstop Flaminia Piccolija je vzrok in hkrati posledica razkola najmočnejše demolcristjan-ske struje, tako imenovanih dorotejcev, katere najvidnejši predstavniki so, poleg Piccolija, bili ministrski predsednik Rumor, finančni minister Colombo in voditelj parlamentarne skupine v poslanski zbornici ter bivši dolgoletni minister Andreotti. Najhujši udarec tej struji pa je svoj čas zadal sedanji zunanji minister Moro, ko jo je na zadnjem izrednem strankinem kongresu v Rimu zapustil ter se tako tesno približal levim strujam, da je zaradi svoje močne osebnosti takoj postal glavni voditelj celotne demokristjanske leve fronte.
Na zadnjem kongresu je dorotejska struja prejela le 38 odstotkov vseh oddanih glasov za strankino vodstvo (vsedržavni svet) in se je zato mogla obdržati na oblasti le s pomočjo sporazuma, ki ga je sklenila s fanfanijevci in predstavniki struje, katere najvidnejši politik je poslanec Taviani, bivši notranji minister v raznih vladah. Moro in vse leve struje pa so ostali v opoziciji ter začeli voditi neizprosen boj proti strankini večini. Kmalu nato je prišlo do razkola v socialističnih vrstah, kar je delno tudi posledica dejstva, da so v Kršč. demokraciji ostali v vodstvu Ijud-e, na katere so iz samih demokristjanskih vrst (Moro, sindikalisti, baza) neprestano leteli očitki, češ da so konservativci, torej nesposobni za takšno napredno politiko, kakršno zahtevajo razmere v državi in kakršna bi tudi edina bila v skladu z bistvenimi programskimi točkami socialistične stranke.
Razkol v socialistični stranki je torej treba povezati tudi s stanjem v Kršč. demokraciji, kaiti za socialiste je bilo politično nevzdržno sodelovati v koalicijski vladi, kateri je splošne politične smernice nakazovalo in začrtovalo vodstvo, ki ga je celotna demokristjan-ska leva fronta označevala za konservativno. Zaradi socialističnega razkola je nato ostopi-a Rumorjeva tristrankarska vlada in je bila sestavljena enobarvna demokristjanska vlada, ki pa naj bi imela le prehoden značaj, v pričkovanju, da se razčistijo odnosi med strankami leve sredine in tudi odnosi med raznimi strujami v Kršč. demokraciji sami.
Piccolijev odstop in razpustitev vladajoče dorotejske skupine pomeni, da je razvoj v
stranki desegel tako stopnjo, da je odslej treba pričakovati preobrat. Piccoli se je baje vztrajno upiral, da bi v strankino vodstvo vključili Morove pristaše in predstavnike levih skupin, ker je računal, da bi to dejanje ne pomenilo le neko spremembo osebnega značaja, temveč bi to imelo tudi vidne posledice za bodočo usmeritev strankine politike, zlasti za sestavo bodoče vlade. Dorotejska struja se je razbila, ker so nekateri njeni vidni predstavniki, kot na primer Colombo, odklanjali alternativo, ki jo je zagovarjal glavni tajnik, to je:	ali obnovitev štiristrankarske
vladne koalicije ali predčasni razpust parlamenta in torej razpis predčasnih političnih volitev. Colombo in drugi so nameč vztrajali, da je treba najprej obnoviti strankino vodstvo in ga razširiti tudi na Mora in levico, kajti v nasprotjem primeru je več kot jasno, da socialistov ne bo v vlado. Toda tudi v primera da bi do štiristrankarske vlade ne moglo priti, naj si Kršč. demokracija prizadeva za sestavo dvostrankarske vlade s socialisti in šele v skrajnem primeru naj se predčasno razpišejo politične volitve. Ker o tem važnem vprašanju ni bilo mogoče doseči sporazuma, je Piccoli odstopil in hkrati proglasil razpust dorotejske struje.
Strankin vsedržavni svet je sklican za prihodnji teden na posebno sejo, na kateri bodo izvolili novo vodstvo in novega glavnega političnega tajnika. V tem trenutku je seveda težko predvidevati, kako se bodo razvijali da ne gre pri celotni zadevi zgolj za sprem-da ne gre pri celotni zadevi zgolj za spremembe personalnega značaja, ki so sicer tudi važne, temveč predvsem za sestavo novega strankinega vodstva, ki bo vključevalo tudi in zlasti tiste struje, katere so edine sposobne prinesti s seboj novega duha, novih idej in programov. To bo tudi edinp dejanje, ki bo moglo prispevati k preosnovi sedanje vlade ter jo usposobiti za hude naloge, ki jih postavlja sedanji nemirni čas v državi.
»Paket” sprejet
Iz pisanja avstrijskih vladnih glasil in vladi oziroma vladajoči Ljudski stranki naklonjenih listov se da sklepati, da je avstrijska vlada bolj za to, da bi politično vodstvo Južnih Tirolcev sprejelo predloge italijanske vlade za ureditev južnotirolskega vprašanja. V tem pogledu se je postavil avstrijski vladni tisk na stran južnotirolskega voditelja dr. Magnaga in poudarja njegovo izjavo, da se mudi z ureditvijo južnotirolskega problema. Podatki namreč kažejo> da se razmerje v odstotkih med italijanskim in nemško govo-
(dalje na 2. strani)
Politične diskusije v Sloveniji
Pisma uredništvu
Piranu grozi zmaličenost
Potem ko so nebotičniki zaradi megalomanske politike uničili stari Koper — ki bi jih lahko postavili v novi Koper — in potem ko so italijanski časopisi polnili svoje stolpce s 'slovenskim barbarstvom’ napovedi o gradnji petdesetmestrskega hotelskega bloka v Piranu mečejo svoje pošastne sence ne samo nad prijazno obmorsko mestece, ampak tudi na vse, ki jim gre za spoštovanje kulturne dediščine. Tak velikan bi na Punti, kjer stoje same ozke hiše, popolnoma razbil skladnost okolja, ki je predvsem skladnost meril. To se dogaja kljub temu, da so časopisi polni besed o urbanističnem načrtovanju, svečanih izjav ob priliki kulturnih praznikov o zvestobi do kulturne dediščine, itd. Bojim se, da bi javnost tu in onstran meje, ki pozorno sledi razvoju v slovenskem Primorju, ne mogla razumeti ponovnega nasilja (s strani arhitekta, ki ima, kot kaže, v zakupu, vse slovensko Primorje). To bi bil madež ne samo za slovensko kulturo v domovini, ampak tudi za našo v zamejstvu, in posredno, madež za ves slovenski narod. Tak projekt je povrh anahronističen, saj je v času čedalje hitrejšega razvoja turizma eno glavnih načel sodobne turistične poslovnosti ohranjanje kulturne dediščine. Kjer pa ne gre drugače, naj se novo, ne toliko kot stil, ampak kot struktura, občutljivo zli je in pretaka v dano okolje, kar pa se pri petdesetmetrskem bloku — v vrsti zelo ozkih hiš — nikdar ne bo moglo zgoditi. Ravno Slovenci, ki smo morali svoje kulturne dobrine tako pazljivo in največkrat neuspešno varovati pred tujim nasiljem, ne bi smeli ravnodušno gledati na ta ponoven zločin nad arhitektonsko podobo v obmorskem mestecu, ki ima skladno ter definirano arhitektonsko gmoto.
Ta dogodek kaže tudi na druge hibe, ki prihajajo ob tej priliki na dan: ljudje iz zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani niso mogli intervenirati dovolj odločno, ker je slovensko spomeniško varstvo brez najvišje instance, zaradi česar pripada vsa pristojnost okrajnim zavodom. Spremembe, ki jih je vendarle uspelo doseči, so pa le brezpomembna kozmetika, ki ne bo mogla nikoli spremeniti tistega kar je v bistvu zgrešeno, še neki drugi aspekt je vreden osvetlitve: medtem ko so v dobi državnega birokratizma posamezni arhitekti lahko počeli, kar so hoteli, ker so uživali podporo tega ali onega izmed vodilnih politikov, je danes to mogoče zaradi svojevrstnega poslovanja denarnih zavodov v Jugoslaviji. Ko ti odobrijo posojilo, mora investitor predložiti načrte v štirinajstih dneh. Te pa lahko izgotovi v tako krakem času samo en arhitekt v Sloveniji, tisti, ki kot profesor na univerzi lahko ima na razpolago zastonj delovno silo - študente, katerim daje kot program za seminarske naloge načrte, ki čakajo na odobritev posojila s strani bank, katerih plačila pa noben investitor ne more vnaprej zagotoviti. Ostali arhitekti, ki delajo v normalnih razmerah, si kaj takega ne morejo privoščiti. Kdo pa naj dandanes, ki živi od svojega dela, tvega toliko denarja? In kdo naj nato kar na mah ustavi vse svoje delo in sc posveti 14 dni samo enemu projektu?
Obračun o »vročem slovenskem poletju« (tako so krstili v Sloveniji poletno razburjenje slovenske javnosti zaradi odklonjene gradnje avtoceste št. Ilj - Nova Gorica) so skušali napraviti zadn ji čas govorniki na nekaterih zborovanjih in na konferenci CK ZK Slovenije, ki se je zavlekla zaradi debat o tem in o drugih aktualnih problemih notranjepolitičnega in gospodarskega življenja na precej dni.
Glavni diskutant je bil Edvard Kardelj, ki je imel o teh problemih dolg govor na jubilejnem zborovanju ob petdesetletnici ustanovitve SKOJa (komunistične mladine Jugoslavije ), pa tudi na konferenci CK ZKS. Med glavnimi govorniki sta bila tudi Franc Popit kot partijski sekretar in Sergej Kraigher, ki je govoril na zborovanju v Vižmarjih ob stoletnici tamkajšnjega tabora.
Edvard Kardelj se je v bistvu zavzemal za politiko lojalnosti do sklepov zvezne vlade in izvršnega biroja predsedstva CK ZK Jugoslavije, ki je, kot znano, podprl sklep zvezne vlade, da se za zdaj ne gradi avtocesta v Sloveniji. Kardelj je obsodil take pritiske, kot ga je izvajala Sloveni ja poleti na zvezno vlado, in tudi vse druge oblike pritiska v jugoslovanski družbi, čeprav je pripomnil, da se tudi on ne strinja z vsem, kar sklenejo na zvezni ravni. Polemiziral pa je tudi z znanimi tezami Borisa Pahorja in tezami prof. Cirila Zebota, kot jih je ta ponovno prikazal v drugi knjigi svoje »Slovenije včeraj, danes, jutri«, ki jo je nedavno izdal v Celovcu. Te teorije je označil v bistvu za nacionali-
Kot je bilo pričakovati, je vodja socialnodemokratske stranke Willy Brandt res sestavil novo nemško vlado, ki je že zaprisegla in imela prvo sejo, na kateri je razpravljala o — marki. Hotela bi zagotoviti njeno stabilno vrednost.
Mednarodna javnost pa se sprašuje, kakšne spremembe bo prinesla v nemško zunanjo politiko koalicijska vlada socialnih demokratov in liberalcev konclerja Brandta. Ta je bil izvoljen za kanclerja samo z dvema glasovoma več, kot je znašala potrebna večina,čeprav bi moral imeli na osnovi računa v parlamentu deset glasov večine. To pomeni, da bo nova vlada precej šibka v parlamentu, kar se bo morda odražalo tudi v njeni zunanji politiki.
Brandt bi rad dosegel kak sporazum s Sovpetsko zvezo o ponovni združitvi Nemčije, a si je težko misliti, da bi mogel to doseči, ne da bi Nemčija izstopila iz Atlantske zveze. Pripravljena pa bi verjetno bila priznati v prid združitvi ali vsaj zagotovljenim pogajanjem o njej sedanjo mejo na Odri in Nisi. Po drugi strani pa je znana Brandtova
Mislim, da je potrebno vedeti tudi za ozadje takega početja, kar pa ne spremeni dejstva, da gre tu za nasilje nad ambientom starega istrskega mesta. Ker pa je kultura dediščina istočasno tudi univerzalna in njena dediščina last vseh, je potrebno ustaviti ta načrt in ga tako spremeniti, da ne bo mogel delati sramote.
Vladimir Vremec
stične in zaprte, ker vodijo v provincialnost slovenskega življenja. Obsodil je tudi Žebo-tov lanski obisk v Sloveniji, ker da je pomenil izzivanje.
Na konferenci CK ZK Slovenije pa so med drugim soglasno sklenili na novo preučiti položaj Slovenije v Jugoslaviji, odločno nadaljevati s politiko gospodarske reforme ter se zavzemati za rešitev nujnih slovenskih gospodarskih problemov. Ob tem se je pokazala izredna enotnost in strnjenost, pa tudi moderna usmerjenost sedanjega političnega vodstva v Sloveniji.
STRAŠNA NESREČA PRI PTUJU
V vasi Podvinci pri Ptuju se je zgodila strašna prometna nesreča, pri kateri je bilo ubitih pet šolarjev iz vasi Sv. Tomaž, precej pa je bilo ranjenih. Učenci dveh četrtih razredov tamkajšnje osnovne šole so se namreč peljali z avtobusom na ekskurzijo v Ptuj, da bi si ogledali zgodovinske zbirke v tamkajšnjem gradu. V megli pa je avtobus zavozil na nezavarovano železniško progo v hipu, ko je privozil tovorni vlak.
Najbolj tragično pri tej strašni neserči je dejstvo, da je dala železniška uprava odstraniti zapornice, potem ko je to sklenila »pristojna komisi ja za odpravo zapornic«, češ da so nepotrebne, ker zadostujejo drugi prometni znaki. Predvsem pa zaradi varčevanja železnic, h kateremu so prisiljene slovenske železnice, ker jim država ne krije deficitov.
privrženost atlantskemu zavezništvu. Zaradi tega od nove nemške vlade ni pričakovati korenite spremembe nemške zunanje politike.
»Paket”
(Nadalj. s L str.) rečim prebivavstvom na Južnem Tirolskem vedno bolj slabša za nemško govoreče prebi-vavstvo. Italijani se stalno priseljujejo in se tudi hitreje množe. Odlašanje rešitve juž-notirolskega vprašanja bi torej pomenilo stalno slabitev stališča Južnih Tirolcev pri pogajanjih z vlado, medtem ko bi avtonomija, ki jo ponuja vlada s »paketom«, tudi če je še tako nepopolna, utrdila in izboljšala stališče Južnih Tirolcev.
Južni Tirol bi se po predlogih »paketa« v bodoče tudi uradno imenoval Južni Tirol medtem ko se zdaj, kot znano, imenuje uradno Gornje Poadižjc (Alto Adige), po reki A-diži.
Tisti v južnotirolskem vodstvu, ki nasprotujejo »paketu«, pa menijo, da ta nikakor ne jamči resnične avtonomije Južnim Tirolcem, zlasti glede na to, da ni zajamčeno, da se bo vlada res držala določil «paketa», kajti mnoga določila v njem so dvoumna in taka, da jih bo lahko vlada izigravala.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
Narodne manjšine v Franciji
Le malokdo se zaveda, da žive tudi v Franciji narodne manjšine. Francija je namreč že tako dolgo strogo centralizirana država — že vse od časa francoske revolucije pred 180 leti
— da je na prvi pogled njena narodnostna topografija popolnoma izravnana. Medtem ko so se v Nemčiji ali Avstriji pred letom 1918 bili hudi narodnostni boji, je bilo v Franciji" vse tiho. Vsaj za zunanji svet.
Toda v novejšem času so se začele narodnostno prebujati tudi tuje narodnostne skupine in manjšine v Franciji. Danes se žilavo bore
— tudi na političnem polju — za svojo narodno avtonomijo Bretonci, Baski, Katalonci in tudi takoimenovani Occitanci (Provansalci). Vse te etnične skupine se trudijo, da bi poživile v svojih pripadnikih narodno zavest in ljubezen do lastnega jezika.
Occitanski jezik se govori v raznih narečjih v 31 francoskih departmajih v južnozahodni Franciji. Govori ga več milijonov ljudi in v njem obstaja tudi stara in lepa literatura. Pa tudi moderni pesniki in pisatelji pišejo v vedno večji meri v tem jeziku.
Bretonsko govori skoro milijon ljudi, vendar je ljudi bretonskega pokoljenja (od katerih pa mnogi ne znajo več bretonsko) še precej več. Bretonščina spada med keltske jezike, medtem ko je ossidanščina romanskega izvora, a pomešana z mnogimi germanskimi, zlasti skandinavskimi besedami, kajti Burgundi, ki so bili ena od etničnih komponent, iz katerih je nastalo occidansko ljudstvo, so prišli iz Skandinavije (z Bornholma). Več stoletij so imeli na francoskih tleh lastno državo.
V južnovzhodni Franciji tostran Pirenejev °b Sredozemlju živi katalonska manjšina. V Franciji govori katalonsko okrog 200.000 ljudi, večina katalonskega naroda pa živi, kot znano, v španski Kataloniji. Vseh Kataloncev,
Med obema »češkima krizama« — ko je Hitler priključil Nemčiji sudetske pokrajine in ko je pol leta kasneje zasedel celo Češko — je ptujsko dijaštvo organiziralo manifestacije, in dajalo duška svojemu protihitlerjanskemu razpoloženju. Seveda se jih je naša »ilegalna« skupina vneto udeleževala in skrbela za primerno razpoloženje in smiselna gesla.
Pri obhodih po mestnih ulicah smo korakali s strumnim korakom in si skušali dati bojevit videz. Pri tem pa se je izkazalo, da nam ie primanjkovalo primernih bojevitih, modernih slovenskih koračnic oziroma navduševalnih in Bojnih pesmi. Pomagali smo si za silo s tem, da smo prilagodili za koračnico kitice znane | ljudske pesmi »Marko skače«. Peli smo med strumnim korakanjem:
Marko bije, Marko bije, s kolom Nemce bije, aj, aj, ajajaj, s kolom Nemce bije...
Potem pa še:
Naj jih bije, naj jih bije, s kolom Nemce bije, aj, aj, ajajaj, s kolom Nemce bije...
Tisti »aj, aj, ajajaj« je res mogočno zagreši in odmeval po mestnih ulicah. Ta »korač-
ki govore katalonski jezik, je okrog pet milijonov.
Na drugem, atlantskem koncu Pirenejev na francoski strani živi baskovska manjšina, ki šteje okrog 100.000 ljudi. V Španiji pa biva v baskovskih provincah okrog 600.000 Baskov. Še več je takih, ki so že pozabili baskovski jezik, vendar se še marsikdo med njimi čuti po narodnosti Bask.
Na Korziki govori okro 100.000 prebivalcev korzikansko, kar je eno izmed italijanskih narečij. Vendar politično niso zavedni. Tudi v celinski Franciji živi mnogo Korzikancev.
V okolici Dunkerque živi flamska manjšina, kjer so ohranili svoj jezik zlasti kmetje. V Al-
Ko se je letos poleti mudil v Trstu mladi slovenski inženir Dobovšek iz Argentine, ki se je medtem eno leto mudil na praksi v Evropi in prepotoval skoraj vso zahodno Evropo, je dal zanimiv predlog, ki se mu je porodil med potovanjem. Rekel je, da bi bilo po njegovem zelo pametno, če bi namestili na vseh mejah nekje v obmejnih menjalnicah ali v carinarnah ali kjerkoli tik ob meji hranilnike, v katere bi potniki lahko odmetavali drobiž tiste države, katero zapuščajo. Skoraj vskado namreč odnese s seboj v žepih nekaj kovancev — tudi za celo pest — katerih sc ni mogel pravočasno znebiti, v drugih državah pa jih tudi ne more menjati, ker banke drobiža ne menjavajo. Tako gre tisti denar v zgubo, oziroma se brez koristi valja doma po predalih in služi otrokom za igračo. Zakaj ne bi šel v dober namen? Na hranilnikih na mejah naj bi napisali, da bo šel nabrani drobiž za odpravljanje lakote in pomanjkanja na svetu.
nica« se je zaradi tega in zaradi odločnega ritma hitro priljubila vsej naši domoljubni mladini, postala naša bojna pesem in hudo jezila hitlerjance, s čemer je čisto dosegla svoj namen.	(dalje)
NOBELOVI KANDIDATI
švedska Akademija znanosti je že sklicala seje na katerih bi izbrali pesnike, pisatelje in druge književnike za podelitev letošnje Nobelove nagrade iz literature. Število predloženih kandidatov iz vsega sveta znaša 104. Tako velikega števila kandidatov še ni imela švedska Akademija še nobeno leto v pretresu.
Letos prihajajo še najbolj resno v poštev Francoza Andre Malraux in Claude Simon. Prvi ima največ možnosti, da zmaga, že sedaj. Od Italijanov sta predlagana pesnik Un-garetti in Montale. V seznamu sta pa tudi Leopold Sengher, senegalski pesnik, in Čeh Vladimir Holan.
Polemični spisi o narodnem vprašanju so izšli v žepni knjigi z naslovom ODISEJ OB JAMBORU. Zelo zanimivo in aktualno knjigo dobite v Tržaški knjigarni. Cena brošure je tisoč lir. Dijaki jo lahko dobijo polovico ceneje! Po poverjeniku naj jo naročijo na uredništvu »Zaliva«.
zaciji pa še mnogo ljudi govori alzaško ale-mansko narečje. Baje je takih, ki znajo nemško, še okrog en milijon. Vendar pa nemščina nima nikakih pravic v šolah, kot tudi ne jeziki drugih narodnih manjšin. Zato si te pomagajo z zasebnimi jezikovnimi tečaji. Nacionalisti v vrstah teh narodnosti v Franciji obtožujejo o-srednjo vlado, da drži njihove jezike v vlogi brezpravnih jezikov, to je »jezikov parijev«. Vendar postaja gibanje narodnega preroda med manjšinami v Franciji vse bolj živo. Politično se te bore predvsem za upravno enotnost svojega etničnega ozemlja, ki je zdaj razdeljeno na mnogo departmajev, in za kulturno avtonomijo.
(Ti podatki so posneti po listu »La voix d'AI-sace-Lorraine«).
Ker prestopi vsak dan v Evropi in Ameriki na milijone ljudi državne meje, bi se tako kmalu in z lahkoto nabrale precejšnje vsote za pomoč stradajočim v »tretjem« svetu ali v drug podoben dober namen. Ta predlog je gotovo izredno praktičen, smiseln in vsega upoštevanja vreden. Morala bi se najti ustanova, ki bi ga uresničila.
V Avstriji pa je že opaziti v bankah, kjer menjavajo denar, hranilnike za stradajoče v Biafri. Ljudje, ki imajo opraviti pri blagajniškem okencu, lahko tako spustijo v hranilnik, ki je nameščen prav ob njihovem komolcu, kak šiling v ta dober namen.
NAŠE VASI SE SPREMINJAJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
glavi vračalo sredi popoldneva iz mesta, kamor je neslo prodat nekaj zelenjave, mleka ali kokoš, pa jo je že blizu domače vasi presenetila poletna nevihta in jo je ubila strela, ko je vedrila pod hrastom ob cesti.) Tujec, ki je kupil pašten in si zdaj gradi na njem svojo »vilo«, je podrl zid in vrgel ploščo z nerazumljivim napisom najbrž brez obzira na smetišče ali v kakšno jamo, ki jo buldožer izravnava v terenu.
Spreminja se tudi miselnost ljudi. Na boljše, pa tudi na slabše. Nekateri so postali za-vednejši in bolje razumejo zahteve in probleme našega časa, tudi v moralnem in narodnem oziru. Drugi se trgajo iz vaškega občestva tudi po svoji miselnosti, narodni zavednosti in etičnem pojmovanju ter se prilagujejo tujemu okolju, v katerem dela:o, in tujemu obroču okrog vasi. Glavna značilnost take »nove« miselnosti in občutja je brezbrižnost do slovenskega narodnega občestva. Začenjajo jim zadostovati zgolj fraze univerzalnega značaja, ki zvenijo napredno in ne pomenijo nič, predvsem pa od njih ničesar ne zahtevajo, ne žrtev, ne časa za lastno vzgojo in prosveto in še najmanj ljubezni. V slovenskih šolah po naših vaseh je vse manj otrok. Sadja na drevesih nihče več ne obira. Češnje zgnijejo na njih.
Teh socioloških sprememb naših vasi ni mogoče preprečevati in morda tudi ne zadrževati. Moramo pa jih sproti spremljati in odpravljati, kolikor je le mogoče, njihove negativne posledice, predvsem s tem, da vzbujamo zavest o tem, kaj je dobro v tem razvoju in kaj ni, v ljudeh samih. To pa je tudi naloga našega političnega vodstva.
Kako smo doživljali začetek druge svetovne vojne
zn vdihe bivaki
S seje sveta Slovenske skupnosti
Na svoji redni mesečni seji, ki je bila prejšnji teden, je Svet Slovenske skupnosti preučil vrsto aktualnih vprašanj. Tajnik Drago Štoka je v svojem poročilu orisal delovanje izvršnega odbora v preteklem mesecu in se dalj časa ustavil pri analizi obiskov predsednika Izvršnega sveta Slovenije Kavčiča v Furlaniji - Julijski krajini in predsednika republike Saragata v Jugoslaviji. Svet je vzel na znanje izjavi, ki sta ju dala Kavčič in Berzanti na sprejemu predstavnikov slovenske manjšine v Italiji in ju ocenil kot zelo pozitivni. V tej zvezi velja predvsem spomniti Berzantijevo obljubo, da bo dežela pričela s konkretnim reševanjem odprtih vprašanj slovenske manjšine in Kavčičev pozdrav, ki je veljal brez razlike vsem slovenskim organizacijam in društvom, ki delujejo v Italiji. Kot pomemben uspeh je dr. Štoka omenil sprejem odposlanstva Beneških Slovencev pri Berzantiju, ki se je tokrat prvič uradno obvezal, da se bo dežela pričela zanimati tudi za socialna in narodnostna vprašanja Slovencev v videmski pokrajini.
Večji del seje so nato člani Sveta posvetili šolskim vprašanjem. Z zadovoljstvom je Svet ugotovil povečanje števila otrok na šolah s slovenskim učnim jezikom. Vendar pa ostaja na tem področju še več odprtih vprašanj, med katerimi velja omeniti, da je na mnogih osnovnih šolah občutiti pomanjkanje učnih moči. Nadalje bo treba rešiti vprašanje otroškega vrtca v Žavljah. Izvršni svet je imel že vrsto sestankov z miljskim županom. Svet je iz poročila ugotovil, da upravitelji miljske občine ne kažejo dobre volje za ustanovitev novega otroškega vrtca, ki naj bi pričel delovati že letos. Slovenska skupnost vztraja, da je ta zavod nujno potreben in da mora občina napraviti vse, da bo pričel delovati še letos. Zato predlaga, naj bi do zgraditve novih prostorov občina poskrbela ali za začasno namestitev ali pa za prevoz otrok v najbližji slovenski otroški vrtec.
Svet Slovenske skupnosti je nadalje vzel na znanje, da se bodo v prihodnjih dneh pričeli razgovori med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo o verifikaciji sporazuma o upravljanju tržaške občine. Slovenska skupnost opozarja, da je politika leve sredine najprimernejša za reševanje odprtih slovenskih vprašanj. Pri verifikaciji bo treba točno razčleniti podrobna
polnjene in v kakšni meri. Slovenska skupnost si tudi pridržuje pravico, da zahteva mesto občinskega odbornika.
Pisma uredništvu
V zadnji številki je Novi list objavil dopis o načinu nastavljanja učnih moči na slovenskih srednjih šolah s posebnim ozirom za pouk slovenščine. Četudi se lahko vsi strinjamo z nekaterimi trditvami pisca L. T. (tako je namreč siglirano objavljeno pismo), pa bi podpisani želel poudariti, da zaradi tega ne gre obtoževati ravnatelje šol, češ da »imajo neomejeno svobodo, da samovoljno lahko krojijo svoj profesorski zbor po svojem okusu.« To ne drži ne pravno ne dejansko, kajti vse profesorje suplente, ki jih imenujejo posamezni ravnatelji, mora potrditi tudi šolski skrbnik. Če izbire niso pravilne, imajo prizadeti možnost, pritožiti se na višje šolske oblasti.
Zato se mi zdi zvračanje odgovornosti na ravnatelje neustrezno in neumestno. Kdor tako
gleda na problem, ga ocenjuje le površinsko in ne išče globljih razlogov, zakaj se ravnatelji pri nameščanju suplentov ravnajo tako, kakor se pač ravnajo. Če je v tem pogledu kaka nedo-j slednost, je treba poiskati izvirni greh. In ta izvirni greh je, po mnenju podpisanega, treba iskati v kriterijih, ki so jih letos določile višje šolske oblasti, kdo lahko poučuje slovenščino. Proveditorjeva odredba z dne 22. avgusta letos pravi, da slovenščino na slovenskih srednjih šolah poučujejo lahko tisti profesorji, ki imajo v Italiji veljaven doktorat iz leposlovnih ved in izjavijo, da je njihov materin jezik slovenski. Iz tega sledi, da ni potreben noben usposobljenost-ni strokovni izpit, ki bi jamčil profesorjevo predmetno in strokovno-pedagoško obvladanje predmeta. Na takšno nevzdržno stališče so se torej postavile višje šolske oblasti v popolnem nasprotju z dosedanjo prakso s poslanstvom pedagoškega svetovavca iz Slovenije in zakonskimi predpisi, ki urejajo poučevanje na državnih šolah. V tem je jedro celotnega problema, ki se posredno odraža tudi v drugih forumih.
Zato dokler se bodo šolske oblasti zadovoljile z diplomami leposlovnih ved, doseženimi na o-snovi programov na italijanskih univerzah, ter ne bodo zahtevale tudi zadevnega usposoblje-nostnega izpita za poučevanje slovenščine, tako dolgo bo problem poučevanja slovenščine neurejen in bo prihajalo do vseh mogočih absurdov v tem pogledu.	^	^
(Svofrtemi slovensfie sole
Sindikat slovenske šole v Trstu nam je poslal prepis pisma, ki ga je 25. septembra naslovil na tržaškega šolskega skrbnika in v katerem ugotavlja, da šolsko skrbništvo pri imenovanju pritožbene komisije za reševanje prizivov, katere imajo pravico vlagati prosilci za povernena mesta na slovenskih šolah, ni upoštevalo sindikalne organizacije slovenskih šolnikov. Sindikat ugotavlja, da je ravnanje šolskega skrbništva v navzkrižju s členoma 3 in 11 zakona z dne 13.6. 1969, ki predvideva, da morajo biti v omenjeni komisiji tudi profesorji, katere predlagajo sindikalne organizacije. Ker so na Tržaškem slovenski šolniki združeni v enotnem sindikatu in ker v pritožbeni komisiji ni nobenega njegovega zastopnika, meni Sindikat slovenske šole, da je delovanje te komisije nezakonito in neveljavno. »Še zlasti obžalujemo — pravi na koncu pismo Sindikata slovenske šole — da se take in podobne krivice dogajajo ter ponavljajo, prav ko najvišje deželne oblasti svečano izjavljajo, da je treba
pripadnikom manjšine zajamčiti absolutno ena-vprašanja in pregledati, ali so bile obveznosti iz-kopravnost.«
Vprašanja svetovavca Dolharja
Svetovavec Slov. skupnosti v tržaškem občinskem svetu, dr. Rafko Dolhar je pred dnevi pismeno vprašal tržaškega župana, ali mu je znano, da je na občinski izpostavi v Bazovici že pred časom zapustil svoje službeno mesto dotedanji občinski delegat in da občinska uprava še ni poskrbela za njegovo nadomestitev. Službo v Bazovici sedaj opravlja delegat z Opčin, ki pa prihaja na službeno mesto neredno. Svetovavec Dolhar zato opozarja župana, naj občinska uprava poskrbi, da se bo delo na bazovski izpostavi opravljajo redno, in sicer s pomočjo osebja, ki polno obvlada tudi slovenski jezik, kot je bilo med drugim dogovorjeno v okviru političnega in upravnega programa svetovavske večine v tržaškem občinskem svetu.
Svetovavec Dolhar je na tržaškega župana naslovil drugo pismeno vprašanje, ki zadeva gradnjo nove pokrajinske ceste mimo Proseka. Po dosedanjem načrtu bi cesta — tako pravi dr. Dolhar — hudo prizadela nekatere cvetličarske nasade in oškodovala podjetja, ki so v to dejavnost vložila precejšen kapital. Zato naproša občinsko upravo, naj.se pozanima, da se načrt tako spremeni; da ne bodo omenjena podjetja imela škode, kar bi ne
smelo preprečiti gradnje nove ceste, ki je tudi potrebna.
Tretje vprašanje svetovavca Dolharja pa se tiče stanja slovenske osnovne šole v Sv. Križu, kjer so določene okvare na sanitarnih napravah in kjer tudi manjka primeren instrument za pouk petja in glasbe. Svetovavec naproša župana, naj poskrbi, da se te pomanjkljivosti odpravijo.
SPREJEM NA ČAST SLOV. ŽUPANOV
Predsednik sežanske občine, prof. Stane Čehovin je priredil v četrtek, 16. t.m., sprejem na čast slovenskih županov obmejnih občin v Italiji. Sprejem je bil v restavraciji v Lipici in so se ga udeležili župani iz Devi-na-Nabrežine, Doline, Zgonika, Repentabra, Doberdoba in Sovodenj, Prisotni so nadalje bili predstavniki nogovoriške in koprske občine ter zastopniki družbeno-političnih organizacij iz vseh omenjenih obmejnih slovenskih občin. Iz zamejstva pa so se sprejema udeležili še predsednik SKGZ in nekateri njegovi sodelavci, ki so se zjutraj v Sežani sestali s predstavniki tamkajšnjih političnih in drugih organizacij ter razpravljali o možnostih in oblikah nadaljnjega medsebojnega sodelovanja.
Na to pritožbo je odgovoril šolski skrbnik s pismom z dne 7. t.m. (prepis pisma nam je prav tako poslal Sindikat slovenske šole). V pismu prof. Angioletti najprej pojasnjuje sestavo že omenjene komisije, kot jo določa zakon z dne 13.6.1969, štev. 282. V bistvu trdi, da so profesorji pritožbene komisije imenovani na predlog sindikatov, organiziranih v vsedržavnem merilu. Ker pa Sindikat slovenske šole združuje le slovenske šolnike iz tržaške pokrajine in ne tudi vsaj tistih iz goriške pokrajine, bi po zakonu sploh ne imel pravice do svojega zastopnika v pritožbeni komisiji. Kljub temu pa je minister za prosveto — pravi šolski skrbnik — pooblastil tržaško šolsko skrbništvo, da je imenovalo posebno komisijo, sestavljeno iz članov, ki vsi pripadajo slovenski jezikovni skupnosti. Zato je Sindikat slovenske šole neupravičeno ogorčen
— zaključuje pismo — nad tržaškim šolskim skrbnikom, ker se je ta omejil le na izvajanje zakona. Katera koli druga pritožba pa bi morala biti naslovljena na pristojnega ministra.
Ker nimamo na razpolago drugih elementov
— saj ne poznamo ne sestave pritožbene komisije ne vsebine dodatne odredbe, o kateri govori prof. Angioletti — ne moremo izreči svoje sodbe o tem sporu. Zdi se pa nam, da bi Sindikat slovenske šole mogel postati mnogo bolj učinkovit, če bi združeval vse slovenske šolnike v Italiji. Ne moremo kratkomalo razumeti, zakaj in čemu se slovenski šolniki sami delijo po teritorialnem kriteriju, če so problemi, ki jih tarejo, enaki ali vsaj zelo podobni, pa naj delujejo na Tržaškem ali na Goriškem. Jasno je, da taka prostovoljna razdelitev ne more koristiti učinkovitosti sindikalnega dela in nastopa, kot med drugim dokazuje prav primer sestave pritožbene komisije.
IZJAVA openskega akcijskega odbora
Ko so se v teh dneh pojavili po glavnih openskih ulicah novi dvojezični napisi, ki jih je postavila skupina trgovcev in gostilničarjev
AKCIJSKI ODBOR
v imenu openskega prebivalstva izraža priznanje tem našim gospodarstvenikom, ki so s tem učinkovito prispevali k uveljavitvi naših neodtujlj'-vih pravic.
Ob tej priliki vabi slovenske trgovce, gostilničarje, obrtnike, podjetnike in profesioniste, da sledijo temu častnemu zgledu in tako stvarno prispevajo svoj delež k uresničitvi naše narodne enakopravnosti.
To bo tem lažje, ker uporaba te nam zakonsko priznane pravice ne pomeni nobene večje davčne obremenitve. Za dvojezični napis bo plačal isti davek, kot ga plačuje zdaj za enojezič-ne£a-	Akcijski odbor Opčine
Sta nd rež
CESTNA UREDITEV
Danes sta začeli podjetji Tacchino in Edil-scavi z deli na cesti od Malih Roj v štandrež. Predvsem bodo zdaj ozko cesto razširili, ker bo postala ena izmed glavnih prometnih žil v novi industrijski okraj okrog Pilošč. Ta cesta sv. Mihaela bo povezana tudi z novo cestof ki bo peljala iz štandreža preko novega soškega mosta v Krmin.
Glavna težava za ureditev te spodnje ceste v Štandrež je ožina pri gostilni Brisco. Tam bodo morali podreti tri hiše, da bo mogoče urediti kakih trideset metrov širok prostor tudi za obračanje tovornjakov. Ob cesti bodo izkopali tudi novo kanalizacijo. Vsa ta popravila in odkupi bodo zahtevali kakih 90 milijonov lir stroškov. Trajala pa bodo več časa. dotlej se bo pa ves promet odvijal po gorenji Kraški cesti.
Prosvetno življenje pa je pri nas nekam bolj mrtvo, če izvzamemo kino in nastope v župnijski dvorani. Prejšnjo soboto je tam nastopila folklorna skupina iz Zadra. Moramo reči, da je bil njen spored živahnejši in bolj izbran kakor pri drugih podobnih skupinah. Dvorana je bila kar napolnjena povečini 1 domačini, ki so hvaležni delavnemu društvenemu odboru za tak užitek.
7 2	f* 'tlft IS
Občinski svet o cestni povezavi z Jugoslavijo
Zadnji petek so se zbrali goriški mestni svetovavei k prvi jesenski seji. Poleg drugih vprašanj so tri ure razpravljali tudi o načrtih za velike prometne žile in tudi o manjših turističnih cestah.
Vprašanje je postavil že v avgustu demo-kristjanski predstavnik dr. Cian. Odgovarjal je mestni odbornik za javna dela. Najprej se je ustavil pri veliki avtomobilski cesti, ki bo povezovala Italijo in Jugoslavijo. Omenil je tudi odpor sovodenjske občine proti nameravani smeri, ki bi Sovodnje prerezala na dvoje. Priznal je, da bi ta smer res povzročila kake nevšečnosti. Kako se bo zadeva rešila, ni jasno povedal, vendar pa da bo odsek Gorica - Villesse izročen prometu že prihodnjo pomlad. Vsa cesta pa da bo končana ob koncu leta 1971.
Za druge ceste, ki so turističnega značaja, je pojasnil, da znašajo celotni stroški 750 milijonov lir. Dežela bo prispevala 600 milijonov, ostalih 150 milijonov pa bo šlo v breme posameznih občin.
ftaro	se umi
Po novem urbanističnem načrtu kaže, da Se bo sredina goriškega mesta marsikje popolnoma spremenila. Novo lice že kaže oko-' '>ca stolne cerkve in ulice Roma. Nove zgrad- j be se dvigajo v ulici Randaccio, da ne orne-: Pjamo obrobne dele, kjer nastajajo popolno-, nove mestne četrti na krajih kmečkih Naselij in njiv.
Novi mestni načrt predvideva tudi odstranitev zelo znane bolnišnice usmiljenih bratov v ulici Diaz. Poslopje pa je staro že dvesto let. Postavil ga je španski veljak markiz Alvarez de Meneses že leta 1758 za siroti-šče. 2e po nekaj letih so pa v njem ustanovili “olnišnico, ki so jo sprejeli v upravo leta '786 usmiljeni bratje. Do takrat so imeli “ratje tega reda, ki jih je ljudstvo imenovalo njih obleki »plajščarje«, svojo bolnišnico Placuti. Še danes oskrbujejo usmiljeni "fatje ta zavod, ki pa ni več prava bolniška, ampak hiralnica za onemogle stare lju-d>. Dvesto let staro poslopje, pa ne odgovar-več svojemu namenu. Na zunaj pa kazi s svojim mrkim pročeljem vso okolico, ki je danes sredina mesta.
Hiralnico ali bolje dom za stare ljudi bodo j^enesli v novo moderno urejeno zgradbo v bžino železniškega podvoza pri Rojcah. Na Sedan jem mestu pa bodo zgradili sodobne 'davbe, ki bodo mestu v okras.
H
'itiaver
POGREB
V ponedeljek popoldne smo pokopali Sorčana Henrika Prinčiča. Pokojni Henko pako so ga klicali domačini), je dočakal 68 ut- Po rodu je bil iz Kozane. Pozneje je pa jddŠel kot delavec na Fonzarijevo, nato na arnabovo posestvo. Pravzaprav je on vodil Se delo na veleposestvu.
Bil je priden mož, ki je znal trdo delati, \kljub težavam je bil vedno veder družab-in spoštovan pri vseh sosedih. Z ženo
Zofko je vzgojil dva sina in eno hčerko. Vsi so se udeleževali tudi prosvetnega dela in peli pri cerkvenem zboru. Pri pogrebu, ki se ga je udeležilo izredno veliko ljudi, so peli pevci iz štmavra in Pevme v zadnji pozdrav zavednemu in poštenemu možu. Naj počiva v miru!
Še vedno se govori o našem otroškem vrtcu. Ker je vpisanih manj otrok kot lani, letos ne deluje. Otroke vozijo na občinske stroške v Gorico, v otroški vrtec v šolskem domu. Svetovavca Sancin in Sfiligoj sta v tej zadevi vložila vprašanje na župana, ali se morda za tem ne skriva namera, da bi vrtec v štmavru kratkomalo ukinili. Odbornik Agati je pa pojasnil, da to ne drži, ker ga bo prihodnje leto občina spet odprla, če bo zadostno število otrok.
Nekateri so pa mnenja, da bi najbrže imela občinska uprava enake stroške kot s prevažanjem, če bi imeli vrtec in vzgojiteljico kar doma, kljub nizkemu številu otrok.
Izmed teh cest je že dokončana ona v Šte-verjan, za katero so porabili že 200 milijonov lir. V teku so dela za cesto v štmaver do razgledišča pri cerkvi za 52 milijonov lir. Kmalu bodo začeli urejevati cesto iz Grojne na Kalvarijo in v Ločnik, kar bo zneslo 70 milijonov lir.
GOSTOVANJE HRVAŠKE PLESNE SKUPINE
V soboto zvečer je nastopil v štandreškem župnijskem domu in v nedeljo popoldne v Katoliškem domu ansambel ljudskih plesov in pesmi »Zadar« iz Dalmacije.
Kljub lepemu vremenu in zgodnji uri je bila dvorana v Katoliškem domu skoro polna, predvsem ljudstva iz mestne okolice. Dalmatinske goste je pozdravil v imenu Zveze katoliških prosvetnih društev dr. Humar. Predstavnik dokaj številne pevske in plesne skupine iz Zadra se je zahvalil za prisrčen sprejem na Goriškem, predstavil je svoje zbore in izrazil željo, da bi se še srečali.
Nato se je ob dobrem povezovanju razvil živahen spored dalmatinskih, drugih hrvaških, slovenskih in bosenskih pesmi in plesov. Po odmoru pa še bunjevskih, banatskih, slavonskih in srbskih. Vsega skupaj petnajst točk, ki so poslušavce zelo zadovoljile.
PLANINSKO »MARTINOVANJE«
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo imelo svoje letošnje »martinovanje« v nedeljo 16. novembra v hotelu »Soča« na Mostu na Soči (Sveta Lucija). Začelo se bo ob 16. uri z običajnim veselim sporedom: tombola z bogatimi dobitki, okusna večerja, za člane brezplačna, in prosta zabava ob spremljavi glasbenega kvinteta »Briški slavček« iz šte-verjana.
Vpisovanje je vsak dan pri društveni tajnici Smetovi do 5. novembra. Prevoz z avtobusom stane 700 lir, vstopnina v dvorano 250 lir. Potreben je potni list ali prepustnica.
Sestanek planincev
Že od leta 1965. dalje se zbirajo alpinisti iz treh sosednih dežel, iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, na tovariške in strokovne sestanke. Prvi je bil v Beljaku, naslednje leto v Vidmu, leta 1967 v Ljubljani, nato spet v Beljaku. Zadnji sestanek avstrijskih, italijanskih in slovenskih planincev se je zbral pod geslom »Od Julijskih Alp v tuje gore«.
Letos so pa planinci povabljeni na zbor v Gorico. Na goriškem gradu bodo imeli 25. in 26. oktobra sestanka, ki bosta posvečena spominu in delu goriško-tržaškega alpinista in pisatelja dr. Julija Kugy-ja. Rodil se je leta 1858 v Gorici, v hiši v Coroninijevem parku, kamor so se starši preselili s Koroške. Večino življenja pa je prebil v Trstu. Kugy, ki je v svojih treh knjigah v pesniškem zanosu opisoval lepote
naših Julijcev in svoje ture nanje, združuje že po svojem življenju vse tri dežele, iz katerih se bodo zbrali planinci v njegovem rojstnem mestu. Med slovenskimi alpinisti je imel dosti tesnih prijateljev. Posebno prisrčni stiki so vezali tega očeta julijsko-alpskega planinstva z župnikom Jožetom Abramom Trentarjem. Žal, da se je iz njunega dopisovanja izgubilo že marsikaj takega, kar bi utegnilo še bolj osvetliti razvoj alpinizma v naših krajih.
Na tem planinskem srečanju pod okriljem goriškega C.A.I. bosta govorila tudi France Avčin za Slovensko planinsko zvezo in dr. Miha Potočnik iz Ljubljane. Govorniki bodo govorili vsak v svojem jeziku z istočasnim prevodom. Prav bi bilo, da bi se ob tej priložnosti oglasili tudi zastopniki Slovenskih planinskih društev iz Gorice in Trsta.
17 KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka revije „Prostor in čas
Nova, dvojna, 5. in 6. številka revije »Prostor in čas« se začenja z esejem Borisa Pahorja »Ura bije Sloveniji«.
Pahor opozarja v tem eseju na veliko slovenskih narodnih problemov, zlasti na odnos matične domovine do slovenskih manjšin. Vodilno vlogo matične domovine vidi Pahor v uresničevanju slovenske državne ideje in v utrjevanju njenih vezi s slovenskimi manjšinami in izseljenci ter piše: »Zdaj ima tore Slovenija veliko dolžnost, da najde pravo pot pri uresničitvi svoje samobitnosti ne samo zato, ker mora izpopolniti svojo državnost, temveč tudi zato — da ponovim besede dr. Vladimira Krivica, predsednika ustavnega sodišča Slovenije — ker je slovenski narod dol Žan misliti na »tretjino pripadnikov tega naroda, ki žive zunaj meja socialistične republike Slovenije v raznih deželah zahodne Evrope in Ame rike«. Zato matična domovina mora v resnici iz polnjevati naloge matične domovine, njeno delo mora usmerjati predvsem skrb za narodni obstoj, potem šele pridejo na vrsto druga hotenja In če je lahko v čem slovenski socializem zares ustvarjalen, je lahko prav v tem, v uresničeva nju nacionalne samobitnosti na podlagi modernega, dejansko pluralističnega in širokega socia-
mnenje«, v katerem piše o vplivu masovnih medijev na javno mnenje ter pravi: »...javno mnenje se ujema z vsebinami, ki jih posredujejo množični mediji, in tako podpira vladajoči režim. Znano je namreč, da je funkcija množičnih občil v tesni zvezi z vprašanjem oblasti, to potrjujejo tudi najnovejši dogodki na Češkoslovaškem. Tako javno mnenje ne more pripomoči k napredku, ker ne prinaša nikakršnih novih idej. Pač pa imajo tako vlogo nekonformna mnenja, ki so običajno mnenja manjšine in se ločijo od večinskih ali so z njimi celo v nasprotju. Vzvratni vpliv teh mnenj ni potrditev sistema, marveč nakazovanje novih možnosti razvoja.«
V tej številki revije »Prostor in čas« so delujejo z eseji, članki, zapisi ali kritikami še Lojze Ude, Vladimir Kavčič, Lino Leigša, Vital Klabus in Jože Sivec, s pesmimi ali pripovedništvom pa Jože Snoj, Marjan Peršak in Nada Gaborovič, ki je objavila odlomek iz romana »Mrtvi in živi«, o sanjskem pogovoru med mrtvim moškim in živo žensko. Prevedenih je tudi nekaj esejev tujih avtorjev.
Lahko se reče, da predstavlja tudi ta številka revije »Prostor in čas« delček žive slovenske stvarnosti.
DEMETRIJ CEJ RAZSTAVLJA
RAZSTAVA slikarja DEMETRIJA CEJA je odprta vsak dan (do 10. novembra) od 12. do 14. ure in od 17, do 19. ure ter ob vsaki predstavi in prireditvi v Kulturnem domu.
Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1969-70 so na razpolago vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Abonmajske izkaznice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Kulturno nov!ob
V Ljubljani so pokopali pred kratkim priljubljeno gledališko igralko Marijo Nablocko. Dolga leta je bila ena najboljših igralk Slovenskega narodnega gledališča.
Slovenski naseljenci v Argentini so počastili pred nedavnim dvajsetletnico svojega (zasebnega) slovenskega šolstva. Zdaj imajo tudi svojo univerzitetno filozofsko fakulteto, v okviru u-■ krajinske katoliške univerze v Buenos Airesu, j Šolstvo so organizirali pred leti šolniki msgr. An-j ton Orehar, Marija Geržinič, Martin Mizerit in I Aleksander Majhen, slovenski oddelek univerze | pa je organiziral prof. Tine Debeljak, ki predava 1 na njej slovenistiko.
I
| Pisatelj Edvard Kocbek je obhajal svoj 65-i rojstni dan.
lizma.«
Edvard Kocbek je napisal prisrčen članek o sedemdesetletnici literarnega zgodovinarja Antona Slodnjaka. V članku je med drugim zapisal naslednje priznanje, kot bi si ga Slodnjak ne mogel želeti večjega: »Mirno lahko rečemo, da je Slodnjak s svojim slovstvenim zgodovinopisjem izvršil eno največjih slovenskih narodnih u-temeljitev. Slovensko slovstvo nam je s svojim integralnim znanjem in organsko osvetlitvijo odkril kot izraz naše narodne izvirnosti, kot razodetje naše življenjske in umetniške ustvarjalnosti... Osvetlil je ustvarjalno moč našega jezika in njegovo posebno domišljijsko sposobnost, utemeljil je vezljivost rodov, slogov in izpovedi od začetka do danes. Med vsemi temi oznakami — nadaljuje Kocbek — poudarjamo spoznanje o močni in nezadržni kohezionalnosti slovenskega pisateljskega pričevanja. To je dosti večji čudež od zgodovinske vezljivosti katerega koli drugega naroda...«.
»...slovensko slovstvo je danes na usodni prelomnici, tudi v naše ustvarjanje je vdrl grozeči nesmisel« — piše Kocbek na drugem mestu svojega izredno lepega in pomembnega članka. »Slovenska jezikovna in narodna zavest se je zamajala v nedoločnem kozmopolitskem prostoru, kjer komunikacije niso več obvezne. Ta beg je sad oslabljene človekove biti, izraz zloma raz nih utopij in aktivizma, civilizacijske izgubljenosti in podivjanega cerebralizma. Sredi brezmejnega porabništva se vrednejša bitja zadovoljujejo z absolutnimi informacijami in vročičnimi analizami. To stanje je nevzdržno, človek se bo moral vrniti v svojo domovino. Čehi, najbolj strukturalistični narod Evrope, so se v svoji stiski nagonsko naslonili na kohezionalnost svojega narodnega genija. Slovencem je kar naprej potreben temeljit študij naše preteklosti, kakor jo je med drugimi dognal Anton Slodnjak «
Nekaj prispevkov, med drugim dolgo pismo Viktorja Smoleja, se ukvarja s položajem na Češkoslovaškem in prevedena je vrsta pesmi čeških in slovaških pesnikov.
Eden najzanimivejših prispevkov je tudi članek Ane Barbič »(Ne)konformizem in javno
Premiera „Martina Krpana”
Slovensko gledališče v Trstu je uprizorilo v soboto zvečer igro »Martin Krpan«, ki jo je napisal po Levstikovem »Martinu Krpanu« Mirko Mahnič. Ta slovi tudi že med našim občinstvom po svojih brihtnih gledaliških domislicah in aktualnih motivih, ki jih zna najti v starih zgodbah in pesmih. Zato je tudi to njegovo delo doživelo pri premieri resničen uspeh, ki gotovo ne bo manjkal tudi ponovitvam.
V vlogi Martina Krpana je nastopil Danilo Turk, ki je s to vlogo obhajal petintridesetletnico svojega gledališkega dela. Slovensko gledališče in Združenje dramskih umetnikov SG sta mu priredila po premieri jubilejno slovesnost, na
kateri sta mu izrekli čestitke in voščila za naprej, enako kot tudi drugi ljubitelji gledališke umetnosti.
Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi naš list.
DANILO TURK SE ZAHVALJUJE
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so me kakršen koli način počastili ob 35-letnici gleda' liškega delovanja.
Danilo Turk • Joco
H
Marsikomu se zdijo trgi na debelo za v staro šaro ter bi jih bilo treba zamenjati s trgi v proizvodnih centrih, kajti dandanes samo Podaljšujejo tisto verigo prehodov od pro-izvodnika, preko veletrgovca in malega trgovca do potrošnika, ki je vzrok visokih cen v Prodaji na drobno. Nekateri pa, menijo> da bi jih bilo treba samo prilagoditi novim zahtevam, pa bi bilo vse v redu.
Nedavno srečanje v Bologni je imelo za cilj poglobiti obe stališči in nakazati izhod sedanjega stanja. Dante Palmieri, predsednik bolonjskega zelenjavnega trga, je orisal niesto, ki ga ima dandanes trgovec, ki zbira 'n posreduje pridelke, ki povezuje torej proizvodnjo ter prodajo. Zamenjati la člen z drugim, takt), da bi na njegovo mesto stopil sam proizvajalec, bi bila ugodna rešitev. Toda to pomeni obenem odpraviti razdrobl jeno ponudbo, skratka okrepiti zadružne oblike tako, da bi lahko na eni strani preskočili vrnesnega posrednika na drugi strani pa za-Sotovili stalno dobavo. Dandanes pa tudi sanic prodajajo posredovalcem. Palmieri je 'ned drugim tudi mnenja, da ni vzrokov za nevšečnosti treba iskati v trgu na debelo, am-Pak v njegovi neustrezni organizaciji in potovanju. Treba bi bilo poskrbeti za hitrejšo dobavo pridelkov na trg, tipizirati embalažo, Uvesti kontrole, ki bi takoj izločile neprimerne pridelke, organizirati večje detaljne trgovine, ki bi nudile bogatejšo izbiro kot sedale.
Za vse to pa bi morali najti tudi nove predpise in zakonska določila.
VRTNICE V PLASTIČNEM TUNELU
Nedavno so uspešno zaključili poskuse z Sojenjem vrtnic v tunelih iz plastike. Vrtnice s° enostavno prekrili s plastičnim tunelom na mestu, kjer so že rastlc. Posadili so jih v treh vrstah v razdalji 1,1 m. V vrsti so bile razdalje med rastlinami 0,4 m. Tunel so postavili konec marca in je ostal do septembra. Ker med poskusom niso zračili, je vla-'kla v tunelu precejšnja vročina. Njen učinek fot so skušali izravnati z močnim zalivanjem. ako je vlaga preprečila škodo. Sorti Bacca-ra. s katero so delali poizkuse, je pa sicer vtaga zelo prijala. Zelo dobro je ta sorta ^fenesla velike razlike med dnevnimi in noč-j^mi temperaturami. Vrtnice v tunelu so ale cvetove šest tednov prej kot tiste na pro-stem. S pomočjo vlage in toplote pa so po-st£>la stebla daljša in tudi cvetja je bilo več.
JESENSKO delo v zelenjavnem vrtu
Pred mrazom moramo poskrbeti, da popravimo vse pridelke plodovk: od paradiž-■ l^a do kumar in bučk. Ne še povsem zrele Pai'adižnike zavijemo posamič v svilen papir 1,1 tako postavljeni na toplo še nekoliko do-<0re.
Stročji lizol potrgamo pred mrazom, če' 1 Še zrel, ga pustimo sušiti pod streho in ga s Primeru prevelike vlage potrgamo. Dalje J^irno samo stroke. Zelje in zimske solat-
fiic.
ve
>ni
,e spravimo tik pred zimo. S smrekovimi
ter ohrovt, skrbno očistimo. Klet moramo zra čiti podnevi in ponoči( dokler ni zunanj temperatura 0" C.
Vinska trta: dobro je, če vinograd, ki smo ga preorali, posujemo z nekaj zemlje. Pred mrazom pa moramo pograbiti odpadlo listje in ga sežgati, da ne bi spomladi prišlo do okužb z glivami, ki prezimijo v listju.
INPS ORGANIZIRA TEČAJE ZA VRTNARJE
Kot vsako leto tako bo tudi letos INPS priredil v kraju Beldosso (Como) tečaj za vrtnarje z zaključnimi izpiti in s podeljevanjem spričeval.
Tečaj se začne februarja prihodnjega leta in traja dve šolski leti vsakokrat po devet mesecev.
Udeležba je pridržana samo za moške od 18 do 40 let, ki so v protituberkulozni oskrbi ali pa v oskrbi na podlagi zavarovanja, ki ga imajo njihovi družinski člani. Pogoj za vpis je spričevalo najmanj tretjega razreda osnovne šole.
Udeležencem tečaja bo INPS nudil zastonj stanovanje, prehrano in vso potrebno zdravniško oskrbo. Udeleženci tečaja bodo dobili povračilo potnih stroškov, povrh pa še dnevnice, kot jih predvidevajo zadevni predpisi.
Prošnje za sprejem k tečaju morajo zain-tercsiranci vložiti do vključno 20. novembra na navadnem papirju skupaj s šolskimi spričevali in kazenskim listom.
ŠPORT MKD NAŠO ML.ADINO
Jami pokrijemo gredo, kjer smo sejali spo-*adanski korenček. Pobiramo jesensko spi-in počistimo grede, kjer je posejana .niška. Na prekopane grede posujemo kom-°st ali gnoj. Police, kamor spravljamo zelje
ŠD Gaja s prostovoljnim delom zgradilo krasno nogometno igrišče
Izredno delavno Športno društvo Gaja si je večinoma s prostovoljnim delom zgradilo novo nogometno igrišče. V nedeljo, 12. t. m. je bila na Padričah svečana otvoritev novega igrišča, ki so se je udeležili tudi številni predstavniki oblasti, društev in ustanov. Med drugimi sta bila prisotna občinski odbornik za šport Ceschia in deželni delegat CONI-ja Combatti.
Slovesnost je odprla trebenska godba, nakar je pozdravil prisotne predstavnik Gaje Milkovič. Za njim je predsednik Gaje Karleto Grgič imel prijeten nagovor. Ceschia in Combatti sta izrekla iskrene besede priznanja za tako koristno in pogumno pobudo. Bazovski župnik g. Živec je nato blagoslovil novo športno napravo, Combatti pa je prerezal simbolični trak. Godba je prva vkorakala na novo igrišče, kmalu za njo pa so mladi nogometaši Gaje in CRDA opravili krstni nastop. Sledila je simpatična zakuska.
Poleg igrišča, ki leži na zelo lepem kraju, sredi zelenja, v neposredni bližini vasi je tudi zgradba s slačilnicami, kopalnicami in barom, ki pa še ni dokončana.
Podjetni voditelji ŠD. Gaje zaslužijo iskrene čestitke za velik idealizem in prizadevnost, voljo in pogum, brez katerih se ne bi mogli sedaj upravičeno ponašati z najlepšim nogometnim igriščem v tržaški okolici.
Vojko Cesar deseti v državi v deseteroboju
Borovec Vojko Cesar se je odlično izkazal na italijanskem prvenstvu v deseteroboju. S 5.856 točkami je zasedel zavidljivo deseto mesto v državi. Državni naslov je osvojil Tržačan Rossetti, ki sicer nastopa za rimsko društvo Fiamme Gial-le. Rossetti je dosegel izreden rezultat v skoku s palico z značko 4,40 m.
Vojko Cesar je dosegel v posameznih disciplinah naslednje izide: 100 m: lt"8, daljina: 6,10 m, krogla: 11,98 m, višina: 1.70 m, 400 m: 57”0, 110 m čez ovire: 17”2, disk: 34,56 m, palica: 3.50 m, kopje: 52,60 m, 1500 m: 5’14”6.
Postojnski Nanos osvojil »Pokal prijateljstva«
Preteklo nedeljo je Š. Z. Bor organiziralo na nabrežinskem odprtem igrišču mednarodni košarkarski turnir, ki so se ga poleg Bora udeležile ekipe Nanos iz Postojne, Fructal iz Ajdovščine in Meblo iz Nove Gorice.
Zasluženo so prvo mesto osvojili Postojnčani, medtem ko je Bor igral dobro le v tekmi za tretje mesto proti Meblu, v prvem srečanju proti Fructalu pa Borovi košarkarji nikakor niso znali pokazati tega, kar znajo.
Po zaključku tekmovanj je bilo na sporedu bogato nagrajevanje ob prisotnosti številnih o-sebnosti in občinstva.
Edi Košuta deveti v absolutni kategoriji
Na državnem namiznoteniškem turnirju v Cremi se je slovenski igralec Edi Košuta častno odrezal. V absolutni kategoriji je zasedel odlično 9. mesto, potem ko je v osminki finala klo
nil z 1:2 pred bodočim zmagovalcem turnirja državnim reprezentantom Buscaglio iz Novare. Poleg tega je bil osmi v mešanih dvojicah in sedmi v moških dvojicah.
/z Gorice
Vlil. MEMORIAL M. FILEJ
Številno občinstvo je v nedeljo 19. oktobra prisostvovalo kolesarski tekmi za »Memorial M. Filej«. Zlasti na končnem delu proge so na-vijašči navdušeno spremljali že utrujene tekmovalce. Proga je bila zelo naporna zlasti za starejše, ki so pobliže spoznali vse oslavske in šte-verjanske klance. Dirka je bila kronometrska za posameznike, zato je bila še težja, kajti vsak kolesar je bil v svojem naporu sam in odgovoren samemu sebi, razen če ga ni na raznih mestih vzpodbudil pogled na skupino navijačev in mu niso dali bodrilni klici novih moči. En tekmovalec pa ni čakal na tujo pomoč, ampak se je ustavil v gostilni »Pepi« na Oslavju, se okrepčal, potem pa nadaljeval.
Zelo borbena je bila dirka mlajših, ki so tekmovali na proki Katoliški dom - Oslavje. Takle je izid:
1. Nevij Millo (Mladost), čas 5’47”3; 2. Ivan Plesničar (Štandrež A) 6’8”; 3. Zdravko Kuštrin (Podgora) 6’33"8; 4. Darij Gergolet (Mladost); 6. Jordan Marušič (Štandrež A); Gianni Fontana (Mladost); 7. Rinaldo Dornik (Števerjan).
Pri starejših pa je s premočjo zmagal Marijan Devetak iz Sovodenj, (čas 15’40"2), kateremu je bila pot s kolesom v Lurd prav gotovo dober trening. Ostali so se takole uvrstili:
2. G. Fabris (Pevma); 3. Nevij Buffoni (Števerjan); 4. Vinko Maligoj (Števerjan); 5. Damijan Makuc (Pevma); 6. Peter Špacapan (Hrast); 7. Marko Kranner (Gorica); 8. Bokdan Butkovič (Sovodnje); 9. Mirko Špacapan (Gorica); 10. Marijan Vižintin (Gorica); 11. Ivan Susič (Gorica); 12. Niko Klanjšček (Gorica).
Udeležba je bila kar številna. Samo iz Štever-jana smo pričakovali več tekmovalcev — pa fantje niso imeli koles: so se že preveč motorizirali.
STRELJANJE
V petek 24. in v soboto 25. oktobra bodo na vrsti tekme v streljanju z zračno puško, ki bodo v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Začetek oba večera ob 20.30. Vpisovanje nastopajočih se bo pričelo eno uro pred začetkom. Priporočamo točnost, da se ne bo tekmovanje preveč zavleklo!
LAHKA ATLETIKA
Tekme bodo v soboto 25. oktobra od 14.45 naprej na šolskem stadionu v Gorici za naraščajnike, mladince in člane; v nedeljo 26. oktobra od 8.30 naprej pa za naraščajnice, mladinke in članice ter za naraščajnike, mladince in člane. Na programu je tudi peteroboj za mladince in člane (80 m zapreke, 300 m, 1500 m, daljina, ■ krogla).
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 26. oktobra ob: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Douglasov godalni orkester. 10.15 Poslušali boste. 10.45 V prazničnem tonu. 11.15 Oddaja za majmlajše: Collodi «Vanček». Mladinska zgodba. Kalanova. Zadnji del. 11.45 Rin-garaja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Revija glasbil. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Friedrich Hebbel: «Marija Magdalena«. Tragedija v treh dejanjih.
17.30 Zborovska glasba. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: «Pratika».
♦ PONEDELJEK, 27. oktobra ob: 7.00 Koledar.
7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 11.50 Kitarist Gonfa. 12.10 »Pomenek s poslušavkami». 12.20 Za vsakogar nekaj.
13.30 Glasba po željah. 17.00 Casamassimov orkester. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin - (17.35) Jež: Italijanščina po radiu; (17.55) Vaše čtivo. 18.15 Umetnost. 18.30 Zbor «Sant’Antonio Vecchio». 18.55 Pevka Sarah Vaughan. 18.10 «Cdvetnik za vsakogar«. 19.20 Znane melodije. 20.00 Športna tribuna. 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi. 20.35 Glasba od vsepovsod. 21.00 Kulturni odmevi. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Slovenski solisti. Trio Lorenz.
♦ TOREK, 28. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pac-chiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe;
18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert. Pianist Paul Badura Škoda; 19.10 Slovenske balade in romance, spremna beseda prof. Vinka Beličiča; 19.25 Revija ritmov s Strasserjevim orkestrom;
19.45 Zbor »Srečko Kosovel« iz Ronk pod vodstvom Pavline Komelove; ‘
♦ SREDA, 29. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Ansambel Sambistas de Guanabara; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Russov ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Jannacci, skladatelj in pevec; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 19.35 Jazz ansambli; 20.00 Šport;
♦ ČETRTEK, 30. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Devinu; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Jev-nikar: Slovenščina za Slovence; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Bersa: Sončna polja, simf. pesnitev; 18.50 Francija v Glasbi; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 21.15 Poročila -Danes v deželni upravi; 20.35 Tom Stoppard: »Albertov most«. Radijska drama; 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 31. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Sax; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.40 Brazilske popevke; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi;
20.35 Gospodarstvo in delo;
♦ SOBOTA, 1. novembra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Promenadni koncert; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za kitaro; Igra Lavrenčič; 10.00 V prazničnem tonu; 11.00 Marij Maver: »Krizantema na grob malega junaka«. Mladinska radijska igra; 11.40 Los Indios Tabajaras; 12.10 Kulturni odmevi;
12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Orkestri in zbori iz vsega sveta; 14.45 Znani filmski motivi; 15.30 Spirituale; 15.55 Avtoradio; 16.05 Pianist Cra-mer; 16.30 Simf. koncert; vodi Kjuder. Sodelujejo: violinist Župančič, harfistka Ravnikova in pianistka Merlak-Corrado. Svendsen: Švedska ljudska melodija za godala; Mozart; Ciglič, Škerjanc, Ipavec. Igra orkester Glasbene matice v Trstu. V odmoru 17.05: Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 19.00 Koncert zborov zmagovav-cev na 8. mednarodnem natečaju »C. A. Seghiz-zi« v Gorici; 19.45 Ameriški blues; 20.00 Šport;
20.45 Marian-Georges Valentini; »Elsenberška igra«. Radijska drama;
F.J. • 7 SMRT K POMLADI
»Tega ne morete vedeti.«
»Ne vem, a si mislim. Anica ima čisto prav. Človeku se največja želja res nikoli ne uresniči.«
»Vem, da se mi ne bo.«
»Mislite, da se tudi vam vam ne bo?«
»Ne smete biti taka pesimistka. Kaj pa je vaša največja želja, če smem vedeti?«
»Tega vam pa ne povem.«
»Gotovo ima kaj opraviti z ljubeznijo,« jo je podražil. »Toda vi ste tako čedno dekle, Cilika, da ne vidim razloga, zakaj bi se vam taka želja ne izpolnila.«
»Pa se vendarle ne bo,« je rekla, z rahlo žalostjo v glasu, kot se mu je zdelo.
Potem pa je postala spet vedra in zgovorna. Še nikoli ni bila tako zgovorna in vesela. Navadno je tiho sedela v sobi pri Anici, s šivanjem na krilu, in se samo tu pa tam nasmehnila, če je kdo povedal kaj veselega, in le, če jo je kdo nagovoril, je dvignila svoj rožnati obraz, v katerem so sijale svetloplave oči.
Ko sta bila v vasi, je pokazala na neko hišo ob cesti.
»Tu sem doma. Ali hočete stopiti noter na kozarec vina? Naše je, domače.«
»Ne, hvala. Drugič kdaj,« je dejal.
Nenadno mu je prišla prešerna misel; morda se mu je porodila iz razburjenja in čudne vzhičenosti, ki ju je bil poln ta dan, s padanjem iz enega razpoloženja v drugo. Ne da bi kaj pomislil, je dejal:
»Ampak poljubček za lahko noč sem si zaslužil, ali ne?«
Pričakoval je, da se bo zasmejala in ga šaljivo zavrnila ter odhitela v hišo, kjer so bila okna še razsvetljena in pravkar so se odprla neka vrata. Ona pa se je naglo sklonila k njemu in ga poljubila, da je začutil pritisk njenih ustnic na svojih. Potem je stekla proti dvercam v dvoriščnem plotu.
Slišal je moški glas, ki je strogo vprašal:
»Kje si se zamudila tako dolgo?«, in njen mirni, a čudno spremenjeni glas:
»Nisem mogla priti prej, ker si nisem upala v temi sama domov.«
Skočil je na kolo in se odpeljal. To je bil prvi poljub, ki ga je dobil kdaj od kakšnega dekleta. Bilo mu je lepo, toda ves čas na vožnji nazaj je sanjaril o vonju mokrih las tistega dekleta, ki ga je bil srečal na Uršlji gori. Bogve, ali bo še kdaj srečal Majdo? Toda človeku se največja želja nikoli ne izpolni, mu je padlo na misel. Morda pa imata Anica in Cilika prav...
Kos pa se vendarle drugi dan še ni vrnil in tudi tretji dan še ne. Proti večeru je Tine zopet pospremil Anico do policijskega poveljstva, toda tokras se je kmalu vrnila. Imela je solzne oči, vendar se je trudila, da bi ne jokala. Povedala je, da se ji je posrečilo prodreti do glavnega policijskega ravnatelja, zavaljenega človeka z bikovskim vratom, ki se mu je gubal na tilniku, in s srepimi, vodenimi plavimi očmi. Ta ji je kratko in osorno povedal, da bo izpustil Kosa, kadar se mu bo zdelo primerno, to se pravi, ko se bo prepričal, da ni bil zapleten zadnji čas v nobeno komunistično zadevo, o čemer pa dvomi.
Ko mu je omenila, da ji je pred dvema dnevoma neki komisar obljubil, da bodo Rudija že drugi dan izpustili, je kratko izjavil: »Tu ukazujem jaz!« in jo poslal proč.
Na poti domov jo je skušal Tine razvedriti na razne načine; bila mu je hvaležna in je sku-
šala skrivati svoje razočaranje in bolečino, kolikor ji je le bilo mogoče, vendar je čutil, da misli ves čas samo na to, kaj bodo storili z Rudijem.
Ko se je drugi dan opoldne vrnil na kosilo, Anice ni bilo doma. Postregla mu je Cilika. Povedala mu je, da je Anica spet odšla na policijo. Ko se je moral vrniti na delo, je še ni bilo, čeprav je bila odšla že sredi dopoldneva, kot mu je povedala Cilika. Začelo ga je nekoliko skrbeti. Bogve če niso pridržali še nje, če se je morda razburila in zabrusila policijskemu ravnatelju ali komu drugemu v obraz kaj takega, kar so lahko vzeli kot žalitev. Če jo je prevzel obup, se gotovo ni preveč krotila, četudi je znala biti drugače tako mirna in zadržana.
Zvečer, ko se je vračal z dela, se niti ni ustavil pred nalepljenim »Slovencem« na Glavnem trgu, da bi prebral najnovejše novice o napetem mednarodnem političnem dogajanju v Evropi' glede na Hitlerjeve grožnje Poljski in Češki, ko*1 je bila sicer njegova navada, ampak je odhitel domov, da bi videl, kaj je z Anico. Našel pa Je že oba doma, njo in Rudija. Ta se je z mirnih1 smehljajem kot vedno ozrl od štedilnika, kjer je nekaj cvrl, in dejal:
»No, vidiš, Tine, pa smo spet skupaj in še svobodi povrh.«
»Saj je bil že čas. Anica je bila že v hude*11 strahu zate,« je rekel Tine olajšano.
»Še vedno se ni navadila na to, da me in10, policija tako rada,« se je nasmejal Rudi, da s° se mu zasvetili beli zobje v zagorelem obrazu-»In se tudi nikoli ne bom,« je rekla Anica. kl je spet šivala. »Na takšne razmere, da zaprel0 človeka, kadarkoli se jim zazdi in za nič, se ni mogoče navaditi. Kaj bi napravila ti, Cilik®’ če bi ti meni nič tebi nič od časa do časa zapr moža, ne da bi vedela zakaj in ne da bi ti P°ve dali, kdaj ga boš spet videla?«
»Hodila bi se kregat zanj ng, policijo, kot v', je dejalo dekle in dvignilo pogled iznad šivan^ Pogledala je proti Tinetu, se srečala z njegov' očmi, zardela in se spet sklonila nad šivani6' »Ali pa jokat,« je rekel Rudi. »Zdi se mi’ ^ nobena od vaju ni preveč dobra za kreganje"^ »Želim ti takšnega moža, kot je Rudi, ne tega, da bi se morala zmeraj bati zanj,« je Anica.
(Dalje)
SLOVENSKI DELAVEC JE Z MAJHNO JADRNICO PREPLUL TRI OCEANE
Petintridesetletni slovenski delavec, kliučav^
ničar Rado Butja iz Izlak pri Trojanah, ki P
je že deset let živel v Avstraliji v Melbourfl j
si je sam zgradil majhno, jadrnico ki ji ie ?. 5
ime »Kirru«, in se pred 20 meseci odpravl
še dvema tovarišema na plovbo okrog sV? ■
Nedavno je srečno priplul v Piran, kjer 51 ^
privoščil počitek. Potem bo plovbo nadal|ev
da bo zaključil pot okrog sveta. Dozdcjl
preplul Indijski ocean, nato pa dvakrat A^0 .
ski ocean, od Rta dobre nade do Brazilile .
.............meC
nato nazaj proti Evropi. Tovariša sta ga
plovbo zapustila, tako da je večino poti P
sam.
Rado Butja ie s tem svojim podvigom novno dokazal ljubezen Slovencev do_ ni in njihove prirojene morske sposobnosti, _ se že večkrat pokazale, tudi pri izgradil' j, prskega pristana, kljub vsem težavam 'n ram.