Ste v. 2fl
TRST, ponedeljek I. avgusta !9I0.
\
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu ic okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
= Plačljivo In utožljivo v Trstu. =====
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonloa na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za oelo loto Kron 5'20, za pol leta Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica =r Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoŠtno-hranllnični račun St. 841 652. TELEFON 5t. 11-57.
SRZOclftUHE UE5TI.
Španska in Vatikan.
MADRID 31. Ministerski predsednik
Canalejas je sporočil ministerskemu svetu brzojavni odgovor, ki ga je poslal španskemu poslanstvu v Rim na zadnjo noto Vatikana, V tej noti odklanja španska vlada odgovornost za položaj, vstvarjen vstf.d vedenja Vatikana.
MADRID 31. Republikanski in liberalni listi odobrujeio po topanje minister-s.<ega predsednika Canalejasa, katoliški listi ga obdolžujejo odpada. Minister za notranje stvari je izjavil, da se Vatikan moti, ako meni, da je Španska fanatična. Ko bo Vatikan spoznal, da ne živimo več sredi minolega stoletja, bo z nami postopal prav tako kakor z drugim vele silami.
DUNAJ 31. „N. Fr. Presse" poroča iz Madrida sledečo vest: Kakor se seznaje iz verodostojnega vira, je kralj Alfonz v sedanji kulturni borbi povsem na strani ministerskega predsednika Canalejasa in je vsled tega že pristal na besedilo note, v kateri odgovarja španska vlada Vatikanu. Ker ta nota precej odločno odbija zahteve rimske kurije, se more reči, da je prelom gotov ne le med vlado in kuri o, ampak tudi med vladarjem in kurijo.
Komunike srbske vlade.
BELIGRAD 31. Vlada je priobčila danes sledeči komunike: Vse govorice, češ, da baje Srbija v zvezi z Bolgarsko pripravlja protest oziroma sploh kako skupno akcijo proti razoroženju v Turčiji, so popolnoma brez temelja. Vsa tozadevna razširjenja so tedencijozno izmišljena, ker je od strani Srbije izključen vsak namen, da bi se hotela umešavati v notranje stvari njej sosednega turškega cesarstva.
Italijanski polkovnik aretiran radi ne-rednost;.
RIM 31. Ženijski polkovnik Cala-bretta. ravnatelj kraljeve ladijedelnice v Castellamare je bil odstavljen in provi-zerično aretiran. „Tribuna" poroča, da je Caiabretta stavil neki civilni ladijedelnici na razpolago materijal in delavce državne ladijedelnice in da je zakrivil še druge nerednosti.
Spopadi med črnci in belci v Ameriki.
PALESTINE 31. (Teksas). Na spopadih med črnci in belci v Andersonu je bilo ubitih 18 črncev, pripoveduje se celo, da jih je bilo ubitih 30. Ubitih je bilo b?je tudi več belcev.

Fatherpoint 31. Morilec Crippen in mis Le Nuve sta bila aretirana.
PODLISTEK.
Žensko srce.
Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B.
Toda v obeh oblekah je izgledala tako jednostavno, tako srramežljivo, da se je zdelo nemožno, da bi ta žena ne bila šla skozi svet slično herm^linu — brez« madežno bela in čista.
Misel, da se je nahajala v izredni si-tuvaciji, je izginila vsakomur, kdor se jej je bližal, kakor je tudi vsakomur lcdcr jo je videl stati poleg Gerharda, izginila misel, da je sklenila krivo zvezo.
In v tem je ležala nerazreš.jiva in razburljiva ugarjka, ki je navdajiia E rvinove rt fleksije posebno na poti od Rue Barbet de Jony v Rue de Balzac — poti, ki jo je po gotovem času napravljal do šestkrat na teden in to vedno okoli štirih popo-ludne. Z njegove strani ni bilo to nikakor preračunjeno, dasi ga je Gerhard Lairease, če je prišel tudi sam domov, vedno prosil, naj ostane še pri jedi in tudi zvečer.
Hrvati in Srbi:
IL
Naša domača zgodovina nam kaže najviše predstavitelje našega naroda odgovorne za usodne udarce, ki so nas zadeli Ako naš razvoj ni šel po zaželjeni črti, smo potem takem rai sami krivi. Ali do-čim se je sleherni Srb bojeval proti Turkom, ker je to smatral kakor dolžnosti nasproti svojemu svobodoljubnemu ćutstvu in kakor Željo po slavi, da se ga omenja v kitici narodne pesmi : je bilo to pri nas drugače. Mi smo se tudi boril« proti Turkom, ali borili srao se tudi proti drugim, ne iz čutstva za dolžno?4", iz ponosa — marveč enostavno zato, kv ~ srro morali, ker so nas ravno vtaknili med vojake.
In dočim so se Srbi do prve polovice minolega stoletja borili za svoj narod in svojo vero, smo ml že davno zaključili bojevro dobro. Oni naših prednikov, ki so padli v boju, so padli za povsem drugačne idejein interese, nego za svobodo in za vero njih lastnih soro-jakov, kakor se je to godilo pri Srbih. Mi smo bili namreč, kakor državljani srednjeevropske velesile dve stoletji prej nego Srbi potisnjeni v svetovnopolitični boj, ki smo se ga morali sicer udeleževati, ki se nas je pa pravzaprav malo tikal in nam še manj prinesel.
Srbi so se, nasprotno temu, bojevali z a-s e, za svojo narodno idejo. Ob takem razvoju zgodovine Hrvatov in Srbov se pač ni Čuditi, da Srbi še dandanes — bodi po pravici, bodi po krivici — smatrajo vsaki boj ki ga vodijo, ob enem kakor versko narodni boj, dočim imamo mi to čutstvo komaj v večini momentov svojega bojevnega razpoloženja. Nadaljna posledica temu je, da je narodna in politična rezi-stenca pri Srbih bolj enovrstna, nego pri nas, da ne potrebujejo še le organizacij, da zamorejo računati na konečne vspehe. Z drugimi besedami: na.čin boja in taktični momenti so pri nas raznovrstneji nego pri Srbih. Enovrstna prikrita sila, samozavest in požrtvovalnost večine srbskega naroda se razširja potemtakem tudi na Srbe izven onih mej, kjer je nekdaj gospodoval polumesec ; in ta fenomen, ki ga zamoremo prav dobro opazovati, se v notranjem naših državnih mej smatra ravno za — agitacijo !
Pravzaprav pa ni to nič drugega nego manifestacija občutka narodne tradicije.
Nadaljni moment v zgodovinskem razvoju Srbov in Hrvatov je politična pripadnost. Srbi so biii podjarmljeni od Turkov. Njih edini politični cilj je bil, da se
Ne ; toda z zaljubljencem lastno poe-tiškj občutljivos.jo je Ervin Laurence bolj občutil nego opazoval, da je madama de Velde v poznem popoldnevu v svojem elementu,... Mar ni to pri vseh ženskah, da je v dnevu getjv čas, bežeč trenotek, ko se njihova lepota s koloritom in tako-rekoč z dušo vseh predmetov zlaga v harmonično skladnost ?... Smejočim se in veselim, jim je razposajena prčšernost naj-slastnejša zjutraj. S temi moramo biti skupaj v zaupnem življenju na deželi, ali pa morski obali ; mož, ki tako Žensko ljub', naj napravlja žnjo jahalne izprehode pred solnčcim vzhodom, kajti ob tem času bo užival največ njene blažilne ljubkosti.!
Pa so zopet druge : kraljevske, triumfalne, katerim pristoja pompoziost večernih prireditev in katerih lepota zablesteva najbolj v sijajnih toaletah, v razkošni razsvetljavi, med rožami in diamanti in golimi ramami...
Nežna, resna in vendar tako ganljiva Klarina ljubkost je bila v polutemi večernega mraka Še bolj varljiva.
Naslonjena je bila nekoliko nazaj v blazine na Šeslonu, Oelo je opirala na svojo roko in je — predno je prinesel sluga male
osvobode izpod turškega jarma. Turek k? kor politični sovražnik je vedno držal budno narodno silo. Srbi niso imeli prijateljev, morali so računati sami na-se in na svojo moč. Kako povsem druga zgodovinska dejstva so obstojala pri nas ! Navezani skupaj na Ogrsko so padli Hrvatje v interesno sfero nemške države in tekomčasa v mnogojezično monarhijo. Ob takih okolnostih so morale pri nas politične sile večkrat iti za drugačnimi cilji! In ko so se zanašale na pomoč tega ali onega, so morale ob prilikah naletati na nasprotnike.
Vspeh ali nevspeh ni bil odvisen od naših razcepljenih lastnih moči, marveč od srečne izvolitve zaveznikov. Jasno bo pač vsakemu, da je ob takem različnem zgodovinskem razvoju hrvatskega in srbskega naroda moralo tudi umevanje lastne narodne minolosti uplivati odločilno in da posledice tega umnevarja niso mogle izostati v praktičnem življenju na vsakem polju — seveda v najrazličnejši obliki. Ta različnost je pa večinoma delovala, da se je Srbe in Hrvate delilo v dva naroda.
Neki srbski politik je nekoč na neki hrvatsko-srbski pobratimski slavnosti približno iztaknil ta dejstva, in je pripomnil po pravici: »Hrvatje in Srbi se razlikujejo samo v svojih pojmih o svobodi."
To je deloma res, ker je nmevanje svobode odvisno od umevanja in znanja lastne zgodovine. Kakor je boj in zgodovina Srbov enovrstna, ker pozna le eno vodilno misel, boj proti Turkom, tako je tudi pojm svobode pri Srbih nerazdeljen. Naša minolost pa beleži boje proti raznim sovražnikom z najrazličnejšimi zvezami moči — zato tudi umevamo svobodo drugače, bolj diferencirano, modernejo, indi-vidutlnejo nego Srbi, toda za naše politične svrhe tudi bolj neko r i s t n o.
Zelo odločilen moment je seveda vera. Ne različnost veroizpo-vedanja, marveč sila, ki jo je vera imela na Srbe v njihovih bojih proti islamu. Po izgubi svobode je bila Srbom osvoboditev iz turškega jarma tudi točka, kjer bo mogel narod zopet tudi v svojih političnih mejah oživeti. Boj Srbov je bil v prvi vrsti boj ver.
Mi smo si v štiristoletnem boju zadobili slavo med narodi in papeški pridevek poln hvale ; naši triumfi niso bili samo verski. Mi smo morali izvojevati
državno-pravne boje in se zoperstavljati : dvema velikima kulturnima strujama. Momenti, ki bi nam bili v enem teh bojev koristili, bi nam bili v drugem škodovali. Zato smo bili od nekdaj navezani na zelo taktično, da oportunistično politiko in ta računa z različnimi silami vedno kakor sovražnimi. Srbi so poznavali le eno sovražno silo : ki je bila v rokah njiho-j vega vladarja in ki je bil druge vere. i Zato ni moglo biti govora o političnih j sovražnikih v Srbstvu. Oni, ki so presto-I pili na islam, so biii enostavno izgubljeni (in so se prištevali Turkom. Drugače pri nas ; — mi smo imeli sovražnike v naši lastni deželi in smo jih morali priznavati kakor svoje sorojake — priznati jih moramo kakor take tudi še dandanes, kajti oni zastopajo ali le pretvezno, ali pa faktično le drugo posebno taktično mnenje v boju z našimi nasprotniki.
Mi smo si svojo svobodo ohranili, Srbi so si jo v boju nacijonalizma z nova priborili. Način pridobitve ima tudi upliv na politične nazore, ki vladajo pri nas o hrvatsko-srbskem vprašanju.
Ob taki razliki zgodovinskega razvoja se pač ne bo nihče čudil, da ti povsem akcesorični momenti niso nikake plemenske razlike. Hrvatje in Srbi imajo svoj raz lični zgodovinski razvoj — vsak za-se ; S tem pa niso še prenehali biti en narod. Navajati izglede za to pri drugih narodih, bi bilo pač odveč.
Trgovinska pogodila med Avstro-Ogrsko !n Srbijo.
—C.— Pet let je minolo od zadnje trgovinske pogodbe med Srbijo in našo monarhijo. Pet let se je vodila carinska borba med dvema sosednima državama. Avstrija je hotela carinskim potom ukrotiti Srbijo. Hotela je, da se bodo v Srbiji pokorili zapovedim z Dunaja. To je bilo delo bivšega ministra zunanjih stvari Golucho\vskega. Pravijo, da je bilo to maščevanje Golucho\vskega radi tega, ker Srbija ni hotela topov za svojo armado naročiti v Škodo\&i tovarni v Plznju, katere tovarne je bil Goluchowski eden — glavnih delničarjev.
Z druge strani se je zabranil uvoz blaga iz Srbije zaradi avstro-ogrskih veleposestnikov agrarcev, ki radi svojih kapitalističnih interesov podpirajo prav radi — vsako vlado.
Bilanca te carinske borbe je za monarhijo prazna. Naš industrijalni izvoz v Srbijo je od leta 1904. (za časa stare pogodbe) do leta 1906. pal za 20 milijonov kron. Naša industrija je imela preko Srbije
angleške luči z rožiatimi in modrikastimi kroglami govorila tišje, z ublaženim, glo-bokejim glasom. Dogajalo se je potem, da je izražala nenavadne, nejasne in žalostne stavke, iz katerih je domišljija poslušalčeva lahko uganila kakoršnokoli skrito zaupnost o bolestih, o katerih ni tožila nikoli. Da, tako: z zamišljenimi cčmi, s sanjavimi Uitmi nesigurno samo s seboj in mehkejo, bdano od ginevajoče luči: tako jo je videl Laurence pred seboj, ako je v suhem vremenu šel peš po invalidski Esplanadi, kjer je bil srečal Gerharda. Kako blizo se mu je zdelo to srečanje in vendar, kako dolgo že je bilo od tega! — In kakor je že pri zaljubljencih : mehanično je spravil v zvezo Klarino sliko z vsemi posamičnostimi svoje poti. To temno Esplanado, kolikokrat jo je prekoračil v času, ko je bila madam Andry še svobodna ! . . . Kakšna skrivnostna usoda ga je najprvo odtrgala od te dame, in potem zopet približala ?... Za trenotek je obstal na mostu in gledal v reko Seine, kako teče naprej zelena in mrzla, a nanjej črne vlačilke s pomnoženo parno silo in velikanske, s premogom napolnjene čolne. Na levi, v daljavi, sta se dvigala v svetlem nebu Trocaderova
stolpa, vitka in tanka ; na desni se je zlivalo drevje Tiiilerija v temnejšo modrino...
Občutil je neko sentimentalno in ob enem telesno naslado, da se vpričo tega premrlega dela, pod svobodnim nebom, spominja tesne in tople osamljenosti, ' kjer ga pričakuje mlada gospa.,.
Zavil je na to v dolgo in široko Rue Francois I. in je lahko v samoti te mirne aleje, poljubno uravnaval in spreminjal načrt za pogovor z madam de Velde.
Vrvečo Avenue des Champs-Elysees je ljubil radi nasprotja z dvigajočo se Rue de Balzac z nje malomestno tihoto.
Ta sanjarija v vseh predmetih je blaženost tajine, nezavedne nežnosti...
Nikoli ne ljubimo bolje, nego v onih urah, ko ne vemo, da ljubimo. Žalostna resnica, ki nam kaže zmoto naše duše, omagane z vsakem hlepenju po popolni strasti ! Toda v ljubeznijo je, kakor z malimi otroci; biezvspeSno si Želimo, da bi jih obdržali v nedolžni ljubkosti njihovega prvega smehljaja: oni morajo rasti, nas morajo mučiti... oni nas morajo zapustiti.	(Pride še.)
Stran II
»EDINOSTc št. 213.
V Trstu, rine 1. avgusta 1910.
odprto pot za ves Balkan, ker tako rekoč j listke, da jih do 4. t. m. vrnejo odboru
nismo imeli nobene konkurence. Te raz mere so se v zadnjih petih letih spreme nile ; tuja, večinoma nemška industrija si je začela v Srbiji, naši najbliži sosedinj na Balkanu, kjer Se ne obstoji domača induhtrijelna konkurenca, osvajati teren Zatvoritev srbskih mej je provzročila današnje bojkote mesa, vsled katerih trpijo konsumenti in manjši obrtniki.
Avstrija je imela torej le škode pri tej borbi. Oškodovani so : industrijalci, obrt niki in konsumenti. Oškodovan je ves naš izvoz na Balkan, dočim Srbija ni imela ravno velike škode, ker je našla za svoje poljedelske pridelke druga izvozna mesta na evropskih svetovnih trgih.
Klasično je, da so se povsod tam, kjer se je Avstro-Ogrska izigrala na Bal kanu, ugnezdili njeni zavezniki: Nemčija in Italija. Nemška industrija se je že ugnez-dila na Romunskem in v Bolgarski in je že začela zavzemati teren tudi v Srbiji. Italija pa nas je iztisnila iz Crnegore in Albanije, kjer se je dobro ugnezdila. To vse bi moglo poučiti naše politike na dunajskem „Ballplatzu", da bi vrgli v koš svojo politiko kapric proti balkanskim slovanskim državam, da bi začeli voditi politiko slovansko in balkansko ter da bi se ozirali na potrebe konsumentov, obrtnikov in malih kmečkih posestnikov.
N. D. O.
Opozarjamo še enkrat naše dične okoličanke, da pridejo v narodni noši, da s tem poveličamo izlet. Odbor dovoli vsem omenjenim ženskam, da se vozijo v II. razredu, ob plačani voznini III. razreda.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejmejo se: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki žslezninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 5 blagajničark, 3 contoristinje, 7 prodajalk, 12 učencev, 4 učenke, 1 potnik, 0 korespondenti, 0 skladiščnik.
Službe iščejo: 2 knjigovodje, 0 skladiščnik, 5 kontoristov, 2 poslovodje, 3 potniki, 20 pomočnikov mešane stroie, pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne 3troke, 9 pomočn:-tov špecerijske stroke, 4 pomočniki modn^ in galanterijske stroke, U kontoristinj, 13 blagajničark, 15 prodajalk. 0 korespondent, 5 učencev, 3 učenke.
Posredovalnica posluje- za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
□Hi
rus

3HB
UH
Velike nove prodajal niče pohištva in tapetari j
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna
Begata izbera izbera popolnih sob od 3 OO do 4000 kron. Jedilne Hobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITET A. : Železno in medeno pohi5tvo
Jogžia izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni Ml
B
mmnnnr *trwirviHH Rimi
Po petih letih, po velikih in dolgih pogajanjih, se je sedaj slednjič vendar sklenila pogodba med Srbijo in našo monarhijo. Natančna določila te nove po godbe nam še niso znana. Ve se edino to. da je Srbiji dovoljen določen kontigent izvoza blaga v monarhijo. Ta k>ntigeatje manjši nego oni pred petimi leti. Tarife za Srbijo so tudi ugodne. V povračilo je dala Srbija Avstro-Ogrski nekatere koncesije za uvoz: industrijalnih objektov. Za nekatere predmete bo veljal minimalni tarif.
Kakor pišejo nekateri srbski časniki, v Srbiji ni -o ravno najzadovolj neji s to novo pogodbo. Avstrijski agrarci seveda tudi niso zadovoljni. Vodja teh poslednjih vitez Hohenblum se je že odpeljal v Budimpešto, da konferira z vodjo madiarskih agrarcev, grofom Karoly-jem. Pričakujemo pa, da se bo parlament, ki ima potrditi to pogodbo, bolj oziral na splošne in skupne potrebe državljanov, nego na ego istične zahteve velekapitalistov-agrarcev!
m 1
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 5. uri je umrla v mestni bolnišnici gospa Terezija Gerdevič, vdova po c. kr. poštnem ekspedijentu. Pokojnica, ki je bila rodom iz Volč, zapušča 2 nepreskrbljeni hčerki.
V opozorjenje čitateljem. V začetka včerajšnjega nadaljevanja podlistka je čitati v 3. vrsti besedo „d o v o čuy a v 4. vrsti ravno spodaj besedo „tež ki j". Ti dve tiskovni pomoti sta se dogodili stavcu pri korigiranju. Končni črki „lj* spodnje besede spadata k gornji besedi, a od končnih črk „oč" v zgornji besedi spada ro"* k spodnji, dočim rč" odpada. In tako se ima glasiti stavek : „ ... je že prime-roma dovolj spoznal, da je mogel razumeti, kako težko je moglo biti . .
Dalje opozarjamo, da je v predzadnji
Tržaška mala kronika.
Brcnil ga je konj. 36 letni kor'.ijaž Ign. Bogan stan. v ulici Leo št. m je včeraj zjutraj Striglj.il konja; med štrigljanjem gi je pa konj brcnil z nogo v obraz, kjer mu je provzročil veiiko rano. Bogan je moral v bolnišnico.
Nagla smrt. — 71-letnemu Emanuelu Krajcek, policijskemu kancelisti^ v pokoju stan. v ulici Chiczza št. 3 se je včeraj po noči vdrla kri iz ust in je km.Llu potem izdahnil. Zdravnik z rezilne pos taic mogel druge nego konstatirati sinrt.
Roparski napsd pri Bazovici. Včeraj po j noči so doslej Še neznani lopovi napatili| nekega kmeta v gozdiču pri 3azovici. Vzeli so mu listnico, v kateri je bilo 2 i.00 K. Včeraj je bil aretiran padajai Josip Kniža, star 2,v. let, doma iz Bosne, ki je na sumu. da se je tudi vdeležil tega ropa.
Aretiran redi javnega nasilstva. Včeraj zjutraj je mornar Humbert Scarpa, star 24 let, iz Umaga, razsajal na parniku. j „Noviw, usidranem ob obrežju Sanit -, ko ;e j imel isti odpluti v Piran. Ker se Scarpa j vzlio vsem opominom ni hotel pomiriti, so ga prisilili, da je moral s parnika. Ali tudi na kopnem je razsajal dalje, tako da je moral posredovati redar, kateremu se je pa Scarpa odločno vprl, tako da je moral priskočiti na pomoč neki finančni-stražar, da sta mogla besnega mornarja i aretirati. Isto tako je bil aretiran tucSi? j Karol Julij Grplja, ki je hotel Searpo ! osvoboditi.
R. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje =
c. kr. avstrijskih drž. železnic
Sprejme razcannjaiije MeršncgasiiMi Maja iz mitnic. dostaTtiaiije na ta-
POŠILjATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJODGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT44
Tovarna cementa ,.PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO

CENE BREZ KONKURENCA.
rHTjiviiKTifliifliiiiifirjn
Cene zmerne. Telefon 1395
Crius. M

ran ran
TRST - u!!sa H2đi3 3 - TRST &us s
VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOR< ŠKE jg
Bogat izbor vsakovrst obSožkov
Prodaja iesa za vrtanje
VeSik izte^t* pekovskih
treasKega graiiesiega zu
(Stabiliraento gr. fico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della florsa 13. Telefon Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. PoŠiljatve na deželo.
ZALOGA PIVA
ISBSfcE j® g*
iz tovarne
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes opera ,Papa Martin" po ljudskih cenah.
Koledar in vreme. — Danes: Vezi sv. Petra. — Jutri: Alfonz Liguor ij. Porciiunkula.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 27° Cels. — Vreme včeraj: Lepo.
Mar. de!, organizacija.
Veselični izletni cd or N. 0. 0. za i2lei
v Pulo ima drevi ob 8. uri sejo v prosto-
.• v ' .	j _	J . r o, 1 ; rih, ulica Lavatoio. Naprošeni so vsi, da
vrsti četrtega odstavka notice „Sloven- } '	^
4,- c 1 * •u • 1 se iste točno udeleže, če ve- notice „blovenčevi" manevri	_
— na »jugu« izostala besedica Bnea in se	..	, , .
ima stavek glasiti: r. ... da „Slovenca"4	VOStl BL. iSi-TOa
niso vodili stvarni razlogi, kakor ga ne	|z žup-.ije Rižan pri Kopriii Že sedem
vodijo tudi danes . .	let opravlja službo župnega upravitelja v
Izlet V Pulo. Zanimanje za izlet v hr- naši t ari duhovnik g. Josip Košir. Slo-
vatsko Pulo dne 7. avgusta t. 1. je veliko vencem iz Rojana je ta gospod menda
in obeta biti to res impozanten izlet. Od dobro znan. Saj jim je bil kakor svoje-
vseh strani prihajajo razna vprašanja, na dobni kapelan tako priljubljen, da so ga
katera odbor natančno odgovarja. Na tačas tudi „pohvaliliu v Edinosti. No sedaj
velikem parniku „Argentina" bo svirala ga imamo tu že 7 let in ga imamo tako
narodna godba iz Sv. Marije Magdalene radi, da ga hočemo tudi malo javno po-
„Lirau narodne komade, tamburaški od- hvaliti !
stk društva „Trst44 bo pa udarjal na tam-	Skof Nagel hotel ga je šiloma ime-
burice. Odbor je preskrbel. da se bo med novati župnikom, a ga ni mogel zbog vožnjo točilo dobro pivo in da bo dobiti utemeljenega protesta, katerega smo pod-mrzlih jedi.	pisali malone vsi župljani. Kasneje smo
Vozna cena tja in nazaj K 3'6o, v kar poslali na škof. ordinarijat več pritožeb je tudi vračunjena vstopnina za veselico, ki radi njegovega „vzornega" vedenja. Ali se bo vršila na velikem prostornem vrtu naš župeupravitelj je še na svojem mestu. „Narodnega doma"4. Odhod iz Trsta iz Ako ne bode drugače, vzamemo sami pomola „Sanita- točno ob 5. uri zjutraj, stvar v roke. — Ali nas razumete ! Vozni listki so na prodaj do 4. t. m. Na- Čeprav je ta gospod iz Vrhnike pri nrošeni so pa vsi oni, ki prodajajo vozne Ljubljani — pristen Kalabrež s čisto ita-
Bratov Remingflians
in in meščanske tovarne
v sodčekih Isakor tudi v buteljkah. ZALOGA
»Hipe f gssMM§r
vedno aveže kitle vode pri
RMTOniO DFJRK, junior
TRST, via degii Artisti 9 in lO. TELEFON 505.
kiašišce šivalnih stroje?
LuigI Gramaccini
TRST, ulica Bsrriera vacchia št. 19.
Plačilo na obrok
u iiu.
mr
Sprejme Sci popravljanje šivalnih strojev vsak?sa zistama. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene ^ivai.ne stroje.
Slovenci? Slom'. ffiflSLt*" urarne in zlatarne
v Trstu, Via del Rivo 26.
i Taako popravo jamol a o ta 2 loti, istotfcko tadl vaalco naročnlao.
j Prihaja tudi na dom.	Svoji k svojim !
Udaru Alojzij Povh.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skiadižća
iwa&irfc3<2aeu Saiarmi
PontB dalb FaJ?ra 2
(vogli! Torrontej
iaboT iagotovijenia otie« iri.o:ie in di^iet t ; v.nmi c trote-. Po-aNciir«, zaorao iojie, kakor iudi ZjU« pcietotov. Obl-Ja- za dcii la delo- Delavske :• \ c-irc Tiiclsti iodan. Nepfenaciljivi pi&ŠČj (p/istni - rti). RpcclJaJIt^ta . bla^o ta- u* inozemskih zorana Izgotav.jaio se obkili'j po msi-i po najnovejSi
ul. ^O^S ^UOVO
Vila c.tth vii Lonlrs
Naznanja 8e slavnemu občinstvu, da^^a nahaja
rt«™^0: VATOTEO:
.' ai, točno, solidno in eieg&ntno po niskih cenah	(prej trg Barriera vooohia) oedaj
AN TON S KE R L ul' 25 (wW aL nmaA!)
^.ebanli:. zapriseženi zveduneo
TRST, Car 'to Goldonijev trg štsv. 11
EsEtapit \mm Mu te motakolss ,M
Hape^aT* la rAiv^i ciafe'.rlJnJh 8Toaiko7, ".ae! tn pro'Ja;a g^a-»of^Tj^fonoT, in fjncgrafo?. 2r.;og» prlpt^r točiti pivo L-.Jiui	aa popniTiJanj« V.i, »trojST, kolc^, acotokoles itd
Vslika sašog-a prlpadkcv po tover. cenah.
T£LEFON štev. 173^
Zaloga testenin domaČega pridelka, nPEKATETL" iz ILIRSKE BISTRICE, tukaj, pridelta iu napolitan-akega. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesihr^ kave, sladkorja itd. Fosebnoit: jina domača 13. zunanja v »telilentcah. in pivo. Topio se priporoča Mavn občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemalcem.
Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.

V Trstu, dne 1. avgusta 1910
»EDIKOST* št. 211.
Stran III.
lijanskim imenom — ne samo, da se ne kaže Slovenca, ker često povdarja „/o sono Triestinou?f ampak je pričel, — baje da se prikupi italijanski gospodi iz Kopra — agitirat po fari za italijansko idejo.
Manj zavedne ljudi poučuje, da prebivamo v italijanski občini ter da ne bi smeli prirejati tu slovenskih veselic.
Posebno ga bodete v oči veselica v Ćežarjih in Bertokih. Hujska ljudi proti učitelju ter jih nagovarja, naj ga tožijo, ker da je na teh veselicah govoril —
proti Italijanom!
Učitelj ni govoril ! Govorili pa bomo mi! Razumete li g. administrator?!
Sedaj Vas vprašamo : Jeste-li slovenski ali italijanski kruh ? Kdo Vas plačuje ?!
Le pevajte v cerkvi samo latinske pesmi, ker vemo, da Vam tam ne moremo ukazovati; a zapomnite si, da zunaj cerkve ukazujemo mi!!!
In, kakor hitro bo fara razpisana, oglasi se nas zopet sto, da Košir naš župnik ne bo ! Imamo jih dovolj nabranih!
Bodite pripravljeni! Ne pomore Vam nihče, tudi če pride deset konjičev na ko-perski kapitelj.	Več faranov.
Gospodarstvo.
03ebni prihodninski davek v Avstriji. —
Glasom nedavno objavljenih podatkov o
dohodkih osebnega prihodninskega davka v letu 1908 je dohodek od uvedbe davka v letu 1008 od 446 milijonov zra tel na 72'2 mil. K, provprečno torej na leto za 2*76 mil. Pri tem je pa treba pripomniti, da je to naraščanje bilo v zadnjih letih močneje, tako od leta 1907 na 199S za 6*8 mil. K. Vseh obdačencev je bilo Uta 1908 —1,133 Q:50 4*5°/o skup-neea prebivalstva K tem je prišteti še -,-72.417, k: pripadajo gospodarstvu, tako, ča je bilo .skupno 3,405.447 o^eb ali i_'6°/e prebivalstva, podvrženega osebno-prihodninskemu davku. Skupni kosmati prihodek, ki je podvržen osenaerau pri-hodninskemu davku, znaša 4.268,208.233 K. Od teh odpada 309 milijonov na ze-ml;iščno posest, 4i9"5 mil. na poslopja, 1 1994 na samostojna podjetja, 1700 na plače od služb, 579 mil. na premoženje od glavnic in 60 mil. na drugi prihodek.
Razne vesti.
Germanska rasa šteje okolu 92 do 95 milijonov duš, ki se delijo tako: Avstro-ogrska 11 mil., Švicarska 2,300.000, Nemčija 50 mil., Nizozemska 3 in pol mil., Švedska in Norveška 10 mil., Belgija 3 mil. Skupaj 91,800.000. K tem je treba' prišteti še one Germane, ki žive posamično ali v manjih kolonijah razširjeni po razni delih sveta.
Velika toča v Božjakovini na Hrvatskem. V nedeljo je padala v Božjakovini in okolici gosta in debela toča, ki je opustošila ves okraj. Iziasti so hudo trpeli vinogradi.
Po sedmih letili. V neki vasi temiš-varske županije so pred 7 leti cigani vkradli pastirju Petru Dobriču sedemletnega sinčka. Orožniki so takoj šli za cigani, ali nikjer jih niso mogli zaslediti in tako se je izgubila otroku vsaka sled. Roditelji so že mislili, da so sinčka za vedno izgubili, ko je pred nekoliko dnevi prišel k njim deček star 13 do 14 let, v katerem so spoznali izgubljenega sinčka.
Dečko je pripovedoval, da ga je pred 7 leti neki močan cigan vjel, mu z robcem zamašil usta in ga tako spravil na voz. — Potem je s cigani beračil. Slabo se mu ni godilo, ker so ga cigani imeli radi. Nu, ko so prišli na južno Ogrsko blizu občine Lakmusa, so tam cigane zasačili na tatvini in tako je oblastnija zvedela tudi za dečka, da je bil ukraden. Policija je otroka vrnila roditeljem, a proti ciganom je uvedeno kazensko postopanje radi tatvine dečka.
Angleški časnikarji v Dalmaciji. — Po Dalmaciji potujejo „VVickham Sead, dopisnik „Timesa". V četrtek so si v spremstvu urednika „Narodnega Usta", Kisića, ogiedali Obrovac, Novigrad in Posedar. — Povsod so jih sprejeli z znano slovansko gostoljubnostjo, kar je napravilo na Angleže n3d vse ugoden vtis. Angleži obiščejo še Šibenik, Trogir in Split.
Bosanci se vračajo v svojo domovino. Beligrajska „Samouprava" piše, da so se mohamedanci, ki so se v velikem številu izselili iz Bosne v Turčijo, začeli vračati v svojo domovino. Ti siromaki so videli in se prepričali, da na tujem ni brata in da je vendar le najbolje v svojem rodnem kraju.
Koliko čevljarjev je v Avstriji ?
Glasom neke nedavno objavljene statistike je v Avstriji 74.192 čevljarskih delavnic, v katerih dela 145.250 čevljarjev. — Največ
20*000 sadnih in vinskih mimo v
velik število hidrav. stiskalnic za obrt in gospodarstv je izišlo iz Jffarfartovih tovarn
Leta 1909 je bilo vsega izdelanih:
2560 stiskalnic in 1200 mlinov
Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov. Obrnite se z zaupanjem
Tovarne peljedeljskih strojev, livarne, fužine MAVFARTII & Co.
Dunaj II; Taborstrasse 71, Dunaj
--Išče s e^ zri	^j* j ^ ** "ajHMiMJaMlMJiMMBM
jfičMc Zeppar, Jrst, ul. i. Giovamii 6 in 2
TELEFON štev. 11-85
v M
čevljarskih delavnic je na Češkem, to je 24.045 s 46-770 čevljarji, na Nižjeavstrij-i skem 11.817 s 28.663, na Štajerskem 4619 z 8295 čevljarji, na Koroškem 1379 z 2731, na Kranjskem 1581 z 2721 čevljarji, v Trstu 172 delavnic s 528 čevljarji, na i Goriškem 435 s 885 čevljarji, v Istri 550 z 1056 čevljarji, na Tirolskem 2784 s 4410, i na Predarelsketn 523 s 682 čevljarji. —j Največa čevljarska delavnica je na Češkem; s 337 osebami.
Bogata letina na Romunskem. Pšenica je letos na Romunskem izredno bogato, obrodila. Dočim znaša povprečni pridelek na hektar 14 do 15 hI, cenijo letošnji pri-, delek na hektar 28 hI. Kakor je proraču-njeno, so letos pridelali najmanje 45 milijonov hektarjev pšenice, ki je zrasla na okoli 2 mil. hektarjih. Ta pridelek je dvakrat tako velik kakor leta 1909. Najbolj bogata pšenična letina, kar so jo dosedaj zabeležili, je bila leta 1906., ko so pridelali okoli 40 mil. hektolitrov.
Svetovna produkcija zlata. — Letna produkcija zlata raste neprenehoma: leta 1908. so producirali na vsem svetu zlata za taraffigfcftfe 1971 mil. frankov; to je štirikrat več, nego leta 1888. Največ zlata se izkoplje v Transvalu, za 532 milijonov, potem prihaja Avstralija z 449 milijoni. Združene države z 433, Rusija z 120 in Kanada s 75.
Potres na Japonskem. — Iz Tokija poročajo, da je bil te dni v japonski pokrajini Hokaito potres, ki je provzročil veliko Škodo; ubitih je bilo tudi mnogo ljudi. —
Koliko narodi čitajo. Od vseh kulturnih narodov čita največ Nemec. Glasom neke statistike izdaja Nemčija na leto okolu 27.000 najrazličnejših nemških novih knjig. Potem pride na vrsto Francoska z 12.252, nato Angleška z 9042. Na četrtem mestu so ameriške Združene države z 7804, sledi mala Švica s 7304, nato Italija s 6105, Nizozemska z 3190 in Avstroogrska z 2322 knjigami.
Vsi ostali kulturni narodi imajo manjo produkcijo.
Čriica iz zgodivine krompirja. — Ni je
morda hiše, kjer bi r.e jedli dan za dnevom ta prekoriitni sad naše zemlje in le malo jih je, ki bi vedeli približno kaj
povedati o zgodovini te rastline. Ivo so
i .
vdrli Spanci leta 151b. v iužno Ameriko, so našli tam pri ljudstvu moko, ki so jo prebivalci ondotnih dežel dobivali iz posušenega krompirja. To važno rastlino, brez katere bi danes skoraj ne mogli ži-
veti so Španci potem v .6. _ stoletju pri-	ante> BtfoSk, a8>grobški Pe i
nesli v španske dežele in so jo rabili tuoi jiniov*ao „-, Soiioi - Po<e tis , .53186



r

■U
i
[Mm peci m
ŠteGMli? {MM
lastnega izdelka.
Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sobne, Biansko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za štedilnike.
Majolič. piči Izdelana za trajen ogenj, uporabljivo tudi lia plin.
Ugodna prilika I
V veliki, fini žganjarni %
ns. trgu. pied Narodsini d ore om št. 1 ;
ulice Ghega) je n» razpolago.
Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter.
© Zalega jesihs, olja mila in avec " u	____a ®
ul B&rriera vecciiia 41,
Blago prve vrste
po zmernih cenah. Postrežba na dem. TEI*. 17-35.
=T

V&lik i&hor
Izdelanega perila, o/ratnikoT.^zapestaic srajc, nogavic in rokavic. — Žepne rate tacat od Kron 1 dalje. — Rosnvlca iz kože od K 2-30 da»je. lKžniki od Kron 2*50 dalje — Vae to se dobiva v NOVI PRODAJA LNICI
EN RIO O
Trst, Passo S. Giovr.nnl 2 (Nasproti. Movim obokom)
edino v to, da so žnjo olepša vali svoje	p0 najzmernejših cenah,
vrtove. CM tod so prinesli krompir na Nizozemsko, v Italijo in Anglijo, kjer pa se ni vdomačil in se tudi ni skušalo zasaditi večja polja s krompirjem. Zgodilo se je celo, da so sicer sadili krompir, a niso prišli na to, da bi ga izkopali iz zemlje, marveč t o skušali pripraviti na različne načine one zelene krompirjeve jagode na rastlini, kar jim seveda ni moglo tekniti. Leta 1588. so prine-li krompir na Dunaj in leta 1616. se je v prvič pokazal krompir — tedaj seveda Še j^i kakor sladščica — na mizi nemškega cesarja. V prvem času torej so bili najti nasadi krompirja le po posameznih vrtovih in je krompir v obče veljal kakor, sladščica, še le okolu leta 1680. so začeli nemški kmetje na Bavarskem pridelovati krompir na polju in v veči meri. Ko so viši sloji uvideli, da je rastlina velike vrednosti, so jo začeli duhovniki priporo čati s prižnic, a le počasi seje udomačeval •
kakor jed. Krompirjevo juho je izumil	v-	^HDfl'MA^ : J'e DaibolJše i
neki Francoz, ki je potem dobila tudi po ! « oKCCsita /^iUriiH/SM aracistToza po-;
rr ■	. .	. j , . kenčevan -.e stenic. Dobiva se v g avnih mirodilnicab.
njem ime. Kako počas, se je udom^čal ^^v ulid AldeTi Siev. 10, Skrinjar, Trst. (1229'
krompir, ie videti iz tega, da je zauka-i -—--
zaia nemška država po veliki lakoti leta ^ft* 1745. sajenje krompirja zakonitim potom. W
Ura obeda je bila v raznih Čss 1 in pri raznih narodih različna. V starih ča- ^^ sih so obedovali zvečer ; v XIV. stoletju so francoski kralji obedovali ob 8. uri zjutraj; o ča?u kralja Filipa Lepega je; bil v navadi sledeči aforizem, katerega pravilom pa niso sledili vsi: „Ustani ob' 5., obeduj ob 9., večerjaj ob 6. zvečer,, pojdi spat ob 9. in živel boš 99 let." Pod J Henrikom IV. in Ludovikom XIV. so; obedovali ob n. uri, pod Ludovikom XV.] ob 5. uri popoludne.
Koliko stane državni zbor? Stroški za letošnje leto so proračunjeni na 4,082.687 kron. kar pomenja nasproti lanskemu letu povišek 134.104 K. Ta post?vka je bila zopet za 209.240 K večja nego leta igog. Stroški za državni zbor so znašali leta 1888 le 1,463.612 K, v 22 letih so torej narasli za odstotkov.
6iacomo jffonaro
urar in dragothur v Trstu, u,:ca
daiia Guarcia 2 3 VELIKA IZHERA SKEBItMU ? i ZL V-TIH PREDMETOV. - POPRAVK IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ- 1 j ZMERNEJIH CENAH.
Kupuje sa slatj in »rebro.

Josip Crnigoj
priporoča slav. občinstvo
pekami) in ^ladčičarno
Ulica Ferriera 37 vcisl nI Centi.

Kdor Ihoče dober zajulrek
Satatete^dtotefctf S	naj se oglasi pri
Antonu Ivaričič-u, Trst
ulica deiia Stnzžone štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne s aning keirr tudi razn vrstna vina in vedno svfiže
™ Dreherjevo pivo.
MAYER - TKST
ka we
TELEFON 1743. iiaj'ooljšr vLr za. doMv&Jija pc.čoae. kave.
ALEKS. FRANC
V	n	r.
----$-rrt
A&iSl
oiphe Mqos, ml m. Famot« -
Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd.
posebno za žage na paro in mline.
ombaž za čiščenje str|
VSLErON 11-45.
2,619 °75	skoraj za 200
Avl civilni zemijemerec
Enstjan Pertot
ima suojo pisarno v Trstu u ulici della
Caserma Steu. 5,11. nadstropje.
11270213
®-ir?.r: IV
as etmtkssaaaagtt ?	■
Odhajanje I is pr_!h?*jar«j</ ^lak: r od 1. n-aja "hiiprej.
("aei »-a jrihod, tzirnma odhod so EazE.inJeti lr«'' " tvropejsUf-tii času.
C. kr. državna železnica
Odhod iz Trsta (Campo Maržio)
5.10 0 Herpelje— (Rovinj)—Pula. fi.oO i do Gorice Ajdovščine). 6.05 0 do Poreča in n:ed;-ostajo. 7.30 B Goric- —(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Lincc—Prc ga, — Draž liuo — iir-rolin.
7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj, f ,4S C Herpel*e—Pnla.
6.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dur.nj. 927 H Le do Bnj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovsi rft)—Jesenice—Celovec 3.25 M Koper—Baje—Poreč. iv40 0 Gorica—Jesenice—Bčij&k - ! -ovne. 4 45 0 Herpelje -Divača—Dv.:.-y- ikov nj) Pubt. 57^ s Gorica—Trb'ž—Belj k— L). o—\> n -i. tTŠl 0 Opčine—Gorica (Ajdov š C. 7.U0 0 L« do Euj in iuedpo*t r> 2-i 0 Herpelje—(Diviićv.— l>unaj)— b.55 B Gorica—Jr.senic- — Bt-rh ;—Golovec '.m Ps-afr--»—Dotug—Monakovo— Dr^zdn'.-Beroiin.
10.35 0 Gorica—.; v.-'-nic'—i2eljck—Lioim>*fc — lir--;akov i.
O B NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0" Boržt— M rt ije—Divača. 2.27 3 Gorica «.in medp« m 14 0 do Ižole in med postaj.
-rihod v Tr>t.
5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca.
kov*, leomosta. Boleha. Beljaka Ljub ljane, Jesenic, Gor.ca. 7.10 0 Iz Dunaja ^čez D-vačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdo\Sčine>. 8.05 0 Iz Bc.i iln medpostaj).
8.40 il Iz Beroilna. Dreidan, Prage, Linc^.. Dunaja. Ce.^vca, Beljaka. Jesenic. Gor»;e. {in Ajdovščine).
9.39	0 Iz Pula (iz Ko vid j a).
10.18 0 Iz Jesenic, Gr.rice in medpostaj. 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) < ,oricc in medpostsj. 12.50 0 Iz Poreča in iricdpostaj. 2.l>8 C Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja.
'5.H6 0 Iz Pule, Herpelj in medpostnj. 4.27 u Iz Bnj in medpostnj. 6 io 0 Iz Dunaju. Celovca, Gorice. ♦ToO C Iz Pule (-z RoviDja) Divače, H«rpelj. 7.5« B Iz Btrroliua, Draždan, Prage. Linc^., t>n raja, Celovca, Inomosta, beljaka, Jose tic, Gorice (Ajdovščine}. 9.":4 0 Iz Poreča in medpostaj. 1ČK22 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo;, il.lti 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
9.40	0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. y.55 0 Iz Gorice in medpostaj.
lU.lti C Iz Ižole in medpostaj.
s EDINOST« št. 211.
V Trstu, dne 1. avgusta 1910
c. j Vr.v--.rna. ki ob^t-.ja f.c 30 let, ob] i * 4j«iti o O b' li za 14000 ki n z do%oljenjem i -red. — Žpa:	na e'o « ijudenem »ne^iu za:
2100 K; gotov za-.'tižek. Obrniti s: je mi Coliaric .i 1 "affrn»\ «'or o	900 :
ž^Oi o
( icike i J t :;>-.' j u ;o s pros;im te'sem, sa
o c i :rodi. B.ivedere st. 3, Trgovica. •
1-245'
- ftCilfjfi[rn** v" 8®oveitalijanskega
llv. V: -k. jc žvii su'piti	v kalo trg >
\ino tot M -s Ponudb, pod	-retns.- na
I Heratiu cH i k E lino ">i.	1242
y »»r-, e a «:<!•• \el<ffo akia^.js 'o pr irovno ¥ ' Ci^Cll? z" v«; s o trgovino. Več se p..izvev trgovini v stvin v u liri Comsner-i le 15	124(1
H V P v* ' T« U " ,lleb ironi» ; veacu°l- « brat.o ti ; C; li-jii J - ■> i,e oddat.-ti rr. u .ofi v ui.
Pondar^ st NJ na;].	12*7
O	o-1. . <JovoI;#*f-ja za res.a\n cijo. kavar
>. U^tiC; s«(hV r„j žiran^rno i?č« podjetnika, ki-teri bi , t»-1 otv- r"« J o enje:: lokal v me«tu. Po-■ r t- - o 1. a g st • 19:0 p -J „1. Z" na laseratai
oddelek E.'ir.o^ti.
11 M
lLin miz;..--»ki mojster, Trat. uiiea ^»p O «. m j eivedere stev. i z v r 5 u j e
o I..	in zarr>ca dela.
ilrCtlO! spcejm*^ ir;.o\ina jeptvin a 1. se;tem-• i r« m. Prednost ix»jo oni, ki imajo vi-st' je di» '.'govine. IJo udte pi«&(i pod rIIarm'irw,
po5t: o-eže«'--* Barriera.	1237
c ^iv*5'ini st:oj v dobrem s^nju za t s OljC; . Su. <'>gla.«!iti se j. pri vratarju v ulici G. Ga;ittl 18.__^__1350
P?*' rS-^ "i 2 vsemi v<jtra ičin-imi ia za 65 j UsJi*	lil posode za i4j0 K.. — ISče se
drug Y..\ » d»jrto gn^tii: o. ki razpolaga	do 2d00
K ; de bič. ; velik Obrniti se ua Collarsicb, kaviunu Corp o 9.—il., 3.—6.
firCnr'- imožnega ceželnib jezikov, bivajočega ULfu't^l v n.estu. iAče A nt .Terkič, fotograf, ^ r<-t. vi • '>ile Poste 10.__1171
dPEfail&riP
-a
t« «
RMrSRI^iriinsinnlBIMlEniSIJ'lUiiljl uiift^Pfr^^Mffl^ffliuBivmmirsJMmMU
TRST
i««!!««
: isnozlo Potocnia
na 7'jgala ulice Rilioreo in Boccacrlo -r. Izbera obiek ..
za moške in otroke. Soeci!*ll eb obiđk
!2 platoa ii lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejšo — — sukno za moške obleče. — —
izdjggmje pžžieK po meri.

:
1.:: o

AK & 0.
Pekarna In slašč čarna s prodajo moke TILST — UIiICA FAKKET3 ŠT. 13
Pssiisžlia: točna. CEHE ZMERNE.
> JSj"f
išče
:nbe¥
U:nJJgo^7ez v Truta,	Cacllla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo modertžc urejena delavnšco,
v eateri be isvr?- ;"cjo vsa v to stroko spadajoča dela točno »n po rmornih conah.
-----SVOJI K SVOJIM I =—
Specijalist za /dravjenje korjlh očes, dJj> t * miran rar.oeelnlk
Ambulat Corso 23, L
Ozdravi takoj navadna 'n zastaran;.1 kurja oč -sa ter jib izdere na najnavadn»j^i c't-čin ::: brez vsake bo!eč'n°. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. lie>e nohte vfate debelosti, fia zahtevo pridi tudi ::a do »
SLoZfig* la isoserji-
ia razprodaji, na »liibtlo in drebn <
Vis itig, suspr.ji} CatfiC^ntr; Valik izbor frR«coskaga Saraj.anj-:-., ne^anč ifirfea-B ita.Lijat.fj.ih in a-r:ro-•- rvLth v:-.. .r-: Bargandor, r^o^kik vir«, f.-Vovab* -n Chiatti. li .. ton jak, i4ia» /.srao j a t^r poHsb- i priatni ropic »livovoe In brinjeT*c. Izd .:i 1 vrst.-., do51: Ir ličnih kr&joT. Vsaka naročba h'- takoj izvrši. •
p«> povzetja —	aa x*ht«?- • i *
— Razprodaj a od pol Utiu. nupiTj.
I Msleesa Miloš ... I
i *
j mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 i
l	priporoča elavne*;« občinstva ^K^ j
>f ii svojo nrizarmeo. iiii
c-	a	3 .i i t
j, i-J. m? isdelnjd vszot-Tvateo. tu'.1	5
IJAJFJ.^HJŠEPOiilŽiVO BS^I f
! *
Ct« '■-'r 'i'	7~ It-tn'm- spričevali
v r It • & ; B L ti k GVtm ceklicam
;ih let. V<§č- n.or^ biti popolnoma slovenskega: in cemštre-ga je^:l:a t^r v ročnih delih dobro izur-jfta Gof-pict- •/. .u£Djeui glasbe itiajo prednost. Po-nuobe p<. m 5; a j i L8j se pod ^Letaa spričevala 88"1 na Ititeraln'. oddtilti; ilci'joriti.	1L35
"b 7a tuajšnji industrijski etablii-sement Ulrrt'lur, jite t.e z*, lakujšrji nastop. Prosilci mera o biti 2mi ini itfilij. Lsčme :n nemščine v go-vrru in pi avi z na;mr.Di er-f<lftno prakso v trgovskih pisarnah Že i ve poznanj ■ rteni gratij^. P. nudbe : prep oi zadnjih »olfk.h in .-,užbun:h spričeval s pn-daiki o rtfertnebi'. prosi ae na ii.fieratni oad. Edi noati pod -L- V. _1240 j
V nsjem se cdća ^ %
dv»>r-j tih muivfh. Več pove Pečenko, ul ca Mi-ram&r štev. 1.	1224
Poflp ^.api naznanjam slavil. občiii3tvu*
da sc:n oril zniiiio gostilno
Crst
Bar^ier^ veookiii štev. 34. T čil bom	vina. — DobrA domaČa |
Širite EDINOST
tli.i	list.-. ii^cU iku^*.- -i.
■m il
F ran Korsano
j»|»i:ci|3«ist ia s!?nitl£ne in koZne boSezni
inia svoj ambulatonj y v zliti 3-:m JJkaio štsv. 2
ir> id J&dmutVi} boko)
^ • '•» """i » j	. ia JSUiT,Silil-Ok-V.tOI
kuliinja cenj gostom vedno na razpolago	u r: , li :	i f.- 5.jul wri
♦Za obilen obisk se toplo priporoča	v-^jčS^/rJ'^ - .	• * ■■ >vT* i
A. DEKtEVA.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo ponoiudne, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (meaani vlak).
dužna žclcznica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.48 B preko Cervinjana v Benetke, Kim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Coimi ns) preko NabreŽine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ejubijano, Dunaj, Reko, Zagr-.b, Budim pešto.
8.25 B preko Nabrtžine v Kormin, Videm, Mil&n Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in 0
preko Tržiča v O&rvinjan. 9.55 O v Ljubljnno, Dunaj. Zrgreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Čeivinjena v Benetke—Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje. (Zagreb).
4.10 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Mdan itd. 6 00 O v Ljubljano. Dunaj, Reko. «35 B v Ljubljano, Duncj, Ostende, Reko. «.50 B preko Červinjaaa v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo.
S.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v '' ervinjan) 11 JM> O v Ljubljauo, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Korn>>"a in mejpostaj. 3.65 O do Nabrežine in mejpostaj.
Prihcd v Trst. 6.15 C z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona, 7.42 O iz Kormina in červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežiue. 9.25 B z Dunaia, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke
10.25 O z Dunaj:*, Ljubljana in Reke.
10.40 B iz Kormin ; preko Bivia ia B iz It dijt
preko Čer vinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.<I5 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.2<> O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.S5 O s D;;naja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 0 iz Itali e preko Červinjana in Nabrežine.
7.46	O iz italije preko Kormina In Nabrežine. S.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte.
11.00 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B \r iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. .Mastne številke značijo popoludne. O ■= osebni vlak; B <= brzovlak.
Krtatfc^c^:/: V 2 ^afcfeafatafe* CA^TI JUG0SLAV1 tv. Kušarja
H se dobiva o v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja1 JOSIP GORENJEC. Trst, u. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4
TRiflšK? nmmi	i
oko'ičsni
v mesto
j| po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobroprznani


ki se naha,a na trgu pred „Narodn. domom" št. 1, up;av nasproti resiavracije „Balkan". V kavarni «o poleg izvrstne tave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laSki časniki in vsj b-.ljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.
n
UMETNI ZOBJE
Picsnb?.r&sijo
izdiranje zobciv iires l
\j
SiUiCrirSjau
DrJ.Cermak V. Tuscher
: zobozdravnik : j kanessij. zobni tehni*
- TRST -
ulica della 'Dasarma št. 13, H. a.

Kupujte Mmm ciorlo
Točne ure prodaj;
Cmilie pltsr
dajalnica sr v TR^TC
nt f sntor83*&, egei Hu»v*
VELIKA iZBEBi
v«rJžic, zlatih In srebr nih ur, kakor tur
stenskih ar ^sahe vrt1
S5il«T?J (IU $11111111» 19*0.
9 P3rmežaa, Emen-• thaller iz Švice, saiam. ?peh, mart, kokumari, peveroni, razn j jestvine v konssrvi, sardine v sodih iid. itd .



"IFelika zaloga koles
3 S
AT \U 1 L.
TRST, u!. Acquedotto 21. Telefcn !238
Zaloga ko!?s Peugeoi. W;'t-ferirad, Standard od 150 krtn nap/ej. Prevmatin-i ir p-trebščine
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Gsre zmerna.
I PuimEBMO PODJE
naznanja slavnemu občinstvu, da je o'i~ pri poleg svoje S^gT* pekarne i 11 sLidčiearne lia trgu Fraueescv, 7 tudi PKOPAJ1LNIC0 SLAMNE v katerej Fe dobijo razni salam!, sir mast, praške in graške gnjati tir gorko dunajske in kranj. kloba s .
Priporoča se za obilen obisk.
^ f rC ti' Stlbi«!
1 1<	mitltm
: kv 3e |{j pr?sa!llo na - ^
2 bogato oprejo za vsuk> Corso 49 (Pi a?za Gcldoni). Tel.
vrstni pogr^fe. io prorui^al- r, t	BB
/1 *	gag
n!co mrtvaških predme1;.:? in vsa- ;/ u . V^cV •	j&J"
nico mrtvaških predmet :? in vsa- . f * jl .	•
kovrstnih vencev iz i;?:.:;trjia cvetlic r A	x ' - •
perie, porcelana. - V.lika zaloga Jk* ............' -J* M
vosceiui: s m	:m
i U«
Prod ja na	in drobno.
^aliiirr - K'

jugoslovanske pesmi
IS
9
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jediia. Gostilna je OTvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popoluno?i.
S 22 B
S !2
m □
n
r
m ^
B
IVANA KUŠAR-ja
Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov : Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko
..............Radičević, August Senca.	.......
Knjiga se prodaja po K 3*— v vseh knjigarnah.
Ja
B C
G
B »
K
r
E
S
a
Ž
Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40
Bi
n
Ca
E_
|SBSpi*& 2
013S