Naročnina mesečno ^flflP*^^ «n fRk MMMnk. - m-mmm. -.tCTO."^!!*!. Ček. račun: Ljub- J5 Uin, m AK ^ ^fflr^ JHV ^ l&Ji ^B TB^^^ J^^ ^v^ Ijana 10.610 »ito 40 Din — ne- jbmkfrl^ g^M SBM ^^H M jbm fiffll H ihbf ta ce- vftUftjB^. H ^^B - M BP^h ff^Hk Jr j^ps^ j&Msr Sarajevo 7153 loletno 96 Din, za ^gHHi!^ H| flHHP IfflP JBV M KBm m ^HSH^ BmB t Zagreb (tv. 39.011, inozemstvo 120 Din Al ^H BRV JBMr B« ^ B ^KjSBg flESg \Bp8j Uredništvo v oflL^ H^ JBBmKtU*0& ■IMLmIIMI«^ ^ShmO^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi uLb/IU . jeva 6. telefou 2W9 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2995, 2994 in 2050 ■ Izhaja »aak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Spričo nemškega pohlepa po poljskem Pomorju Poljska se skesano vrača Pilsudski ponuja Lavalu, da bi Poljska ipak pristopila h vzhodnemu paktu Več poguma Ena izmed značilnosti naših dni je gotovo tudi dejstvo, da jih najdete vse i>oliio, preprostih in izobraženih, ki prav nič ne prikrivajo svojega razočaranja in obupu nad življenjem. Oasi, ki jih preživljamo, so brez dvorna težki. Vsi smo o tem prepričani. Toda: ali je kdaj bila v zgodovini doba in rod, ki jo je živel in ni bil prepričan, da slabših časov od pamtiveka še ni bilo, kakor so baš njega zadeli? Ako kljub temu ravno v našem času opazujemo, tla se število samomorov strahotno množi in da je smrtnih kandidatov zlasti med mlajšim rodom vedno več, pa vendar ne moremo kar mirno mimo vprašanja :ali niso morda vsi ti mladi ljudje, ki stopajo na življenjsko pozornico, za trdote in resnost življenja premalo pripravljeni? Zrli se, da jim vzgoja ne daje več pravega ojma in tudi ne dovolj resnega in globo-ega pogleda na življenje. Seveda: med vzgojitelji samimi jih .ie premnogo, ki ne vidijo niti za lastno življenje nobenega smisla, in je potem razumljivo, da se izmikajo dati na poglavitna vprašanja mladih duš določen in jasen odgovor. Za pristaše sve-tovnonazornega materializma in marksizma je svet brezmiseln slučaj, ki se izživlja v brezumnem »boju za obstanek«. Pa tudi mnogi tako zvani idealisti se vdajajo duhovnemu panteizmu in iščejo cilj in smisel življenjskih trudov in bojev komaj v čem drugem kakor v nirvani, v uiču, kjer naj se spočije nemirni človeški duh. Ako smo nepristranski, priznajmo, da je tudi med vernimi ljudmi premnogo takšnih, ki jim umevanje pravega smisla življenja in zlasti pojmovanje božje pravičnosti v krščanskem smislu dela velike težave. »Zakaj pošilja. Bog toliko težav na svet in to večkrat ljudem, ki so prepričani, da jih niso zaslužili? Zakaj postavlja postave, ki so bile celo za angele in za prvega človeka težke? Bog vendar že v naorej ve. da so vse misli človeškeca srca v vseh časih le v hudo obrnjene« (Gen 6, 5). Ali kakor pravi latinski pesnik: »Nitimur in vetitum, semper cupi-musoue negata«, s čimer hoče reči. da ravno zapovedi in prepovedi na nek poseben psihološki način človeka vzpodbujajo, da jih prestopa. Meri vsemi filozofskimi sistemu ali bolje svetovno nazornimi pogledi na življenie poznamo komaj dva, ki odgovarjata resnosti življenja. .Te to stoieizem, ki se prizadeva trpljenje življenja zanikati, vsekakor pa ga z močno voljo prezirati in se zanj ne brijrati. Toda težko si moremo kaj drugega predstavljati. kakor da takšna stoična udanost vodi človeka v otopelost čustvovanja, razven seveda, ako bi imela religiozno ozadje, kakršnega, pa stoieizem nima. Drugi svetovni nazor pa je krščanstvo, ki trpljenja ne zanika, kakor stoieizem in ki tudi ne uči, naj ga pasivno prenašamo do gotovega konca slehernega občutja bolečine, kakor to dela budizem, ampak ki trpljenje v pojni življenski resničnosti priznava, a mu istočasno daje Judi najgloblji življenski smisel ter končno rudi tudi dovolj sredstev, da za vernega kristjana postane znosno in smiselno. Krčanstvo sploh ne gleda cilja in smisla Sivl.ienja v uživanju, v uspehih v navadnem pomenu besede. Zanj je življenje preizkušnja in življenjski triumf v tem, da to preizkušnjo zmae-ovito in uspešno prestane. Življenje v krščanskem smislu hoče od nas, da se dnevno krepko preizkusimo in utrdimo svo io vrednost v veselju in trpljenju, v zmagah in porazih, v velikem in malem, v tem ali onem poklicu. Ta po.iem preizkušnje izidinčuie vsako pasivnost, ker ustvarja iz trpečih junake, dviga navidezne poraze in sramoto do časti In slave, razvnema človeške duhove do vaz-boriteg-a dejstvovanja na vseli področjih in vodi človeka iz stisk življenja do najbolj intenzivne delavnosti. Takšen pojem preizkušnje jemlje trplieniu verige suženjstva, ker pa postavlja v bojno areno pred božje oko, da tamkaj z božjo pomočjo bije boj za krono zmage. Prepričani smo, da ima vsak poedinec, a tudi vsak narod neko čisto svojo, zanj postavljeno in orl Stvarnika pripravljeno nalogo v življenju, ki zanj pomenja odločilno življensko preizkušnjo. Misel na določeno življenjsko poslanstvo je poedince in cele narode vseh časov nagibala, da so se posvečali trudapolnemu delu, kako iz zemlje ustvariti »drugi paradiž«, da so gradili civilizacijo in kulturo. Mnogi so so pri tem povzpeli do junaških del, tekmovali so v ustanavljanju držav in kraljestev. Po tej poti so bili zgrajeni stanovi, mesta, vasi, gospodarske in kulturne ustanove, ,ie napredovala znanost in umetnost ter spoznanje resnice. Za notranjo vrednost pri tem mi važno, ali kdo gradi piramide ali pa se trudi za vzdrževanje svoje koče in skromnega vrtiča krog nje; ali osvaja in pridobiva nove zemlje ali pa mu je zaupana le skrb za ženo in otroke in naloga dobrega zgleda za potomstvo. Gotovo je le, da ,ie vsaka življenska naloga — pa naj bo v očeh drugih ljudi še tako neznatna — združena z resnim trpljenjem jn mnogimi boji, ker nam je pač dana kot življenska — preizkušnja. , Pri tem se največkrat zgndi, da do popolnega zunanjega uspeha človek niti ne pride. Toda tudi v neuspehih se more človek preizkusiti: Mogli bi celo reči, da .ie vsak uspeh obenem tudi neuspeh, ker pokaže, kako tragično daleč zaostaja doseženo zav tem, kar je prav za prav človek hotel doseči. Svojih največjih zamisli niso prav za prav nikdar izvedli ne posamezni ljudje, ne narodi. Ni jim bilo dano. Morda zato ne, ker Stvarnik ne potrebuje od ljudi »uspehov«, ampak Ja spoznajo v preizkušnjah božjo voljo in so pripravljeni jo izpolnjevati. Zato je tudi v našem človeškem pojmovanju tragika neuspeha ovita z večjo glo-rinln, kakor pa sam uspeh. Cezar in Napoleon bi v spominu zgodovino živela lc kot tirana Varšava, 30. marca. TG. Poljsko zunanje ministrstvo je na podlagi sklepa ministrskega sveta, ki se je vršil v Belvedere, kjer stanuje maršal Pilsudski, sporočilo francoskemu veleposlaniku La-roehu, da je pripravljeno z nova vzeti v pretres pristop Poljske k vzhodnemu paktu in sicer pod mnogo manjšimi pogoji, kot jih je navedel zadnji poljski odgovor na francosko topredmetno vprašanje. To vest potrjujejo v varšavskih diplomatskih krogih in jo zeio komentirajo, češ, da je bilo treba, da je nemški državni kancler Hitler ob priliki zadnjih razgovorov z angleškim zunanjim ministrom sir Johnom Simonom jasno izpovedal, da Nemčija ne prizna sedanjih državnih meja na vzhodu, da se je poljska vlada prebudila iz svojega polspanja (sicl) in spoznala dejanske nevarnosti, ki ji pretijo. Pariz, 30. marca. TG. Razgovori med zunanjim ministrom Lavalom in romunskim zunanjim ministrom, ki je obenem tudi letošnji predsednik Male zveze in Balkanskega sporazuma, so se danes nadaljevali in vlada med Francijo in državami, ki jih zastopa Titulescu, popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu evropske politike. Titulescu je v imenu Male zveze in Balkanskega sporazuma še posebej poudaril željo malih držav, da se čimprej podpiše vzhodni pakt o medsebojni pomoči, ki je postal sedaj, odkar se je Nemčija začela s polno paro oboroževati, še bolj nujen. Pri tej priliki je francoski zunanji minister Laval sporočil Titulescu, da mu leži podpis vzhodnega pakta zelo pri srcu in da bo njegova uresničitev sedaj še lažja, odkar je poljska vlada sporočila v Pariz, da hoče znova proučiti možnost Poljske, da se pridruži državam, ki bodo vzhodni pakt Moskva, 30. marca. c. Danes je bil tretji dan razgovorov med Edenom in sovjetskimi državniki. Prijateljsko razpoloženje je vsak dan večje in je snoči doseglo višek s svečano operno predstavo v moskovskem gledališču. Gledališče je bilo natlačeno polno in ko je Eden prišel z Litvinovim v vladno ložo, je gedba zaigrala najprej angbško himno »Gcd save the King« — »Bog ohrani kralja« — nato pa še internacicnalo. Navzoče občinstvo je obe himni stoje pelo in med vso predstavo je občinstvo navdušeno ploskalo lordu Edenu. Ves potek teh mani-lestacij zavzema silno zanimiv značaj, ker je jasno, da so demonstracije predvsem bolj izraz slovanskega naturela, nego izraz komunistične doslednosti. Toda sovjetska vlada se po teh vidikih najbrž ne da čisto nič motiti, še manj pa lord Eden, saj je danes sam izjavil, da prav rad spoštuje sovjetski proietarski praznik, ki je namesto nedelje nastavljen na soboto. Zato se današnji razgovori niso več vršili v zunanjem ministrstvu, ampak se je lord Eden s svojimi sovjetskimi tovariši sestal izven Moskve na ličnem kmečkem posestvu zunanjega ministra Litvinova. podpisale. Laval je z veseljem ugotovil, da je poljsko nas,.?otstvo v mnogem ponehalo in da, čeravno še nima popolnega brezpogojnega pristanka poljske vlade, obstoja sedaj vendar upanje, da bo Maršal Pilsudski Veselje v Parizu Iz Pariza pa prihajajo zelo ugodne vesti o razgovorih, ki jih ima tam romunski zunanji minister f itulescu. Ze včeraj je sovjetski veleposlanik v Parizu Potemkin obiskal Lavala. Po razgovorih, ki jih je imel Titulescu z Lavalom danes, je Potemkin zopet obiskal Lavala. V Moskvi so namreč zelo ugodno presenečeni nad zelo odločnim zadržanjem Titulesca v Parizu. Poudarja se predvsem, da je topot Titulescu odšel v Pariz kot predsednik Sveta držav Male zveze in kot predstavnik držav Balkanskega sporazuma. To je biok petero držav, ki so zainteresirane tako v Podonavju kakor tudi na vz/.odnem paktu. Titulescu je namreč izjavil Lav»lu, da heče Mala zveza trdno držati dano besedo Rusiji, namreč, da ni mogoče preiti v kako nadr-ljno dobo evropske politik?, nc da bi se prej sklenil vzhodni pakt. To je vsebina tako zvanega gentlemen agremen .i, ki je bil sklenjen med Litvinovim in Lavalom in pa med Litvinovim in Benešem. Razumljivo je, da je odklonilno stališče Poljske vsled dogodkov v zadnjih tednih padlo, čeravno Poljska še vedno načelno nasprotuje temu, da bi vstopila v pakt, ki bi vsled obveznosti, ki bi jih naložil vsem podpisanim državam, dal sovjetskim ali nemškim oboroženim silam možnost, da bi vkorakale na poljsko ozemlje, češ, da ga je treba braniti proti napadalcu, so sedaj našli novo podlago, na kateri bi se tudi Poljska mogla pridružiti j ,r zadevanjem, da se za-jamči nedotakljivost vzhodnih meja. Laval je informiral Titulesca, da je poljska vlada sama namignila, da naj bi se v, hodni pakt delil v dva dela, v teritorialni pakt, nalagajoč dolžnost medsebojne pomoči z oboroženo suhozemsko oboroženo silo, in v zračni letalski pakt z dolžnostjo medsebojnega podpiranja s pomočjo letalskih sil. Poljska bi bila pripravljena vsak trenutek pridružiti se letalskemu paktu. Laval je bil nadalje tudi v položaju informirati Titulesca, da je tudi angieško staliiče omogočilo ta preokret v naziranju poljske vlade. Čeravno namreč Anglija nima nikake volje vstopiti v vzhodni pakt kot podpisnica, je obljubila, da bi v primeru potrebe nastopila kot posrcdovateljica na isti način, kot je to obljubila pri zaščiti avstrijske neodvisnosti v podonavskem paktu. Anglija bi pa rada, da Poljska ne bi aelala nepotrebne opozicije vzhodnemu paktu in njegovega uresničenja ne ovirala. Tudi zadnja odkritja glede nemških namenov na vzhodu, predvsem dejstvo, da Hitler ne pripozna polrkcga Pomorja, so mnogo vplivala na to, da je poljski zunanji minister Beck na povelj« maršala Pilsudskega začel bolj hladno proučevatj evropsko strategijo na njeni vzhodni fronti. Francija morala vpoštevati stališče Anglije včasih bolj nego stališče Rusije, leda blok držav Male zveze in Balkanskega sporazuma smatra za potrebno, da dr. Beneš vsekakor drži svojo bes:do napram Litvinovu, ki mu jo je dal v Ženevi. Zopet pri Stalinu To odločno stališče Titulesca v Parizu jc seveda položaj Rusije napram angleškemu državniku še bolj okrepilo. Današnjim razgovorom na posestvu Litvinova izven Moskve sta prisostvovala tudi Molo-tov in veleposlanik sovjetske vlade v Londonu Majski. Po lem sestanku pri Litvinovu se je Eden odpeljal nazaj v Moskvo in je imel danes ponovno sestanek s Stalinom. Kakor poroča Reuterjev dopisnik, se je pri današnjem sestanku Stalin sam spusfil že v vprašanja mednarodne politike. Tako se je danes proti koncu dneva preš o v končno fazo razgovorov o vzhodnem, pa tudi o podonavskem paktu. Če jc po berlinskem sestanku obstojala nevarnost, da hi morala Francija ldpirali zmernejši levičarji. Dunajska vremenska napoved: Popuščanie vi-harja. Zelo spremenljiva oblačnost. Ponekod' tudi jasno. Temperatura nad pet stopinj. Edenova pogajanja s sovjetsko vlado „Bog ohrani kralja" v ~ Moskvi . •. Presenetljivo ugoden razvoj angleško-ruske ga sodelovanja Hitlerjeve zahteve" ., ^hteve naših <"iin<"iev W Belgrad, 30. marca. m. V prostorih tukajšnje industrijo oviralo v njenem r; 9f Hitler je Angliji ponudil zvezo proti boljševiški Rusiji Ženeva, 30. marca. b. »Journal des Nations«, /»oluradiio glasilo Male zveze pri Zvezi narodov, objavlja vest, da je pri zadnjih razgovorih v Berlinu nemški kancler Hitler izročil angleškemu zunanjemu ministru zelo dolgo spomenico o celotnih težnjah Nemčije na polju zunanje politike. To spomenico mu je v dveurnem govoru tudi razložil in jo z dokumenti podprl. V tej spomenici, ki jo bo sedaj sir John Simon predložil italijanski in francoski vladi v Stresi dne 11. aprila, ko se sestane konferenca treh velesil, navaja Hitler teoretično vse »težnje nemškega« naroda, ki jih je potem angleški dnevnik »Daily Telegraph'. v Londonu objavil pod naslovom Hitlerjeve zahteve« in ki so vzbudile takšno ogorčenje po vsej Evropi. Angleškemu listu jih je baje izdal von Ribberitrop, ki se je konference med angleškimi in nemškimi državniki udeleževal. Nemška vlada je istinitost navedb angleškega lista z ogorčenjem zanikala, toda resnica je ta, da je Hitler v svoji spomonici iu v svojem dolgem jjovoru res »teoretično« omenil vse »rane in bolečine nemškega naroda«, ni pa jih omenil kol zahteve, ki se morajo brc/,pogojno ii-palniti. fe kdo hoče računati na nemško sodelovanje v sedanjem trenutku. Toda iluzij si ni treba delati nobeniii. Germanstvo je razvilo brutalno svoj program. Za Evropo, ki si ieli miru, je vseeno, če ga hoče uresničiti sedaj, ali če uresničitev odloži »a par let. Boljše je, da Evropa danes ve, pri čem jc, in sc danes začne pripravljati, da se bo branila, ko bo germanizem smatral, da je prišel čas za njega, da počeli vse svoje »rane« in ozdravi vse svoje »bolečine«. O dejanskih nemških namenih, ki se nahajajo v nemški spomenici, pa poroča francoska uradna poročevalna agencija Havas iz Londona sledeče: šele sedaj je mogoče pregledati zahteve in predloge, ki šo jih nemški državniki stavili angleškima ministroma Simonu in Edr*. Gre v kratkem za tele zahteve: Glede letalstva je Hitler zahteval ena-'ko moč, kot jo imata Francija in Velika Britanija. 'Di je še pristavil pridržek, da smejo biti te sile kvečjemu enake letalstvu Sovjetske ltusije. 0 v o j n i mornarici je Hitler izjavil, da se ne bo zadovoljil s 400.000 tonami in da bo zahteval popolno enakopravnost s francoskim bro-dovjem. Kar sc tiče vojske na kopnem, je Hitler naglašal, da bo imela Nemčija v stalnem kadru 550,000 vojakov. To število bo znižala samo, če bi podobno storile tudi druge države. Nemški državniki so nadalje priznali angleškima ministroma, da njihovo letalstvo že zdaj presega angleško letalstvo za eno tretjino. Hitler je nato izvajal, da Nemčija ne priznava svoje sedanje vzhodne meje. Zato računa z odstranitvijo poljskega koridorja in /. izravnavo svoje meje proti Češkoslovaški. Pakt o nedotakljivosti Avstrije ltiorn biti po Hitlerjevem mnenju izven rimskega vpliva. Nasploh pa je treba vjioštevati željo avstrijskega naroda, da se združi z Nemčijo, kar je že jasno pokazal. Hitler je odklonil sistem medsebojne pomoči za vzhodno Evropo. Na kraju je Hitler zahteval nekdanje nemške kolonije in priporočil zvezo med Nemčijo in Veliko Britanijo proti boljševiški Rusiji. V Zvezo narodov so bo Nemčija vrnila šele tedaj, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni. Prepozni preklici London. 30. marca. A A Nemško poslaništvo objavlja tole: Vesti nekih angleških in drugih listov, da je Nemčija predlagala angleško-nemško zvezo in povračilo kolonij pod japonskim mandatom, so brez podlage. Izjava obžaluje, da se v lakih trenutkih, ko bi moi*ali ; sodelovali, da odstranijo sedanje ovire med narodi, razširjajo po lislih podobne neresnice. leffra Dunaj. 30. marca. A ' VTelegraph poroča, da bo takozvana avstrijska legija nu Bavarskem postala sestavni del nemške stalne vojske. V tej legiji so avstrijski nacionalni socialisti, ki so pobegnili v Nemčijo. Belgrad, 30. marca. m. V prostorih tukajšnje industrijske zbornice je danes bil redni občni zbor Združenja mlinskih industrijcev. Iz poročila, ki ga je odbor podal na občnem zboru, je razvidno, da je izvoz moke docela prenehal. Po zatrjevanju merodajnih činiteljev se ne more zagotoviti nikak kontingent, celo v Češkoslovaški ne, ki ima isto tako zelo dobro razvito mlinsko industrijo. Na drugi strani se pa vidi, da je Madjarski zagotovljen kontingent 6CO.OOO kvintalov za izvoz v Avstrijo. V Jugoslaviji se troši povprečno na glavo letno 107 kg pšenice, 150 kg koruze in 54 kg rži, ovsa in ječmena. Ker jc prebivalstvo od leta 1931 dalje narastlo na 14 milijonov, znaša letna potreba okoli 15 milijonov kvintalov pšenice, 21 mili)onov kvintalov koruze, 7.5 milijonov kvintalov ječmena, rži in ovsa. Dalje je razvidno iz poročila, da imamo sedaj 34.000 mlinov. V dravski banovini jih je 3615 navadnih in 339 valjčnih mlinov. Odbor je naglasi! tudi, da imamo v naši državi mlinov preveč in da je bila s tem precej udarjena velika mlinska industrija v Vojvodini, kateri pa škodujejo tudi razne izjemne železniške tarife. Odbor je sporočil med drugim tudi, da se v dravski banovini sedaj dela na lo, da se zgradi nov mlin, in to z ozirom na rentabilnost, ki jo je dajejo železniške ugodnosti. Zastopniki mlinske industrije so se izrekli proti ustanovitvi novega mlina ter so radi tega poslali vlogo na ministrstvo za trgovino in industrijo, da bi se vsaka zgraditev novega ali razširitev že obstoječega mlina vezala na posebno odobritev, in sicer po predhodnem zaslišanju- tega društva. Zastopniki mlinske industrije so zahtevali, da bi bilo logično dopolnilo popolne prepovedi zgraditve in povečanja obstoječih mlinov ukinitev raznih ugodnosti mlinom v krajih, ki nimajo sirovin, nadalje podelitev enakih pogojev vsem tudi glede zaposlitve osebja. Kljub tem težavam, s katerimi se je morala mlinska industrija boriti v naši državi, je to industrijo oviralo v njenem razvoj« mnogo drugih obremenitev javnih dajatev. Tako je bila ogromna izguba pri znanem žitnem režimu prevaljena v glavnem na mlin. Do 31. marca 1932 so mlini plačali Prizadu in žitnemu fondu okoli 200 milijonov Din. Za mesec april, maj in junij 1932 so bili nadalje valjčni mlini obremenjeni še s posebno takso za vsoto 17 milijonov Din. Zastopniki mlinske industrije so sc izjavili tudi proti intervenciji Prizada, za katero pravijo, da je škodljiva, in je cena v krajih, kjer je Prizad interveniral, poskočila za 15 Din. Ve'iko nas je, ki si večkrat čez dan zafelimo požirek kave. Toda na cesti, na sprehodu, na železnici — kako tedaj ? Vzemite s seboj zavitek Kevšte, mlečne čekolade s kavinim okusom! — Košček Kavite za eže mnogo več kot skodelice kave. Kavita ni samo i kusna slaščica, temveč tudi radi lahko prebavnih in redilnih snovi izborna in te^na prehrana. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Iz bojevniških vrst Strašne številke oznaniaio strašno bodočnost 7 milijonov mladih brez dela . Mednarodni urad za delo išče pomoči za brezposelno mladino o • ženeva, V), marca. TG. Mednarodni urad za delo je ravno končal zbiranje podatkov o brezposelnosti med sodobno mladino v civiliziranih državah in izdal tudi nekaj statistike. Število vseh brezposelnih v kulturnih državah dosega danes 25 m i -1 i j o n o v, med n j i m i j i h je p a 7 milijonov pod 25 let s t a r i h. Da bi temu strašnemu stanju odpomoglc, so neKatere države ukrenile čisto svojstvene ukrepe, ki jih Mednarodni urad za delo navaja pod poglavjem »priporočil« za bodoče zasedanje. Med temi priporočili so najznačilnejša sledeča: 1. Po vseh državah naj podaljšajo šolsko-obvezno dobo za eno leto od 14. na 15. leto. 2. Države naj posvetijo prvobitno pozornost razvoju strokovnih, obrtnih in drugih poklicnih šol. X Pri borzah /a delo naj se ustanovijo po- ; sebni oddelki, kjer bo mladina in starši dobi- • vali točua pojasnila za pravilno izbiranje po- i klicev, da se ne ' šolanje vršilo kar tja v en dan. 4. Ustanovitev posebnih zbirulišč, kjer se bo mladina laliko duševno in telesno vadila, da ne bo izgubljala svojega neprostovoljnega pro stega časa. 5. Potrebno bi bilo misliti tndi nu ustanovitev prostovoljnega dela po vzoru Nemčije in Avstrije, ki zajemlje predvsem brezposelno mladino. mi VEDMO nudimo velik i izbiro trenehoatov, spomladanskih plaščev, v trnih jopiče v, sp jrtnih oble - in vsa druga oblačila za gospode po nainižjih cenah m&m $cnwA», Ljubljana Prošlo nedeljo bi se imel vršiti v škocjanu pri Mokronogu volivni sestanek g. Vlndimirja Fabjančiča, bojevniškega kandidata iz Ljubljane. Oblast pa je ta sestanek zabranila, menda iz formalnih razlogov Na sestanek so prišli delegati osmih krajevnih organizacij. Ker sestanka ni bilo, so se sestali delegati skupin iz št. Ruperta, škocjana, št. Jerneja, Kostanjevice, Cerkelj, Sv. Križa in Mokronoga (delegat iz Studeuca je preje odšel) h kratki seji, na kateri so sogiasno in z veliko odločnostjo sklenili tole: >Dcleguti kraj. skupin Št. llupert, Škocjan, št. Jernej, Kostanjevica, Cerklje, Sv. Križ in | Mokronog najodločneje protestiramo proti sa-j iiiovoljnemu delovanju Osrednjega izvršnega ' odbora »Boja« in mu izrekamo nczaupnico. Ne priznamo nikakega »Glavnega volivnega odbora« in vprašamo O. I. O., na kakšni pod-I lagi se je isti konstituiral in kdo ga je izvolil? i Protestiramo proti pisanju »Preloma«, ki proti volji ogromne večine članstva propagira kandidatno listo za volitve v Narodno skupščino dne 5. maja, katere kandidatne liste ogromna večina članstva ne priznava in jo odklanja. Protestiramo proti O. 1. O. in pribijamo, da nima nihče drugi razen občnega zbora vseh skupin pravice sklepati o zadržanju članstva prt volitvah v Narodno skupščino. Zahtevamo, da se čiinpreje skliče zbor delegatov, na katerem se bo izvolil odbor, v katerega bomo imeli zaupanje, da bo delal po navodilih večine in ne manjšine članstva.« Sledi 14 podpisov. Uredba, ki je bila potrebna Postopno uvajanje zakona o telesni vzgoji prebivalstva Pripomba: Zgora j navedene skupine napro šajo vse tovariške skupine, ki soglašajo s temi zahtevami, da se v interesu poštenega gibanja obrnejo s kratkim dopisom do imenovanih skupin odn. na skupino Sv. Križ. (Kerin Franc) in skuoino St. Rupert pri Mokronogu (Ferdo Gospodaric).« Zanimivo je, da so te skupine napravile svoj odločni sklep na lastno pobudo. Za g. Fabjančiča je tedaj kar sreča, da se ni vršil napovedali volivni sestanek. Bojevniška sknpina Ljubljana-Št. Peter, ki je ena najagilnejših organizacij prejšnje Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne, je imela svoj redni občni zbor v soboto 23. marca zvečer v gostilniških prostorih svojega predsednika tov. Zupančiča. V imenu Osred. izvršnega odbora »Boja se ga je udeležil g. Matičič. Občni zbor je potekel dosti živahno in je po pojasnilih člana te skupine tov. I. Peršuha odločna zavrnil namene Osred. izvrš. odbora »Boja«. Gospod Matičič je skušal zagovarjati ravnanje »Boj«evskih generalov, a je menda sam uvidel, da je v tej vlogi z ozirom na svoje nekdanje res bojevniško delovanje pre-klavern in je raje odšel. Za predsednika je skupina soglasno izvolila marljivega bojevniškega delavca in urednika »Bojevnika« tov. Rud. \Vag-, nerja. Občni zbor, ki so se ga v velikem števili' udeležili člani skupine, je jasno pokazal, da ho 1 čejo slovenski bojevniki z vso odločnostjo braniti J svoje dobro ime in svoj ponos. Ureditev zaposlitve tujcev pri nas Belgrad. 30. marca. A A. Minister za telesno vzgojo je izdal ix>ziv za obiskovanje prazničnih tečajev, iz katerega posnemamo: Ce hočemo, da se bo naša mladina pravilno razvijala v vseh naprednih in koristnih smereh življenja, dela in napredka, če hočemo, da jo uspeso-bitno za vzvišene naloge, ki jo čakajo, ko bomo mi sklonili pleča pod tovorom skrbi in let, ii moramo dati vse tisto, kar je potrebno za izpopolnjevanje v vseh smereh, in tudi tisto, česar morda mi sami nismo imeli. Ža premaganje vseh naporov in stisk, ua katere naletimo v življenju in pri delu, je človeku najpotrebnejše krepost značaja in duševna in telesna moč. Za denar se to troje ne kupi; iz knjig se to ne da naučiti, z gledanjem se ne da doseči. Danes jc nesporno dognano, da ne ..ajhitreie in najzaneslji-veje doseže značaj in duševna in telesna moč z vzporednim odgajanjcin duše in telesa. To jc razlog za uvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji, ki sam pravi: »V svrho telesne, moralne in nacionalne povzdige mladine sc uvede obvezen pouk telesne vzgoje ...« Od 2. februarja lanskega leta do teh dni so proučevali mo/nosli uvedbe lega toli potrebnega zakona. žalostna resnica, da se komaj 8% vse naše mladine briga za svojo telesno in duševno vzgojo, nas je pa vzpodbujala, da takoj po uvedbi resora ministra za telesno vzgojo naroda spravimo v življenje zakon o obvezni telesni vzgoji. V tej nameri bo le dni objavljena v Službenih novinah in stopila v veljavo uredba o ustanavljanju in delovanju prazniških tečajev in o izvedbi drugih določb zakona o obvezni telesni vzgoji. Toda mi še nimamo zadosti strokovno izobraženih učiteljev za telesno vzgojo; prav majhno je tudi število telovadišč, igrišč, dirkališč, domov in drugih potrebnih prostorov, naprav in sredstpv. Ta dva razloga sta nas vodila, da z uvedbo uvedemo za zdaj obvezen telesni pouk v prazniških tečajih samo v mestih, predvidenih z zakonom o mestih in občinah Td 12. junija 1934. Program pouka obvezne telesne vzgoje je zelo pester in mnogostranski. Program obsega tri skupine pouka: Prvo skupino tvori moralna in nacionalna vzgoja; druga skupina jc splošna telesna vzgoja (vaje oblikovanja, vaje učinka in estetske vaje) in iretja skupina vaje v vrstah in izleti. Posebej se bo-.lo vadili dečki od II. do izpolnjenega 14. leta; od 15. do izpolnjenega 17. leta in od 18. do izpolnjenega 20. leta. Zdravstveno nadzorstvo in higijenske ukrepe odreja pravilnik o oceni sposobnosti obve-/ancev obvezne telesne vzgoje. Obvezne telesne vaje v prazniških tečajih sc bodo vršile vsako nedeljo, izvzemši. kadar so ob nedeljah državni in veliki verski prazniki vseh veroizpovedi. Pouk traja poldrugo uro do dve uri, začetek in konec pouka jvt določijo krajevne mestne uprave sporazumno z učitelji in duhovniki, kjer so prazniške šole, pa tudi z upravniki teh šol. Nedeljsko popoldne se v mestih v nobenem primeru ne sme in ne more mladini vzeti, da bi se lakrat vršile obvezne telesne vaje. To se sme zgoditi samo pri izletih in posebnih vajah, kadar bi pouk moral in utegnil trajali ves dan; a tudi to se ne sme zgodili več kakor enkrat ali dvakrat na leto. Vse organizacije, ki prihajajo v poštev, odrejajo ure pouka ravno po možnosti, tako, da lahko največji del mladine sodeluje pri teli telesnih vajah. Tako pač ni težko doznali, kdaj se začno in kdaj se končajo ure telesne vzgoje v omenjenih organizacijah za telesno vzgojo in mladini dvakrat na tečlen dati prosto po eno liro za njeno telesno vzgojo. Prazniški tečaji bodo pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom ter bodo mladini dali vse tisto, česar ii je treba pri vsestranski telesni vzgoji. Ne bi rad videl, da bi se pri telesni vzgoji mladine pojavili primeri, kjer bi morale stopiti v veljavo določbe zakona o obvezni telesni vzgoji, ki govore o izogibavanjn, nerednem obiskovanju pouka in drugih delili, za katera so določene zelo stroge kazni. Bolan človek s! 5e otežuje svoje stanje s tem, da si dela očitke. Če bi o pravem času to ali to storil, bi se morda drugače izteklo. — In vendar je mnogo bolnikov, katerih bolezen zahteva prav za prav le temeljito izčiščenje prebavil, okrepitev organizma za tvorbo krvi ter omogočenje normalnega krvnega obtoka. Ko bi vsakdo dvakrat na leto, spomladi in jeseni, izvršil kratko zdravljenje s pijačo, zanesljivo izdelano iz preizkušenih zdravilnih rastlin, bi si mnogo očitkov, bolečin in skrbi prihranil. Znana kombinacija takih rastlin je na primer tudi obče priljubljeni Planinkn-čaj Bahovec. ki sc za pomladno zdravljenje že povsod uporablja. Denarna kriza v Belgiji Bruselj. V), marca. A A. Poslanska zbornica je s 107 proti 5+ glasovom sprejela zakonski načrt o znižanju vrednosti belgijske va- lute in o enoletnem podaljšanju posebnih vladnih pooblastil. 12 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Večina liberalnih poslancev je glasova lil nroli Belgrad, 30. marca. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal uredbo o zaposlitvi tujih državljanov. Po tej uredbi ne sme biti noben tuji državljan, na katerega se nanašajo določbe te uredbe, zaposlen in ne sme opravljati nikakega samostojnega dela poprej, dokler ne dobi dovoljenja za svojo zaposlitev (čl. 2). Kateri so ti tuji državljani, ki spadajo pod to uredbo, določa finančni zakon in čl. 1 te uredbe. Pod določbe te uredbe ne spadajo nekatere kategorije tujih državljanov, važnih za domače gospodarstvo, kakor n. pr. učenjaki in podobni specialisti, dalje dopisniki tujih listov in tujih časnikarskih agencij, uslužbenstvo in šoferji, ki so zaposleni pri diplomatskih zastopnikih (drugi odstavek čl. 2). Dovoljenja za zaposlitev se glase na ime delodajalca, izjemno pa na ime tujega državljana, kadar gre za politične begunce, za osebe, rojene v naši državi, in osebe, ki so prišle pred 14. junijem leta 1922 (čl. 3). Dovoljenje se da v načelu za kvalificirana dela oseb, ki imajo posebno strokovno izobrazbo in v kolikor to dopušča stanje domačega trga, in še za nekatere druge kategorije tujih državljanov, ki so ali naše narodnosti ali pa rojeni in vzgojeni v naši državi, ali so pa prišli pred 14. junijem 1922 (to je pred sprejetjem zakona o zaščiti delavcev), politični begunci itd. (čl. 4). Dovoljenje se lahko da na določen čas, toda na največ leto dni, in na nedoločen čas, ki velja do preklica. Oseba, ki dobi dovoljenje za nedoločen čas, je dolžna to dovoljenje dati v evidenco pri krajevni politični oblasti (čl. 5). Tuji državljan sme. biti zaposlen samo za tisto dobo, in v tistem svojstvu in na tistem delu in podjetju in na področju, ki je v dovoljenju navedeno. Poleg prošnje za dovoljenje je delodajalec dolžan predložiti tudi nekatere osebne podatke o tujem državljanu, če je dovoljenje osebno, mora pa te podatke dati oseba, na katere ime se glasi: Prav tako je delodajalec dolžan predložiti sodbo javne delovne borze in delavske zbornice o tem, ali je kaj nezaposlenih in kje, domačih delovnih sil do-tične stroke, za katere prosi dovoljenja tuji državljan (čl. 10, 11 in 12). Podeljevanje dovoljenj in podaljšanje dovoljenj se izvrši z izpolnitvijo nekaterih pogojev (čl. 91. Z vsakim tujim državljanom, ki ga delodajalec pripelje iz inozemstva in ki ga potem spet odpošlje, je dolžan delodafalec skleniti pogodbo o tem, koliko mu gre na račun potnih troškov, kakor tudi to, da ne bo Imel hujših pogojev od domačih delavcev. Delodajalec je dolžan voditi register o tujih državljanih, ki jim daje delo, in v roku 10 dni c.otem, ko le stopil v delo oziroma, ko je izstopil, prijaviti prvostopni oblasti tujca, ki ima osebno dovoljenje ia delo. Po tej uredbi je pristojna prvo- stopna oblast ban, oziroma upravnik mesta Belgrada, za področje uprave mesta Belgrada, drugostopna pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s pristojnostjo, ki jo odreja čl. 8. Pri vsaki prvostopni oblasti obstoji poseben odbor, ki podaja svoje mnenje banu, ozir. upravniku mesta Belgrada; to mnenje nima obveznega značaja. Člena 17 in 18 določata, kdaj izdano dovoljenje izgubi veljavo in kdaj se more razveljaviti sklep prvostopne oblasti s pritožbo v roku 14 dni na ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Čl. 21 odreja denarne globe od 100 do 10.000 dinarjev. Ta globa gre v fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. Čl. 22 daje možnost ministru za socialno poli tiko in narodno zdravje, da po zaslišanju zainteresiranih ministrov in če se pokaže potreba, določi številčno stanje nezaposlenih in na podlagi tega zaposlitev tujih delovnih moči omeji ali pa popolnoma prepove za posamezne kraje ali mesta v naši državi, oziroma za posamezne stroke, če jc velika nezaposlenost domačih delovnih sil, kakor tudi, če država dotičnegn tujca omejuje zaposliti v naših delavnicah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme po zaslišanju zainteresiranih ministrov predpisati letno takso v znesku 200 do 5000 Din za zaposlitev tujih državljanov tistih držav, ki pobirajo takšno takso za zaposlitev naših državlia-nov ali pa delajo zapreke ali popolnoma onemogočajo njihovo zaposlitev. Ta taksa pojde v fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. Čl. 24 odreja, da brez soglasja ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede zaposlitve tujih državljanov ne smejo vnesti nikake določbe v pogodbe, ki bi jih državna ali javna samoupravni! telesa sklenila z domačimi ali tujimi podjetji o raznih naročilih ali delih. Čl. 25 odreja, da določbe pogodb, sklenjenih z drugimi državami, imajo veljati. Po odst. 2, čl. 28 sme minister za socialno po litiko in narodno zdravje v soglasju z ministrskim svetom in če se pokaže potreba, odrediti, da s« odredi revizija vseh dovoljenj, oziroma izkavil izdanih na nedoločen čas po uveljavitvi te uredbe in da se ta dovoljenja nadomeste z novimi, v ko likor bodo izpolnjeni pogoji po tej uredbi. Ostali členi te uredbe se nanašajo na pošlo pek pri podeljevanju dovoljenj, na kartoteko i: statistiko in na predpisane obrazce in legitimacije o poklicu, ki jo mora vsak tuji državljan imeti. »Narod, ki pozablja brate v snžnosli, tepta svojo čast! »Bran-i-bor«; so briga zaiijc-. Prislu-imitek Jugoslovanski škofje in evharistični kongres Dr. Anion Ahšamovic djakovski škof V čast mi je sporočiti ravnateljstvu vašega oglednega dnevnika »Slovenca«, da sem z okrožnico z dne 23. februarja št. 307/935 pozval vernike djakovske škofije in apostolske admi-nistrature, naj l>i šli v čim večjem številu na letošnji evharistični kongres vseh katoličanov naše države, ki bo v Ljubljani 28., 29. in 30. junija. Naročil sem svojim duhovnikom, da razvijejo čim živahnejšo akcijo v vseli župnijah, da bi se posplošilo zanimanje za evharistični kongres vseh katoličanov v Jugoslaviji. P? ' iS'.';' 'v^^M^^šiMMM^^f^^ . i \m%W 5 W8m - '" tti&iili I f^^iM^i^p iiiiis f > \ 1 - - mESBMHam Trdno sem prepričan, da pojdejo katoliški verniki iz vse države v impozantnem številu v Ljubljano. Evharistično gibanje je danes zelo močno med katoličani vsega sveta; vsi kongresi, tako mednarodni, kakor narodni ali samo pokrajinski so povsod dobro obiskani. Tc cerkvene svečanosti puščajo globoko in trajen vtis v dušah prisotnih ter donašajo obilne sadove za krepitev verske zavesti in za obnovo visoke morale, ki je vsakemu narodu kategoričen pogoj za blagostanje na tem svetil in varna pot vsaki edinici tega naroda za dosego večnega zveličanja. Naš narod vzgaja in vodi božji nauk svete katoliške cerkve, kateri se mora Evropa zahvaliti za ves svoj znanstveni in moralni napredek, v zgradbi svoje narodne kulture, kakor dobro Eripominja Anglež Hune; naš narod je z lju-eznijo in velikimi žrtvami negoval bogoslovno vedo, zavedajoč se, da sta v njem zapopadena nauk in modrost božja, na kateri temelji naša vera, ki je temelj vsakega napredka in narodnega blagostanja. Kulturna zgodovina Slovencev in Hrvatov priča, da nam je bila vera in postavljanje verskih ustanov v mnogovrstnih oblikah prosvetne, človekoljubne in karitativne akcije pod vodstvom svete katoliške Cerkve prva in najvažnejša skrb pri graditvi narodne kulture. Vdanost sveti katoliški Cerkvi je naša posebna odlika. Z njo se bomo ponašali, doikler bomo na svetu. Veliki škof Strossmayer je imel navado reči: »Blaogr zemlji, kjer živi narod v Bogu in Bog v narodu.« Zato je treba, da porabimo vsa sredstva, ki narod ohranjajo v svetem edinstvu z Bogom. Vera v osebno prisotnost vsemogočnega in večnega Boga je temelj moralnega reda in pravnega družabnega razmerja. Teli vrednot ni mogoče z ničemer nadomestiti. One so izvir sreče in naipredka za vsak narod, za vsako državo. Mi katoličani si ne moremo misliti pravega in globokega verskega življenja brez svete Evharistije. Sv. Tomaž Akvinski pravi: Sveta Ev-haristija stavi kategorično naš um v službo vere, to je pač početek blaženega življenja že tu na zemlji. Po nauku svete katoliške Cerkve, ki je oplojen s krvjo tolikih mučenikov in posvečen z vero tolikih milijonov ljudi, je pre-sveta Evharistija viden znak gotove, bitne in prave prisotnosti božje med nami ter obnavlja vso našo dušo. To je zakrament nad vsemi zakramenti. On vsebuje najsvetejšega izmed svetih, ljubezen vsake ljubezni, ljubkost nad vsako milino. V tem zakramentu se uživa užitek nebeški. (Mehi. IIII. 345.) To so vzvišeni razlogi, ki nas katoličane dvigajo do velikega zanosa, ko sc nam daje priložnost, da manifestiramo javno in številno svojo neomahljivo vero in svojo trajno ljubezen do svete Evharistije. Ljubljana naj bo nov dokaz, da naš narod stoji v svojem skupnem verovanju, potrjenem od svojega velikega vodje in narodnega učitelja. V Ljubljani nam bo dana priložnost, da zopet naglasimo Strossmaverjevo misel: Blagor Jugoslaviji, ako živi narod v Bogu in ako v narodu vlada Bog. S pozdravom: Bog živi! V Djakovu, 19. marca 1935. Dr. Anton Akšamovič, škof djakovski. Nikola Dobrečic barski nadškof Iz srca se veselim evharističnega kongresa v Ljubl jani. Ta kongres me spominja na Dublin in na Irce, ki so najpobožne.jši narod na svetu. Slovenci so naši jugoslovanski Irci. Upam. da ta kongres ne bo zaostajal po sijaju in pobož-nosti za irskim. V svežem spominu mi jc tudi zadnji najsi-jajnejši evharistični kongres, ki je sploh kdaj bil na svetu, in sicer mednarodni evharistični kongres v Buenos Airesu. To izredno slavje je dolžno za svoj uspeh velikim pripravam, ki so bile v ta namen v teku več let. Sodeč po pripravah za kongres v našem jugoslovanskem Dublinu, sem prepričan, da bo ta kongres v Sloveniji nadkrilil vse ne samo na.še jugoslovanske evharistične kongrese, ampak tudi državne kongrese drugih držav. Mi bi toplo priporočili našim vernikom, naj mnogo molijo k Vsemogočnemu za uspeh tega kongresa; da bi uspeh ne bil samo zunanji, temveč mnogo več — kar je njegova glavna naloga — v dušah vernikov, da bi vsi zopet živo občutili vez z Jezusom Kristusom in njegovo Cerkvijo. Živeli naši jugoslovanski Irci! la kongres naj bi bil njim v čast, v ponos in diko naše svete Cerkve! Odboru in vsem, ki delajo za kongres, pošiljam svoj posebni blagoslov. Bar, marca 1935. Nikola Dobrečič, nadškof in priinas srbski. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Odlčen gost na našem kongresu. Po sklepu Glav. prip. odbora bo naš prevzvišeni vladika povabil na II. evharistični kongres za Jugoslavijo tudi predsednika permanentnega odbora za svetovne evharistične kongrese msgr. H e y 1 e n a , škofa namurskega. Goreči apostol evharističnega gibanja, ki je predsedoval vsem številnim zadnjim svetovnim evharističnim manifestacijam, bo tako priča naše žive vere v presv. Zakrament. S svojo navzočnostjo pa bo še posebej podčrtal pomembnost našega kongresa. Priprave na Stadionu. Naš Stadion, ki danes služi vrlim športnikom za plemenito tekmovanje v najrazličnejših panogah, je ob kongresu pozvan, da služi kot veličastno svetišče Evharističnemu Kralju. Na Stadionu se bodo izvršile najpomembnejše Prireditve kongresa. Tam bo predvsem na god sv. etra in Pavla zjutraj ljubko-veličastna manifestacija naše mladine. Okoli 20.000 mladostnikov bo tam pri sv. maši in skupnem sv. obhajilu. Takega prizora nismo še nikdar doživeli. — Popoldne istega dne bo tam l. slavnostno zborovanje. Po zborovanju pa bodo slovesno prenesli v Stadion Najsvetejše in ga izpostavili na veličastnem oltarju. Pete litanije z našo mogočno ljudsko pesmijo, pa na koncu blagoslov z Najsvetejšim; o, to bo treba doživeti. — In zvečer bodo prikorakali tisoči naših mož in fantov, vsi z gorečimi bakljami v rokah, med pesmijo, molitvijo in pobožnimi zvoki godb v Stadionu. Spremljali bodo Najsvetejše, ki ga bodo nosili štirje duhovniki na posebni nosilnici. In opolnoči bo ves Stadion razžarjen po blesteči luči žarometov, žarnic in ognja bakelj. Tedaj bo pristopil k oltarju visok cerkveni dostojanstvenik in k drugim oltarjem še drugi ter se bo pod modrim svodom poletne noči darovala sv. daritev. Med sv. daritvijo bodo moški peli in molili, pa prav vsi k sv. obhajilu pristopili. To bo res krepka in zares moška pobožnostl — Tretji dan kongresa, t. j. 30. junija bomo spet zasedli prostrani prostor Stadiona in bomo prisostvovali sv. maši, ki jo bo daroval odposlanec sv. očeta. Nebeško lepo bo zvenela v Stadionu neizčrpna lepota koralnih spevov, ki jih bo pelo preko 500 izbranih pevcev in pevk. Po sv. maši pa se bomo na II. slavnostnem zborovanju združili v novo manifestacijo naše vere in ljubezni do Boga med nami. — In vsem tem prireditvam ne bodo prisostvovali le bratje in sestre iz cele naše ožje domovine, temveč katoličani vse države, pa še mnogobrojne in odlične skupine iz inozemstva. Navzoči bodo najvišji predstavniki naše države in seveda vsi visoki cerkveni dostojanstveniki. — Kaj bolj razumljivo, kot da bo radi vsega povedanega treba naš Stadion primerno pripraviti. Danes je Stadion radi svoje terenske oblike nezmožen sprejeti ogromne množice, ki bodo prišle na kongres. Samo ta dela zahtevajo mnogo truda in zelo velike denarje. Naši vrli in-ženjerji in arhitekti pa so s posebno ljubeznijo pripravili krasne načrte za vso opremo in ureditev Stadiona, da bo mogel biti res v slavo Evharističnemu Kralju, pa tudi v ponos nam samim. — Vsa ta dela res da zahtevajo mnogo denarnih žrtev. A kje naj bo naša darežljivost večja, če ne tu, ko gre za manifestacijo Bogu samemu! Zato pa vsi oni, ki vam je božja Dobrota omogočila manj težko življenje, ne nehajte misliti na to skrb pripravljalnega odbora in žrtvovati v namene kongresa. Do danes zbrana sredstva še dolgo ne zadostujejo. Ni pa dvoma, da bo ljubezen in vnema rodila med nami še mnogo požrtvovalnih in žrtvujočih duš, ki bodo omogočile s svojimi prispevki uresničiti lepo misel naših umetnikov. Cerkveni pevski zbori v ljubljanski okolici naj z vajami za latinsko angelsko mašo, ki se bo pela pri slovesni maši na evh. kongresu, kar mogoče pohite. Vsaj nekaj zborov naj bi bilo pripravljenih še pred veliko nočjo. Kakor hitro bo kateri zbor naučen, naj lo takoj sporoči g. dr. Kimovcu, ki bo prišel petje preiskusit, da bodo vsi zbori kar moč enotno peli. Cas hiti, zato ne odlašajte! -- in najrajši ves v volni! Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv. + Kar je dobro za nežno volno, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek R. J. 1-35 SCHICHTOV RADIO pere vse higijenično čisto Iz domače politike Nekdaj in sedaj V četrtek sta bila skoro ob istem času v Ljubljani dva zanimiva volivna sestanka. Ob IS so se sestali v dvorani Kazine odborniki 17 krajevnih organizacij JNS za mesto Ljubljano. O političnem položaju je poročal dr. Albert Kramer. Posegel je nazaj do trenutka, ko je vstopil v vlado generala Petra Živkoviča in končal ob svoji izvolitvi v senat. Za njem se je oglusil podpredsednik okrajne organizacije JNS dr. Cepuder, ki je izrazil v imenu navzočnih dr. Krdmerjit zaupanje in zahvalo za vse delo ter ga prosil, naj kandidira tudi pri teh volitvah. Dr. Kramer je nato izjavil, da je njegova odločitev, da ne sprejme kandidature v Ljubljani, defiuitivna. »Slovenski Narode namreč poroča, da je dr. Kramer poročal ljubljanski JNS kot ljubljanski poslanec. Ob zaključku jc bila sprejeta resolucija. V njej izrekajo odborniki 17 okrajnih organizacij JNS v Ljubljani, v katerih jc po zatrdilu resolucije same organiziranih 4000 ljudi (— nad solidnost.jo te organizacije bi človek danes upravičeno podvomil), zahvalo dosedanjemu ljubljanskemu poslancu dr. Kramerju za njegovo delo. Resolucija vidi v dr. Kramerju politika širokih pogledov in velikih ciljev, v njem so povezane najboljše tradicije nacionalne in napredne pro-šlosti z razširjenimi nalogami nove jugoslovanske sedanjosti in bodočnosti. Odobrava brezpogojno politično taktiko dr. Kramerja, ki nepopustljivo v načelih nacionalnih vprašanj, stremi za čim večjo koncentracijo pozitivnih in konstruktivnih sil med našim narodom v svrho de-finitivne konsolidacije v naši državi. Prisotni mu hočejo slediti tudi v bodočnosti v prepričanju, da edino njegova linija ustreza razpoloženju in volji celokupnega članstva J.NS v Lj ubljani. Odobreno od Minliteratvo sociiolnt politike in norodntflo idnjvlld 5. ilev. 21.9 od 19. II. 1932. Ob 20.50 je bil pod predsedstvom župana dr. Ravnikarja v mestni posvetovalnici volivni sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki državnih, samoupravnih in zasebnih nameščencev ter obrtniških, trgovskih in drugih stanovskih organizacij. G. župan je kot predsednik | krajevnega volivnega odbora ugotovil, da jc ! bilo prijavljenih kar 8 kandidatur: Dr. Riko ; Kiix, Ivan Mohorič (namestnik Joško Žemljic). inž. Ladislav Bevc (namestnika Rudolf Žitnik in I Ivan Deržič), Jančigaj Ivan, Rebek Ivan. Kav-| čič Josip (Žitnik Rudolf, Hrovatin Makso in Prepeluli Albin), Deržič Ivan, Pičtnan Lovro (Košak Ivan). Župan jc dostavil, da gre končna odločitev glede kandidatur g. Jevtiču. Ena skupina obrtnikov je predložila Josipa Rebeka, druga Lovra Pičmana. Ker je g. Cuginus, žel. ravnatelj odklonil kandidaturo, se je urndni-; štvo izreklo za inž. Bevca in mag. ravnatelja Jančigaja. Trgovci so predlagali Josipa Kavčiča, državni tožilec Branko Goslar je kandidaturo odklonil. Živ ko Topalovič - brez nasprotnika Poročali smo, da se je v delavskih vrstah pojavila opozicija proti Živku Topaloviču. Rajnesel se je glas, da vodi opozicijo Triša Kaclerovič iz Belgrada. Vse kaže, da Kaclerovič ne postavi lastne liste. »Radničke novine« v Belgradu poročajo namreč naslednje: Z neprijateljske strani se je razširila ustno in pismeno vest, da se proti naši listi pripravlja druga kandidatna lista, katere nosilec bi bil tovariš Triša Kaclcrovič, advokat iz Bel- trada. Kaclerovič je radi tega "telefonsko prosil ivka Topaloviča, ko je bil ta v Splitu, naj javno izjavi, da so take vesti intriga, napravljena izven Belgrada, ker niti on, niti kdo drugi o tem ničesar ne ve. Pooblastil je Topaloviča, naj izjavi, da on ne namerava postaviti lastne kandidatne liste, ampak da ostane lojalen proti Topa-lovičevi lisli. »Delavska politika« piše, da je so-drug Triša Kaclerovič mož. V četrtek je brzojavno sporočil iz Belgrada, da ni postavil nikake kandidatne liste, Priobčujemo kot lojalni kronisti; resnico bo pokazala bodočnost. Na Topalovičevi listi kandidirajo: v slovenje- graškem okraju Kranjc Franc iz Mislinja in Ferdo Valenčak iz Velenja (dr. Reisman ni sprejel kandidature), v konjiškem okraju gosp. Rabič, v brežiškem okraju Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev za Jugoslavijo iz Zagorja, v okraju Šmarje pri Jelšah Engelbert Weinberger, steklar. Laški okraj. Dosedaj je pri sodišču predloženih že 5 kandidatov za laško-trboveljski okraj, in sicer kar štirje na Jevtičevi listi: Roš Ferdinand iz Hrastnika, iz Trbovelj pa učitelj Pleskovič, rudar štruc in gostilničar in klepar Rozin Miloš. Za Topalovičevo socijalistično listo pa J. Klenovšek, župan v Trbovljah, namestnik pa župan Malovrh iz Hrastnika, liuli g. Pavlic še misli kandidirati v tem okraju. Bojevniki pa so proti Ljotičevi listi in pravijo, da ne bodo volili teh kandidatov. Prva kandidatura v celjskem okraju potr-jena. Okrajno sodišče v Celju je v petek potrdilo prvo kandidaturo za celjski okraj na listi predsedniku vlade B. Jevtiča. Kot prvi se je prijavil celjski odvetnik g. Stante Jernej. Njegov namestnik je g. Franc Plaskan, hmeljar iz Orle vasi pri Braslovčah. Sestanka, ki ga je sklical bivši narodni poslanec g. Alojzij Pavi i č, ni bilo. Bivši narodni poslanec prof. g. Alojzij Pavlič je sklical za soboto, dne 31. marca v hotelu Pošta v Celju volivni sestanek, na katerega je povabil večje število volivnih upravičencev iz Savinjske doline. V Celje je prišlo precej ljudi, ki bi radi slišali g. Pavlica, a zaman, ker je g. Pavlič šele zadnji dan sporočil lastniku hotela, da sestanka ne bo. lako zaenkrat radovedneži niso prišli na svoj račun. Gibanje v »Boju«. V petek popoldne ob 2 ie bila v Celju seja krajevnega izvršnega odbora »Boja«, pri kateri so bili navzoči zastopniki 15 skupin iz celjskega in sosednjih okrajev. Na seji so se obravnavale razmere v osrednjem izvršnem odboru z ozirom na glavni bojevniški volivni odbor in o pisanju »Preloma«. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki izreka nezaupnico osrednjemu izvršnemu odboru radi njegovega sainolastncga postopanja, ki je proti vn o sklepu banovinskega odbora. Izrečena je bila popolna zaupnica Stanetu Vidmarju za njegov pravočasni bojevniški in možati nastop proti mahinacijam osrednjega izvršnega odbora, da se prepreči diktatura nekaterih gospodov in obvarujejo demokratična načela »Bojuc in.pravice njegovega članstva. V tej resoluciji se tudi zahteva takojšnje sklicanje izrednega zbora delegatov na dan 7. aprila t. I. ter sc je istočasno naprosil nadzorni odbor, da to izvrši. I o resolucijo so lastnoročno podpisali vsi zastopniki vseh 15 skupin. Dimitrije Ljotič, ki vodi Jugoslovanski pokret »Zbor«, je imel volivni sestanek v Sarajevu in v Mostarju. Na njegovi listi kandidira v Bijeli Crkvi Prota I. Prekrajski, v Bos. Krupi kmet Nikola Lon-čina, v Vinkovcih Barton Šrajel, tudi kmet. Nc kandidira. Glede na razne govorice izjavljam, da nisem podpisani kandidat na nobeni listi. — Matevž Deželak, posestnik v Ložah pri Rimskih toplicah. Katoličkn ri.ječt jc naslov katoliškega tednika, ki je pričel izhajati v Splitu. Urejuj" ga dr. Štefan Vukučič. Izdaja Hrvatska kato liška narodna zveza v Splitu. V prvi številki sta napisala uvodne besede splitski škof dr. Bone fačič in livarski škof Pušič. List pravi, da ne bo Dolitičcn, puč pa verski in kulturen. Prebivalstvu Ljubljane! Doslej je že lepo število zasebnikov stavilo stanovanjskemu odseku II. evharističnega kongres)! za Jugoslavijo velikodušno na razpolago svoje prostore za nastanitev številnih udeležencev kongresa. Vendar se zdi, da je v Ljubljani sami še vedno premalo znano, da bo II. evharistični kongres tako veličastna prireditev, kakršne Ljubljana še nikdar ni doživela in je v doglednem času tudi ne bo. Po dosedanjih prijavah in zanimanju sodeč, se bo ob kongresu zgrnilo v Ljubljano rekordno število udeležencev. Zato pu so potrebne /n kongres tudi izredne tehnične priprave, zlasti v pogledu nastanitve. — Zato ponovno iu nujno prosimo vse. ki morejo v tem pogledu pomagali, naj se prijavijo stanovanjskemu odseku II, e\liu-ristlrucgu kongresa /.a Jugoslavijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta ?. — Zadostuje kratka prijava z dopisnico, nakar bo okrajni stanovanjski odsek stopil v osebne dogovore. Smatrajte ta poziv zn res nujen! Vodilna konfekcija za pomlad ZA DAME; krasni moderni damski plašči že od Din 220'— na-prei do prekrasnih dunajskih in pariških modelov ZA GOSPODEs Elegantne obleke modernih vzorcev, na'finejši izdelek že od Din 290'— naprej. Iren bcoati od Din 190'— do nadinejših. Hubertus plašči in pum-parice v veliki izberi po brezkonkurenčnih cenah Mladinski odsek glavnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani priredi v nedeljo, 31. marca ob 5 popoldne v veliki dvorani hotela »Union« OTROŠKO EVHARISTIČNO AKADEMIJO Spored: 1 1> Kri7.0*4.0111: Rvharističnii proccsiJa (Dcklamacija). V Kri^s kraljuj! (Simboli^ i prihaja i; nebes iti daj e sveta življenje.' najde slepe oči in zaprta srca. I',sc besede, s katerimi jim obeta svoje bogočloveške ljubezni najdražji zn-klnd. se jim zde trde. V resnici trda pa so bila , le njih srca. lilizii je krščanska rolikn noč. knlcor je bila iakrot blizu pasha, judovski velikonočni praznik. I' o st v i čas n a j v n n s z b u d i z v e l i č a v -no lakoto po božje m k r u h u e v h ari. stije. lakoto, kolero jr Zveličar vedno pripravljen utešiti. □ Razpisane so župnije v luva.ntinski škofiji: Sv. Vid pri Planini do 25. aprila in Mutn do 7. maja. □ Ureditev službenih odnosov nameščencev mestnih podjetij. Na proračunski seji mestnega sveta mariborskega dne 30. januarja 1935 je načelnik ravnateljstva MP, g. Suboty predložil osnutek proračuna MP za leto 1933/36 in obrazložil predloge ravnateljstva, stavljene v cilju reorganizacije MP. Oboje je mestni svet sprejel in odobril. V točki Afl reorganizacijskih predlogov je točno obrazložena in označena kot nujna potreba ureditev vseh službenih odnosov nameščencev mestnih podjetij. Kukor sc je ravnateljstvo MP pri tem svojem predlogu zavedalo, dn je za uspešno orgunizacijo in delovanje tako velikega podjetja, kakor so MP, glavni predpogoj ureditev službenih odnosov vseh nameščencev, tako so nameščenci smatrali za potrebno, da pri tem sodelujejo. Ker zahteva zakon, da službeno pogodbo sklepata delodajalec in pristojna organizacija, se je usluž-benstvo MP organiziralo, da se to pereče vprašanje čimpreje reši. □ Za mariborski spomenik jc darovala mariborska mestna hranilnica 5000 Din, ii^eno uradništvo pa prvi obrok svoje zbirke 1800 Dni. □ Vihar povzročil veliko škodo. V petek zvečer se je razbesnel nad Mariborom in okolico silovit vihar, ki je divjal vso noe. V mestu je pometal na tla tnnogo opeke ter razbil precej šip na oknih, podiral plotove in ruval sadno drevje na vrtovih. Še večja je škoda, ki jo je divjanje velra povzročilo na deželi. Nešteto kozolcev jc prevrnil, veliko streh ie po]xjlnotna razkril ter napravil pravo razdejanje po sadovnjakih. Najhuje je bilo divjanje viharja okoli Sv. Kungote in Pesnice. Včeraj dopoldne so kmetje iz teh krajev kar oblegali opekarno v Košakilt, kjer so kupovali opeko za razkrite strehe. Veter pa ie prinesel s seboj tudi hud mraz. Ponoči je začeto zmrzovati in ludi včeraj se ozračje ni moglo ogreti. Mraz bo marelicam in breskvam, ki so se pravkar začele razcvetati, posta) zelo nevaren. H M adinski dom se mora povečati. V petek se je vršila seja kuratorija Mladinskega doma. Sklenilo se je, naj mestni gradbeni urad takoj napravi načrte za primerno povečanje poslopja z nadzidavo ali prizidkom, ker je sedanje mnogo pretesno. Postavila se bo tudi pokrita lopa ua igrišču za otroke iz dnevnega zavetišča, da se bodo v poletju tudi pri slabem vremenu igrali na zraku. Zavetišče oskrbuje trenotno 101 otroka, dečja postaja ima pa '11 gojencev. Nastavljen je za preiekta Mladinskega doma g. Ivan Jošt. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. □ Sprejem v podčastniške šole. Razpisani so sprejemi v sledeče podčastniške šole: I. pešad. podčastniška šola v Belgradu; IV. pešad. podčastniška šola v Zagrebu; topničarska podčastniška šola v Čtt-priji; konjeniška podčastniška šola v Zeinunti in in-žinjerska podčastniška šola v Mariboru. Sprejemajo se kandidati v starosti od 18 do 21 let. Prošnje je vložiti do 15. aprila. □ Gotovino pobasal. hranilno knjižico pa vrgel kravi. V Zrkovcih pri Mariboru je bil okraden po-seslnik Franc Salatnon. Nekdo mu je odnesel 3250 Din gotovine v srebru ter dve hranilni knjižici, glaseči se na znatne zneske. Knjižici so potem našli v jaslih, kjer bi ju skoraj že jio/rla krava. škalelj finih cigaret. Oddali so ga sodišču. □ Ličen vrt urejajo pred poslopjem mestnega muzeja. Vrtič bo urejen na angleški način ter bo znatno pripomogel k lepšemu izgledu poslopja. □ Pomožna akcija še'vedno nastavlja nove brezposelne delavske moči. Sedaj zaposluje 152 delavcev pri raznih cestnih in kanalskih delih. □ Dr. med. Klara Kukovec ne ordinira do na-daljnega. Podpisani solastnik tvrdke Pristou & Bricelj, črkoslikarstvo, Ljubljana, se zahvaljujem vsem cenj. naročnikom za mnogoštevilna dosedanja naročila ter vljudno naznanjam, da bom vodil od sedaj naprej lastno delavnico za črkoslikarstvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica št 6 Izvrševal bom vsa črkoslikarska dela ločno, vestno in solidno po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar Vam jamči moj renome ter se Vam i v nadalje najtopleje priporočam. S skicami, osnutki in proračuni Vam bom vedno brezobvezno na razpolago. Franc Bricelj , specijalni artistični atelje za črkoslikarstvo. Telefon št. 38-5S. Mi fe novega pri Antonu Macunu v Mariboru Gosposka ulica 8—10? Io vidite v izložbah! □ Nesreča z motornim kolesom. Na eesli med Mnreiibergoni in Vuliredoiu se je dogodilo h udu motorna nesreča. Posestnik Harald Vren-čur iz Marenberga, ki se je peljal na motorju s prikolico i/ Vuhredu, se je zatekel v voz posestnika Hcdla. Pri trčenju se je motorno kolo zdrobilo, vozač pa jc dobil hude poškodbe. □ Na račun brezposelnih živel. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 27-letni mizar I'rane: Knezar iz Košakov. Opeharil je večje število brezposelnih, obetajoč jim službe. Sprejemni je od revežev »kavcije« in podkupnine ter denar zapravil. Obsodili so ga na 7 mesecev strogega zapora in nu tri leta izgube častnih pruvic. □ Novorojenček v greznici. V gostilni Ob brodn št. 2 so našli včeraj zjutraj v greznici novorojeno dele moškega spola. Ležalo je v greznici popolnoma golo ter se je moralo nahajati tam že nekaj dni. Zdravnik je ugotovil, da je bilo dete rojeno živo 111 potem najbrže umorjeno. Podrobnosti bo ugotoviln sodna obdukcija, ki jo je državno pruvdiiištvo odredilo. Sumijo, da je otroka prineslo kako dekle z dežele, ki je prišlo na tržni dan v mesto ter se ga je potem v gostilni na tak način iznebilo... Policija je uvedla preiskavo, da bi zagonetko skrivnostnega zločina pojasnila. □ Drzen v!om v Studencih. V noči na petek jc bil izvršen v Studencih v trafiko in prodajalno Fr. Zupanca na Aleksandrovi 23 drzen vlom. Vlomilec je odtrgal na vratih obešenko in nalo trgovino dobro izpraznil. Odnesel je zlasti mnogo cigaret iu tobaka. Skupne škode je 3076 Din. Studenški orožni- I ki so aretirali nekega M., pri katerem so našli več □ Krize nc pozna, kdor kupuje v Grajski starinarni, kjer se dobi novo iu staro blago najcenejše. Poskusite! □ Nogavice, rokavice, novo dospele v veliki izbiri. Po najnižjih cenah nudi Mura Kum-še, Maribor, Stolna ulicu 1. Celje & Predavanje o evharističnem bogoslužju v dobi 111 učencev bo danes ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo ob spremljevanju skioptičnili slik vseučiliški profesor g. dr. Fran Lukman iz Ljubljane. Vstopnice bodo v predprodaji pri dnevni blagajni od 2 dalje. 711-Ietnico svojega rojstva praznuje danes gospa Balbina Kehar, posestnica v Lo-krovcu. Jubilantka je znana daleč naokrog po svoji veliki ljubezni do revežev iti drugih pomoči potrebnih, pa tudi po svojem zglednem krščanskem življenju. Živi že nad 40 let v zelo srečnem zakonu s svojim možem g. Tončkom. Znana, .ie tudi kot pridna in vestna gospodinja. Ker z možem nista imela otrok, sta pohčeriia malega otročička, hčerko staršev, katere jo požar spravil ob vse premoženje. Vzgojila sta jo lepo, mogočo še lepše, kot bivbili to storili lastni starši. K čestitkam še živečih bratov in sicer g. Antona Lajnšica, priljubljenega župnika in duhovnega svetnika pri Sv. Martinu pri Vur-berku in g. dr. Srečka Lajnšica okrajnega glavarja v p. v Mariboru, in sestre Amalije ter številnim drugim čestitkam se pridružujemo tudi mi in jim želimo, dn bi v sreči in zadovoljstvu obhajala še liniopo srečnih in zdravili let. Obenem ji želimo vse najboljše k njenemu godu, ki »ra praznuje tudi ilnnos. Ali jc to reklama za dijaško predstavo? »Nova doba« priobčuje v ptjiek. dne 29. marca t. I. št. 1.1, poročilo, dn pripravljajo dijaki celjske gimnazije, organizirani v dijaškem društvu Sloffti Averčeukovo komedijo »Igra s smrtjo«. Proti temu bi ml ne imeli prav nič, če hi se reklama ne začenjala tako, kakor se delit reklnmn za razne kino predstave. Tako začenja »Nova doba«: »Zakonska nezvestoba, trgovska, zavarovalna in zdravniška špekulacija bi morale brez dvoma dovesti do popolnega poloma in v hiši premožnega trgovca bi zapel boben svojo ruhežno pesem. Pa vedno? Ne; tudi take iu ulične neprilike imajo svoj srečni konec..« S svoje strani ne doda jemo tej notici nikake-ga komentarja, radovedni smo pa, kaj pravijo k takemu načinu reklame za dijaško predstavo profesorski zbor. gospod direktor it! višja š»ol*kn ohln.st. SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40(70 — Nosečim ženam in mladim materam po-I more naravna »Franz Josclova* grenčica lo urejenega želodca in črevesja. — Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš Jaj-nine«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo : s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s solato, fi. žolom ali kot vloga v postno in mesno juho. Jaj. nine požlahtijo vsako jed. — Tretji trimesečni gospodinjsko - kuharski tečaj se prične na dr. Krekovi gospodinjski Soli, Ljubljana VII, dne 1. aprila t. 1. Prospekti se dobe na šoli. Cerkveni vestnih Piani moške in mlarieitiike Marijine i/ruibe r kri Sankah so mloležo v lorok, L', aprila oh 20 ovliaristiSne ga predavanja s skiopti Sni mi slikami. Vstopnino ni pač pa se prodi za rrrostovoljne prli«|>evke v korist ovlin rM.ičnogn kongresa. — Pri nagnjenju k odebelelosti vzbuja redna uporaba naravne »Franz Josefovc* grenčiče iako Movansc žre VCfiu in uota to lo Vi i.rvu slovenske letalke vzpne 600 metrov visoko, nakar prične izvajati nalogo: prvi, drugi, — peti. — sedmi loo-ping. »Izvrstno!« kličejo gledalci, niti piloti-lovci nc znajo boljše!« Sledita dva renversmeuta (v/.meta). prvi ua desno, drugi na levo krilo. Odlično! Kakor, da se je rodila z. letalom! Potrebna je samo ena glisaža (let v drsalnem načinu), dn je dosegla mejo letališču. Letalo se dotakne .s kolesi lal in .se ustavi, lz njega skoči lahka letnika, ki jo obsujejo s čestitkami. -Kako se počutite med loopingoin? jo vprašujejo. Prav dobro«, odgovarja, »enako, kakor pri navadnem letu. le do imam pri letu vznak občutek, kakor da leti zemlja nad mojo glavo. Toda o tem med poletom nc premišljujem. Pri ronv ersmentih pa sem imela že priliko, da sem videla senco svojega letala na zemlji.« Pa imate kdaj vrtoglavico!'« »Niti najmanj ne. Mislila sem v začetku, da mi bo morda neprijetno, sedaj pu mi ni nič! Saj veste, du nisem strahopetna! Vendar je vse to zame nekaj novega.« Gdč. Goriškova ima pomisleke, ali bi bilo to vse za objavo v listih. Kaj bodo rekli njeni starši v Stični, ko bodo lo brali? Končno izjavi Goriškova še: »Tako bi hi želeli), da bi imela možnost dovršiti pilotsko akrobatsko šolo.« — Romanje na Trsat. Za občni zbor Svete vojske«, ki bo na Trsatu dne 19. maja, je polovična voznina s posebnim vlakom zagotovljena. Ob tej priliki bo tudi običajno romanje k Materi Božji na Trsat, združeno z izletom po morju na otok Krk. Stroški za voznino in romarsko izkaznico znašajo 155 Din (20 Din manj kakor lani). Vodstvo »Svete vojske , pa upa dobiti letos še večje ugodnosti za romanje. Podrobna pojasnila v romarskem listu dobi vsakdo brezplačno, če sporoči svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg 4. — Dekanat juridične fakultete v Ljubljani poživlja one absolvirane pravnike, ki žele delati ri-goroze v teku letnega semestra, da vlože prošnje za pripustitev k rigorozom najkasneje do konca aprila 1935. Po tem roku vložene prošnje absolvi-ranih slušateljev se najbrže ne bodo mogle več vpoštevati, ker bo mesec junij 1935 pred vsem rezerviran za pravno-zgodovinske izpite in za ri-goroze onih slušateljev, ki prejemejo absolutorij koncem letnega semestra 1934-35. Prvovrstna C1MEAN in domača! — Turistični sporazum med Jugoslavijo in Poljsko. Na podlagi akta ministrstva zunanjih zadev, pov. K. P. 1216-323 od 14. marca t. 1. je po izmenjavi not med našim zunanjim ministrstvom in poljskim poslaništvom v Belgradu podaljšan prejšnji turistični sporazum s Poljsko od 13. julija 1934 do 1. novembra 1935. — Prijave za velikonočne avtobusne izlete na Plitvička jezera in Gornji .ladran, na Koroško in v Benetke se sprejemajo do 10. aprila t. 1. Informacije pri »Putniku«, Ljubljana. — V Slu/lienem Iimii kraljevske banske uprave dravske banov ine od .10. t. m. je objavljen Pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osebja gledališč kraljevine Jugoslavije. Prepovedan tisk. Službene novine št. 74 objavljajo, da je državno pravdni«!vo v /.agrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 4. tiskopisa »Glasnik sv. Josipa, in St. 11. tednika »Istra ., ki se tiskata v Zagrebu — Z odlokom ministrstva za j notranje zadeve pa jc prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej dnevnik >Lc Petit Journal«, ki izhaja v Parizu Izlet v Dubrovnik Odpotujem s Packard ! avtomobilom iz Ljubljane v Dubrovnik 4. aprila. Sprejmem dve osebi. Izrabite izredno ceneno priliko. Informacije Putnik Ljubljana. Zaradi bede v smrt. V petek dopoldne se je v Šmartnem pri Litiji s svojim revolverjem- : ustrelil pred vojno v Ljubljani ugledni fotograf g. Ludovik Krema. Pred leti se jc s svojim fotografskim ateljejem preselili v Šmartno pri Litiji. Zadnje čase pa je živel v veliki bedi, posebno ga ie potrlo. ker so mu zaplenili njegov zadnji imetek, hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske v iznosu od 1100 Din. - Železniški stroj iztiril. V petek zvečer je na litijski postaji ob 18.45 iztiril na predilniškem tiru žel. stroj 667, ki te premi al po postaji. Iz Ljubljane so takoj poslali pomožni vlak in v treh urah vse popravili. Krivda je na slabih progah, povzročena škoda pa je malenkostna. — Shakespeare-Zitpiinfif: beneški trgovec, ki ga sedaj uprizarja ljubljanska drama, je izšel v knjigi pri Novi založbi v Ljubljani. V isti založbi so izšla še Inle klasična dela: Shakespeare-Zupančič: Julij Cezar, Sophokles-Sovre: Kralj Oidip, Ruripides-Sovrfe: Bratski spor. Prevodi so mojstrski in kažejo vso moč poezije in jezika. Cena je izredno znižana na l<) Din za broš. izvod. — Milijone dinarjev se plača letno za električni tok. To je vsota, katera se niti z ozirom na narodno gospodarstvo ne sme podcenjevati, b.lck-Irične centrale, katere dobivajo lo veliko vsoto, pošteno zaslužijo ta denar. One proizvajajo in dajo z ato v polni vrednosti električni tok Ravno tako potrebno pa je, da tudi konzumenti električnega loka dobijo za plačani tok polno protivrednost. Pri razsvetljavi dobi konzument električnega toka 1 le ledaj polno protivrednost, ako dajo žarnice, I katere uporablja, največjo svetlobno množino, ka-I tera se pri odnosni porabi toka vobče more doseči. Tako zvane žarnice z nitko v dvojni vijač-nici predstavljajo v tem pogledu viden napredek. Pri tem pa te najnovejše žarnice ' nitko v dvojni vijačnici nc predstavljajo nikako tajnost. Za njihovo labrikacijo so potrebni le mnogi poizkusi, najpreciznejše delo in uporaba res najboljših surovin. Ako proizvajalec žarnic nc štedi s trudom in stroški, je brez daljnjega v stanju proizvajati žarnice prvovrstne kakovosti. Konzument pa mora v lastnem interesu paziti na to, da uporablja samo najboljše in najbolj znane žarnice, ker se s tem zavaruje pred prevelikimi izdatki za tok. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Donders, Lcuchtfcncr. Pater Lacordaires O. ' P. Iz njegovega govora in spisov. 205 str. kari. 3(1 Din. Fischer, Katholische Krankonscelsorge. j 354 sir. vez. 112 Din. — Hodel, Korpcrlehrc und | (icsiindheitspllege auf rcligiiiser Grundlage. 272 ' sir. vez. 88 Din. — Homines, Lobcns u. Bildungs-philosophie als volkisehe u. katholische Aufgahc. 1 196 str. vez. 110 Din. — Kassiepe, Die katholische Volksmission in der neiicn Zci(. Osnovna in praktična navodila za duhovnike. 200 str. kari. 5(i Din. — Kolher, Vom Gcheiinnis der Papst-kirohu. 263 sir. vez. 96 Din. — Lhande, Die Ar-liton im Evangelium. Pariška radio predavanja. 107 str. kart. 30 Din. — Schryvers, Mein gottli-cher Fround. 274 str. vez. 80 Din. — Stockums, Der Bcruf z um 1'riestertum. Misli in razmišljanja za bogoslovce in duhovnike. 259 str. vez. 96 Din. j nevez. 70 Din. znanje iz znanstvena raziskovanja so brez prestanka na dela. Z velepomembnim izumom nitke, ki je zvita v dvojni vijačnici, je svetlobna množina pri modernih TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna množina je na žarnicah podana v dekalumenih, a poraba toka v wattih ŽARNICE TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vara ohrani zdravje in mladostno svežost — Nebotičnik govori. Po nalogu banske uprave so ljubljanske radijske trgovine namestile po vsem mestu ojačevalne naprave, tako, dn more tudi ono občinstvo, ki nima doma radijskih aparatov, poslušati volilne govore članov vlade. Posebno dobro, glasno iu razločno se čuje po mestu, kakor tudi v okolici celo do Viča. Bežigrada in Št. Vida ojačevalua naprava, ki io je postavila zn^na naša radijska trgovina Radio:, reg. z. z o. z. v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 7. na vrh ljubljanskega nebotičnika. Naprava bo oddajala do 5. maja t. I. vse večje govore ministrov, prenašala velika zborovanja, ki so predvidena, ter objavljala na dan volitev 5. maja poročila o poteku volitev in volilne rezultate. Ojačevalna aparatura, ki je lastni izdelek navedene tvrdke, oddaja z izhodno energijo le ca 60 vvattov ter žene tri velike zvočnike, ki so naravnani v 3 različne smeri. Ti trije zvočniki, od katerih sta dva angleška, tretji pa ludi domač izdelek, so najnovejše konstrukcije, katera se sedaj ne uporab Ija niti pri radijskih aparatih, temveč lo prav zadnje čase pri zvočnih kinih. To so namreč zvočniki s takoimenovanim visokim učinkom, ki pri isti energiji, kot so jo potrebovali dosedanji zvočniki, dajejo ra »krat večji učinek. Le na ta način je mogoče, da daje aparatura s temi zvočniki tako jak in čist glas. dasi dela le s 60 vvatti. Tvrdki »Radio«, reg. z. z o. z., Miklošičeva cesta 7, ki je povsem domača tvrdka ter zaposluje izključno le domače moči, k tem uspehu čestitamo. Pomladne novosti Boljša od pilotov - lovcev Koledar Nedelja, 31. marca: 4. postna, sredpostna nedelja. Benjamin, mučenec; Gvidon, opat. Ponedeljek, 1. aprila: Hugo, škof: Venancij, škof, mučenec. Ta mesec, zraste dan od 12 ur 34 minut za 1 uro 29 minut na 14 ur in 3 min. Novi grobovi + V Šenčurju pri Kranju je v visoki starosti !58 let umrla gospa Katarina U m n i k , po domače Makovčeva mati, mati bivšega poslanca oblastnega odbora g. Antona Umnika. Blaga rajnica je bila globoko pobožna žena, ki ni zamudila nobenega jutra, da ue bi bila pri sv. daritvi in obhajilni mizi, je pa tudi praktično izpolnjevala zapoved ljubezni do bližnjega, ko v potrebi nobeden ni odšel od nje brez telesne in duhovne pomoči. Fara bo težko pogrešala tako vzorno ženo in maler ter se je bo dolgo spominjala. Naj v miru počiva! Otrokom in sorodnikom pa naše globoko sožalje! ^J- V Tržiču je v 68. letu starosti umrla Marija Kralj, po domače Kraljica na Fabriki. Lani je obhajala 40 letnico, odkar je bila zaposlena v predilnici. Vnela je bila za vse dobro in vedno se je trudila živeti tako, kakor ji je velevala njena živa vera. Njeno stanovanje je bilo včasih spremenjeno v pravi društveni dom za dekleta. Koliko sestankov in de-vetdnevnic so opravila dekleta v tistem malem stanovanju. Koliko dobrih žena in mater se je vzgojilo na teh sestankih! Krona vsega dela te družbe pa je bila zgradba Marijine kapelice na »Fabriki«. ki je samo delavska naselbina tržiške predilnice. V kapelici zvoni zvonček vsaki dan trikrat in takrat, kadar nesejo mrliča iz te naselbine. Tako je tudi v petek popoldne klenkal ta zvonček v zadnji pozdrav pokojni Kraljici, ki je odhajala k Bogu po večno plačilo, njeno truplo je pa zapustilo njej lako ljubo »Fabriko«. Naj ji sveti večna luč! Ostale vesti — Zahvala. Ker sem dobil o priliki svoje 60-Ielnice nebroj brzojavnih in pismenih čestitk iz raznih krajev naše lepe domovine kakor tudi iz inozemstva, se tem potom vsem, ki so mi ob tej priliki čestitali, kar najiskreneje zahvaljujem. — France B a t j e I. — Glasbeni tečaji v Salzburgu. Mednurodna ustanova Mazarteum v Salzfourgu (Avstrija) priredi kakor vsako leto talko tudi letos od 3. julija do 4. septembra glasbene tečaje in tečaje za dirigente. S tem je dana umetnikom in olevom umetnosti priložnost za višjo glasbeno izobrazbo, odnosno v okviru možnosti za praktično umetniško delo. Med drugim bo imel grški skladatelj in pianist Loris Margaritis meseca avgusta tečaje za igralce na klavir. Studio za zvočni film in radio bo priredil dunajski filmski režiser Aleksander Per'»11. Sloviti plesalec Harald Kreutzberg, vrnivši se iz svojega potovanja po Ameriki, kjer je že osmič bil na gostovanju, bo vodil učne tečaje za plesalce. Dalje priredijo seminar za odrsko umetnost in drugo. Kdor želi natančnejše informacije, naj se obrne nn Mozarteum-Akademie, Salzburg. plašče, obleke, bluze, srajce, kravate, nogavice v izredno veliki izberi po globoko znižanih cenah priporoča tvrdka Ign. Žargi, Sv. Petra c. 11 Ljubljana Umetnost prve RADENSKA Varujte Vaše živcel Vaš uspeh zavisi v 90°/o od Vaših živcev! — Živinorejski in kramarski sejem pri Sv. Juriju pri Grosupljem lx) v soboto. 6 aprila. Prodajalci in kupci vabljeni! — Gozdni požari. Zadnji čas se množe gozdni požari na deželi. Močno vetrovno vreme zelo pospešuje razširjenje takih požarov, ker veter podpihuje gorečo travo in steljo. Posestniku Antonu Burji v Snoviku. občina Tuhinj je požar uničil mlad gozd v obsegu I ha Dva šolarja sta se igrala hi podžigala grmičevje in steljo na več krajih. Ko pa je izbruhnil pravcati požar, sta jo odkurila. V ozdu je bilo nasajenih mnogo smrekovih sadik, i so vse uničene. Burja trpi okoli 5000 Din škode. Ljubljanske kandidature. — Pri okrajnem sodiščuHonduras, padajo vsako leto izpod neba ribe. To se takole zgodi: Tamkaj veter dviga v zrak cele stebre morske vode in z njimi seveda tudi ribe, katere so v morski vodi. Te ribe potem z vodo vred popadajo na tla,- kamor jih ie oač zanesel veter. Sedaj se je prvič posrečilo, da ie nekdo fotografiral ta nenavadni orizor Na belgrajskem le- | • ališču sc je sedaj, ko -u nastopili pomladni dnevi, z sanih obsojencev pa je prinesel sedaj lokalni ogled na licu mesta, ki se je vršil v no« od uetrtka nn petek. Presenečen a kom isi j a Lokalni ogledi z rekonstrukcijo zločina so nekaj redkega v sodni praksi. Edinstven pa je bil seveda lokalni ogled, ki naj bi se vršil na domu Markuzzijev v Drvonji pod takimi okolnostmi, ki jih je določilo sodisce: o polnoči v noči po zadnjem luninem krajcu. Zaradi tega je vladalo za dogodek v vsej javnosti izredno zanimanje. Prvič bi se imv ral vršiti ogled lansko jesen oktobra. Kadi napo voljnih vremenski]) razmer so ga določili na november, pa ga zopet preložili končno na pomlad. Februarja je bil sneg in tako je ostal samo še marec, ki pa je tudi zaradi tega usoden, ker je takrat pozicija luna ob času zadnjega krajca slicna oni v septembru. Naravno, da so se zanimali za slučaj tudi novinarji. In dasi sta sodisce in odvetnik držala datum ogleda v strogi tajnosti, se je vendar zgodilo, da sta presenetila sodno komisijo, ki je prišla na lice mesta v četrtek popoldne, na domu Markuzzijev dva novinarja, od kateril jo bil eden »Slovencev« poročevalec. Preiskovalni sod: nik dr. Turato se je moral liočes noces udati ter dovoliti radovednežema, da sta prisostvovala dogodkom proti zaobljubi, da o rezultatih preiskave ne b odeta ničesar poročala Ker pa je treba obljubo tudi držati, moram zaenkrat »Slovenčevim« bralcem za-molčati najvažnejše ugotovitve; prineslo pa je noč toliko zanimivli dogodkov, da jih skoro ni mogoče v podrobnostih opisati. Na dom n »Taljanov« Daleč se vije od Sv. Benedikta kolovozna pot skozi idilično Benediško grapo, preti no pripelje mimo prilično lepega domovanja, ki ga je leta 1890 kupil opekar Angelo Markuzzi, ki je prihajal prej leto za letom >z italijanskega Vidma (Udine) v Slovenske gorice delat in žgat opeko Oženil se je z domačinko, imel dva sina ki sta ostala kakor oče italijanska državljana, po narodnosti pa že Slovenca. Okoličani imenujejo domovanje še danes »pri Taljanu«. V četrtek popoldne je hiša slič.ila na zunaj pravcati trdnjavi. Od hiše do ceste je segala v dolžino 14 metrov dva metra visoka skladovnica drv, na spodnjem koncu se je proti kleti nadaljevala z v tla zasajenim visokim in gostim vejevjem, ki je predstavljalo nekdanjo živo mejo, desno stran ob kolovozu pa je za.slan.jala iz starih P lan k v naglici zbita stena, na mestu nekdanje cli-varnice. ki jo je sedanji lastnik podrl. Se zanimivejšo sliko je nudilo^ dvorišče Lesen steber je predstavljal rnogoc.no lipo, ki so jo med tem posekali, mnogoštevilni manjši stebri in koli pa posekano sadno drevje. Vse je bilo prirejeno tako. da bi vsa okolica po možnosti izgledala kakor leta 1920. Pred hišo nas je sprejel sedeč na pragu 9-' letni starček, nekdanji gospodar Angelo Markuzzi. »O signori. signori, Bog daj« je pozdravil, nato pa nemo obsedel. Popolnoma ie gluh, vendar je z napeto pozornostjo spremljal vse dogodke. Takoj nato se je prikazala na prag n hiše priletna ženska, soproga Ivana Markuzzija, Ana. Leta 1926 je bila obsojena na tri leta težke ječe, ki jo je odsedel a v Begunjah. Planila je v jok. ko je zagledala težko pitčakovano komisijo. In nato ie pripovedovala: Bilo je 20 oralov posestva, ko so ga za stroške sodnega postopanja prodali na dražbi. K s reci je kupil zet Anton Kraner 7 oralov zemlje m hiso. ter sedaj pridno gospodari. Dolga je bila njena povest o prestane m strahu, da ji. bodo moža in svaka, o katerih nedolžnosti je bila prepričana, usmrtili, mnogo je pripovedovala o trpljenju v kaznilnici, najbolj pa se je zanimala za potek preiskave. Priprave za nočno preiskavo. Preiskovalni sodnik dr. Turato je ta.ko.i po prihodu začel s temeljitimi pripravami ta nočno preiskavo. S pomočjo odvetnika dr Komavlija, narednika Zorenča od mariborskega orož. poveljstva, poveljnika troji-ških orožnikov Mariča, še treh ostalih orožnikov in domačinov je uredil na podlagi skice, ki je bila priložena .srninemu spisu, dvo- • « - d- 1— 1----- „ ^ l.ilr. ru-i nnis,l nt.ro- rise« iafcO, mi^i "".i >:• !"" -•-■i," nicnilnih uric v usodni nota leta 1920. Pri tem se je izkazal preiskovalni sodnik za izvrstnega režiserja. Temeljito je poučil vse osebe, ki naj bi v nočnem prizoru sodelovale, o njihovih nalogah. Ogledal si je okolico ter določil točke, od koder so se potem vršila opazovanja. Ko je sodnik priprave končni, so se udeleženci napotili k sosednjemu posestniku Plo.ju, ki stanuje v ličnem gradiču sredi svojega obširnega posestva. Prijazno so bili sprejeti ter so tu počakali polnoči. Kovač Geček — glavna obremenilna priča. Sredi večera se je pojavil na Plojevem domu tiho kakor duh visok in košeat starec — 60 letni kovač Geček, glavna obremenilna priča, ki je s svojimi izjavami lota 1926. sko- | raj spravil tri ljudi na vešala. Geček, Prek-murec, je imel svo.rečasno v Ščavnici koračnico, ki jo vodi sedaj njegov sin, Geček pa živi v inali koči v Žerjavcih. Nemo je sedel v kot ter kratko in rezko odgovarjal na vprašanja. Potem ga je sodnik dr. Turato zaslišal. Zasliševanje je trajalo dolgo in končno je starec pritisnil svoj s tinto namazan palec pod zapisnik na mesto podpisa. Prvi dokaz — lune ni. Geček je v vseh svojih dosedanjih izjavah pripovedoval, da se je nočni dogodek na Markuzzi je vem domu odigraval proti 12. uri ponoči ob svitu zadnjega krajca. Le o položaju lune na nebu so bile njegove iz-povedbe vsakokrat različne. Zaradi tega je sodišče odredilo, da se mora vršiti lokalni ogled na dan, ki bo no položaju lune odgovarjal usodni noči dne 7. marca. Id koledarju bi morala vzhajati luna okoli 11. Ko se je komisija nariotila proti oolnoci na dom Mnrkuzzijevib. .ie bilo vse splono p rešene: čeno na nebu nikjer lune. Šele domačini so dali pojasnilo: Drvanja leži tako v grabi, da se prikaže luna v tem času na nebu šele po 2 no polnoči. S tem .ie bila ovržena izjava G"čekova. da je videl prizore na dvorišču Markuzzijeve hiše ob svitu lune. Geček je usodno svojo zmoto tudi kmalu doumel, pa .jo je skušal popraviti z izinvami. da se sedaj točno več ne spominja,' dn pa nnjbrže takrat res ni bilo lune. Skrivnostni nočni prizori. Po prihodu na lice mesta so se začeli razvijati skrivnostni prizori, kakor jih je zasnoval spretni režiserski duh preiskovalnega sodnika. In priznati je treba, da so ;ie režija v polnem obsegu posrečila. Orožniki so spravili z dvorišča radovedno množico, ki je prihitela i« soseščine. Geček se .ie moral v s"remstvu sodniKa podati po cesti do prostora. na katerem je videl pred 15 leti luč v kleti Markuzzijeve hiše. V kleti so nato prižgali petrolejko. "Res se je opazil i/, daljave brleči sij na kletnem oknu, nikakor pa ne pred vrati, kakor .ie trdila priča v svojih prejšnjih izjavah. Potem se ie odigral glavni prizor, ki ho gotov za potek preiskave odločilnega pomena. Geček se 'e mornl postaviti rili vhodu na dvorišče, stisnjen k skladovnici drv na mestu. Vakor je opazoval prizore pred 15 leti. Sredi dvorišča je stal_ eno-vprežen t o jtor.sk i voziček. T z teme se je nenadoma pojavi1- svetloba petrolejke, ki .io je nosila ženska postava v roki; šla Je od iiiše čez dvorišče v hlev. iz hleva nazaj proti kleli, nato pa ie od kleti prisvetila naza.i po dvorišču proti vozu. Za njo so stopale od kleti tri teran« moške -nstave Polagoma so hodili možje, dva sta nekaj težkesra no«iJa na rokah, ko sta prišla k vozu. ie pristopil še tretji iu prekobalili so predmet nn voz. Ženska :ie pri tem svetila 7 visoko dvio-vneno svetilko. Prizor se ponovili še enkrat:. Potem so pristopili k vozu odvetnik in oba novinarja tei notiboma. .epetnje govorili nekatere italijanske bese >. S tem so se prizori, ki so sličili kakemu skrivnostnemu filmu zaključili. Sodnik se je z Gečekom odstranil Spominske slike na prvo sveto obhajilo Čast. gg. katehete si dovoljujemo opozoriti, da imamo na zalogi čez 50 različnih vrst obhajilnih slik, med temi 20 popolnoma novih vzorcev. Vse slike so umetniško izdelane ter krasno barvane. — Cena konkurenčno nizka po velikosti od 1.50—3.50 Din. Prodajalna H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 2a spomladansko Zdravljenje za čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-iaj BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: Apoteka Bahovec, Ljubljana, 3. mora biti plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLANINKA-iaj BAHOVEC. Rej. br. 76 od 5./II. 1932. v hišo ter ga ponovno zaslišal o prizorih, ki jih je opazoval. Ko je prišel Geček od zaslišanja, smo ga izpraševali še mi. Ni mogel povedati barve robca, ki ga je nosila ženska, ko je svetila z lučjo pri vozu. V resnici je bil robec bel. O predmetu, ki so ga trije možje rosili in vrgli na voz, je dejal, da je bil »živ človek«, v resnici pa je bila vreča slame. Pri razsvetljavi petrolejke se res ni dala ugotoviti na kratko razdaljo ne barva robca ne pedmet, ki so ga nuložili na voz. Pomen nenavadne igre. Vsi skrivnost u in nenavadni prizori, ki so se odigravali \ polnočnih urah na_ temnem dvorišču, so imeli svoj pomen. Geček je v svojih obremenilnih izpovedbah pred sedmimi elti izjavljal: Ko je šel proti 12. uri dne 6. septembra leta 1920. od Sv. Benedikta proti Ščavnici, je na poti skozi Drvanjo postal pozoren, ker je opazil luč v Markuzzi-jevi kleti. Ko je prišel v bližino hiše, se je stisnil k visoki skladovnici drv ter bil z grozo priča strašnega prizora: V smeri od kleti je prišla ženska z belo ruto na glavi, ki je svetila s petrolejko. Za njo sta dva moža nosila mrtvega človeka. Eden ga je držal za noge, drugi pod rameni. Prišla sta do voza, kjer je pristopil še tretji moški iu prekobalili so mrtveca na voz ter ga pokrili s plahto. Pri tem so po tihem šepetali nekaj v italijanščini ter je Geček razločil besede »subito. snbito kariola«. Ves trd od strahu je nato odliitel po oesti, ko pa je bil oddaljen kakih 200 korakov, so ljudje nn dvorišču že pognali vprego in voz je oddrdral s strašnim bremenom po cesti proti Sv. Benediktu. — Naslednjega dne so našli v Benediškem gozdu neznanega mrtveca, ki je imel v žepu 13 srebrnih kron, na roki pa zlat prstan. Na podlagi Gečekovega. pričevanja je sodišče leta 1926 sklepalo, da so Markuzziji v družbi soseda Miliaela Zeml.iiča ubili in oropali v svoji kleti neznanca ter ga oropali. Naložili so ga potem na voz ter zapeljali v Bene-diški gozd kier je bilo truplo naslednjega dne najdeno. Tako sliko so si ustvarili tudi porotniki, ki so pri vseli treli glasovali za smrtno kazen. Dokazi nedolžnosti. Že neprestana izpreminjanja v Gečkovih izpovedbah, ki jih .ie delal ob priliki številnih zasliševanj, so vzbudila dvom o istini-tosti pričevanja. Še tehtnejše dokaze o tem je prinesel sedaj lokalni ogled. Luna, ki je v vseh njegovih prejšnjih izpovedbah igrala glavno vlogo, .ie sedaj kar naenkrat izginila. Pri prizoru, ki je ponazorjeval nakla: d a nje trupla na voz, niso mogli niti gledalci iz bližin« nekaj metrov razločiti barve ia naglavne rute pri ženski, ki je nosila svetilko in niso mogli ugotoviti oblike vreče, ki so io mož;e vrgli na voz Še manj .ie mogel to ugotoviti Geček iz večje daljave, ko je imel vrečo za »živega človeka«. Ci=to pa je verjeten zagovor Markuzzijev in Žemljica, da so v omenjeni noči nalagali na voz prašiča, ki so ga zapeljali v Maribor na semenj. Trbovlje Smrt vzornega moža. Umrl je Kmet Ivan, p. d. Selevšek na Ojskem, star 73 let. Do zadnjega trden in neutrudljivo delaven, nikdar v življenju bolan. Sedaj pa ga je vzelo prej ko v dveh dneh malo hripe in pa kap. Bil je zaveden katoliški mož. Do zadnjega delaven v načelstvu Kmet. del. hranilnice in posojilnice, pri nadzorstvu stavb, zadruge Lastni dom in pri Apostolstvu mož. 7,a vse dobro mu bodi Bog plačnik, preostalim pa iskreno sožalje! Zadružna elektrarna sporoča, da bo prekinjen tok podnevi v ponedeljek v Lokah ter v torek v Trbovljah. Čudo v živalskem življenja A ameriškem mestu Gaani (Združene države) je v začetku letošnje hladne pomladi v zoološkem vrtu nodinil oar noiev. ki ie pravkar izvalil mladiče. Da bi pa osirotele mladice ohranili pn živlieniu. so mlade noie z velikim trudom navadili sesati doječo psico. Novo m^stfo Občni zbor uradniške nabavljalne zadruge bo dne 6. aprila 1035 ob pol 10 v porotni dvorani tuk. okrožnega sodišča. Na dnevnem redu so volitve upravnega in nadzornega odbora. Dr. Kfisscl Bofitior je otvoril svojo ordinacijo. Ordinira od 8.-11. ure Ljubljanska cesta št. 30. Ciganska nadloga. V zadnjem času so se v bližini Novega mesta ulaborili cigani, ki so v veliko nadlogo za okoliško prebivalstvo. Gasilski glasbeno-pevski večer v Novem inestu. Dne 23. marca t. 1. se je vršil v Novem inestu glas-beno-pevski večer, ki ga je priredilo gasilno društvo. KOLEG. KAPITELJ V NOVEM MESTO razpisuje s tem službo organista in cerkvemka pri kapit. in mestni župni cerkvi sv. Nikolaja. Dohodki: prosto stanovanje in mesečno Din 800.—Prednost imajo oženjeni, ki bi mogli s svojimi rodbinskimi člani oskrbovati opravila v cerkvi in zakristiji, ako ima organist posla na kom. Prošnje nasloviti na koleg, kap i tel j v Novem mestu. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. april, nastop službe rine 1. maja t. 1. Natančna pojasnila o tem službenem mestu daje — pismeno — novomeški kapitelj. Zborovanje naših turistov. Pretekli četrtek jc imela podružnica SPD občni zbor. Razpravljalo se je predvsem o blagajniškem poročilu. Osnoval se je nanovo izletniški odsek Tudi o zgraditvi koče na Gorjancih se jc razpravljalo, vendar z nedoločnim rezultatom. Po izjavah peric je PERI ON pralni prašek najboljši. . . ker ne kvari perila. — In domač izdelek je! Gospodinje, kupu r te qa. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V ponedeljek, dne 1. aprila, bo predaval ob 20 v dvorani Delavske zbornice ravnatelj Dirž. Iiiigiijonskega zavoda k- i|r- Kn.rl Petni«: O Imuniteti. Vstop k temu predavanju, ki je predzadnjo v tem polletju, je vjki-itomnj- prost. V MARIBORU: V ponedeljek, 1. uprtla Uo predavanje o zelo aktualni temi: Borba okoli krš.ausl v u nu Nemškem. Predaval bo g. vseuč. prof. dr. A. Živkovič iz Zagreba. -V petek, 5 aprila im predavat k. vseui1. prof. dr. Izidor Cnnkar iz Ljubljane o temi: Kn.ko Bleda likovna umetnost na sveti Pred strašno katastrofo Angleška križarka »Pishmevouch« se je le dni zadela v ekvator in ga močno poškodovala. Zemeljski ravnik se je vsled silnega sunka pomaknil za 150 proti jugu. Ako se ravnik ne pomakne zopet nazaj v prvotno lego, nam grozi grozna katastrofa. Pri nas bi imeli daljšo in hujšo zimo ter kratko poletje. Anglija je poslala na lice mesta dve komisiji, ki proučujeta položaj. Delo bo silno težavno, ker je morje ob ravniku silno vroče. * Te dni so v Nemčiji zaplenili vse protivladne misli. Dne 31 aprila bodo prodane na javni dražbi. Na to dražbo pride sam Stalin iz Rusije. * Tibetanska vlada jc prepovedala uvoz radijskih valov. Meio stražiio noč in dan tibetanski Slovenski misijonar med kitajskimi pogani Med brezdni in divjaki Poročilo misijonarja Jožefa Kereca o potovanju v gorovje Nam-hong Mnogo let misijonskega dela stoji pred menoj hi za menoj. Meseca junija sem se odločil obiskati severo-vzhodni del našega apostolskega vikarijata, pokrajino Nam Jong in Ci hang ter se z motornim kolesom poriniti v še ne dotaknjeno gorovje naših Mio-Cih divjakov. Res je, da je bilo potovanje radi deževja silno težavno, vendar sem z motornim kolesom predirjal v enem dnevu pot, za katero bi porabil peš 4 dni ali pa s čolnom 5 dni. Gnal sem ga in secunda vel in tertia energia, da je blato kar brizgalo od motorja in da se mi ni upal nikdo približati in me napasti. Mimo idoči so mislili, da sem kak »pui-sat«, bog-malik, ki leti čez njihova polja. Tri dni sem se ustavil v Lai hao Kiu, kjer sem pridigoval, imel konference ter ustanovil mladeniško katoliško akcijo. Z ondotnim misijonarjem Ricaldo-nijem sva na kolesih obiskavala vasice in organizirala, posebno mladino za velik praznik za ustanovitev katoliške akcije. Hoteli smo s tem razgibati celo okolico in jo pridobiti za večna načela. Pod varstvom sv. J. Boska se je ta mladina in ves narod na nedeljo 24. junija zbiral na misijonski postaji. V trumah, kar v celih procesijah, s križem in zastavo, so prihajali prepevajoč nabožne pesmi. Nikdar se kaj takega v teh krajih še ni zgodilo, da bi se kristjani upali javno v procesijah, z verskim znamenjem in nabožnim petjem prikazati. Kakor sem jim z navdušenjem pridigal in jih vžigal v ljubezni do pravega Boga in do žrtev, tako so postali korajžni, neustrašeni in navdušeni, da so dejansko pokazali poganom, kaj so in kaj častijo. Poleg katoliške akcije smo tudi tukaj ustanovili trajni katehurnenat. 26. junija sva z misijonarjem Ricaldonijem odrinila proti Cong Po Cao, to je zelo daleč proti severu. Tu je predhodna misijonska postajica in kapela. Tudi nižji razredi ljudske šole so v njej, ki jo vodi ondotni katehet. Največkrat obišče te kristjane naš misijonar Avalle. V njegovi sobi sva našla par rjuh in dobro zamašeno steklenico s prilepljenim lističem, ki je nosil mrtvaško glavo in napis: »Tok Yok«, to je po slovensko »strup«. Ko sva odprla in dobro povohala, sva dognala, da je to: Fu Kvat Cao, to je »žganje iiz tigrovih kosti«, ki je silno zdravilno in okrepčevalni sredstvo. Zato sva zvrnila vsak po dva kozarčka. Namenjena sva bila v gore k Mio-Ci-jem. S seboj sva imela le nekaj podobic, svetinjic in otroških igračk, žoge itd. To naj bi bil le prvi predhodni obisk, ki se je tudi lepo posrečil. Že ob vznožju pogorja, med rižnim poljem, sva srečala večje trume ljudi, ki so nosili na ramah svoje pridelke: kože in pletenine iz šibja. Moški, ki so znali haka dialekt, so nas razumeli in midva nje; otrok in žensk pa ni bilo mogoče razumeti, tako svojevrstni jezik govore. Obiskala sva par koč in bajt, zgrajenih in pokritih z drevesnim lubjem. Obdarila sva vse malčke, popolnoma nage, z darili. Zaigral sem nekoliko na orgel-ce, da so se vs>i čudili in hoteli vanje pokukati, kaj je neki noter, da tako lepo gode; najrajši bi jih raztrgali in pogledali, kdo neki mora takoj majhen v njih biti in tako lepo žvižgati... Starejši so se tudi zelo prijazne kazali, vsaj na zunaj, kaj so si v srcu mislili, se ne upam izraziti. Stanovanja so silno revna: bajta, po tleh pa bambusova pletenina in živalske kože, polne raznovrstne golazni. Deca je naga, starejši pa zelo slabo oblečeni, nekateri samo z živalsko kožo prepasani. Po tolikih letih je bil to prvi obisk med našimi divjaki. Bliskoma sem z očesom in mislijo pregledal predmete, opazoval kretanje, način pogovora in premišljeval, kako bi se moglo pričeti kako delo po-kristjanjenja in civilizacije. Narcčil sem misijonarju Kicaldoneju, naj jih večkrat obišče. Ko se bo medsebojno znanje in zaupanje poglobilo, bo pač mogoče dobiti kakega mladeniča v naš zavod, ki bi bil potem — vešč njihovega jezika — lahko nastavljen za ka-teheta med njimi... Mislim, da bi bil to še najboljši način, pridobiti te reveže za Kristusa. Da bi se pa . že sedaj tam naselil, nikakor ne kaže, vsaj tako se I je dalo sklepati, da bi hitro stregli misijonarju po življenju. Tudi najino motorno kolo je vzbudilo silno zanimanje. Ce bi se še dalje časa tam mudila, bt ga gotovo razbili in pogledali, kakšen hudič mora biti v njem, da tako ropota in s tako naglico nese naprej ta dva »tuja hudiča«. Nekdo je bil še tako predrzen. da se je hotel prepričati, ali je moja dolga brada resnična ali pa samo pripona, in me je pošteno pocukal... Ko sva se vračala, sva ubrala drugo pot, da bi se tako ognila morebitnim pripravljenim napadom, posebno, ker je prvič v te kraje prišlo motorno kolo in je na nekaterih krajih silno slaba pot tako, da mora človek zelo počasi voziti. Misijonar Ricaldone je sedel zadaj, ker je imel na hrbtu ščit (železno oklopnioo) za slučaj napada s puško ali puščico, katere ti ljudje tako spretno izstrelijo. Ko sem se vračal iz Ci hinga proti Siu Cao, me je sam Bog rešil nagle in grozne smrti: Zavozil sem ] na ovinku visokega klanca v globok prepad. Ako ne i bi bil obtičal na goslo poraščenem trnjevem grmu, I Atentat Pred kratkim so listi poročali, da je v Meki na arabskega kralja Lbn Sauda bil izvršen atentat, ki pa se je ponesrečil. Kraljevi telesni stražniki so atentat preprečili na ta način, da so napadalce ua licu mesta postrelili. — Tako kratko časopisno poročilo. Letošnje moliamedansko romanje v Meko k »svetemu Mohamedovemu kamnu« je bilo tako sijajno kakor že dolgn ne. Od vseh strani lbn Saud daljne Azije in Afrike so privreli romarji s karavanami, na avtomobilih, peš i/ Maroka in Alžira, cele tolpe fanatikov so po kolenih pri-dnsale z indijskih gora. V Meki pa so vsi enaki. V vrsti romairjev se vrstijo izgnani kralj Afganistana Anianulah, za njim njegov smrvni sovražnik poslanik novega afganskega kralja. V Meki namreč mora za Mohamedanou prenehati vsako sovraštvo. Zaman je Keinal paša poskusil uničiti tno-hamedanstvo s tem, tla je razbil kalifat. Turški Kemal paša je hotel namesto sture Turčije postaviti moderno Turčijo, ki bo svobodomiselna in prosta vseh dosedanjih verskilr predsodkov. Muslimanska vera je imela doslej zatočišče v turškem cesarstvu a je sedaj iz Turčije takorekoč izgnana. Toliko bolj prisrčno je bila sprejeta od neštetih milijonov muslimanov, ki prebivajo na obširnih zemljah med afriško zahodno obalo in mongolskimi stepami, kdor pride v Meko, mora sedemkrat iti okrog Ka.be, »svetega kamna«. V vzhodnem kotu »svetega dvorišča« leži črn kamen, katerega mohainedan-ci sipoštljivo poljubljajo. V južnem kotu pa leži srebrni kamen, pred katerim se globoko priklanjajo. V potek je slavnostni konec. Ob 8 zjutraj je odšel krulj lbn Saud, ki se imenuje kralj kraljev in svetnik svetnikov, da izvrši versko dolžnost mohamedaiiskega vernika ter sedemkrat obide »sveti prostor«. Že četrtič je poljubil črni kamen, ko je nenadno planil nadenj z divjim krikom možak, ki je v rokah vihtel bodalo. Kakor bi trenil, se je sprožil samokres in napadalec sc je zgrudil. lbn bi imel strašen konec jaz in kolo. Se so se našli ljudje, ki so prišli pomagat, da so i mene i kolo izvlekli iz tega, vsekakor neprijetnega položaja. Visel sem nad žrelom strašnega prepada, kjer se je penila in bobnela voda, ter med nebom. Ko sem živ in zdrav prišel na cesto sem vzdihnil: Oh, Gospod! gotovo si mi pripravil še mnogo dela v svojem svetem vinogradu!... ln obljubil sein, da bom res pridno deloval z vsemi svojimi močmi. Imel sem že pred par meseci obljubljeno, da bom šel na jug Kwan Tunga, kjer bi moral imeti 74 govorov. Komaj sem se vrnil v svojo centralo, sem resno mislil na to misijonsko delo ter se nanj z vso vestnostjo pripravljal. Sam Sou Po in Tung Lo Wan ter Makao naj bi bilo polje mojega pridigovanja. To so kraji, kjer sem pred svojim odhodom v domovino posejal seme kristjanskega življenja. Vsakikrat grem v te kraje s posebnim veseljem in navdušenjem. Od 20. julija do 20. avgusta sem latti niisijoiiaril ter izpolnil vseh 74 govorov in mnogo drugega dela. Za zdaj vsem znancem in prijateljem najvda-nejše misijonske pozdrave. (To poročilo je bilo napisano sredi septembra, a se je med potjo tako zelo zjasnilo.) v Meki Saud ima namreč vedno okrog sobe svoje telesne su/.nje. katere lii po evropsko imenovali tajne detektive. Toda mož. ki je zavihtel bodalo in sedaj leži mrtev kralju ob nogah, ni pravi napadalec. Njegova naloga je bila samo ta, da odvrne pozornost od pravih napadalcev ter povzroči zmedo, da bi napadalci lahko neovirano vrgli svoje bombe. Skoro bi se jim bilo to posrečilo. Kraljevi sin Emir Saud, ki je tudi arabski prestolonaslednik, je nagonsko začutil, da prava nevarnost očetu preti od zadaj. Bliskovito se je okrenil. du bi zavaroval očetu hrbet. V tistem hipu se je že spopadel z dvema temnopoltima orjakoma, ki sta pravkar vlekla iz svojih oblatil ročne granate. Eden je granato res vrgel, razdejala je sveti marmor in utbila 50 ljudi. Toda že v istem hipu pa je prestolonaslednik zabodel. Drugi napadalec je skušal pobegniti, toda telesna straža ga je ujela in ustrelila. S tem činom pa je bila na »svetem mestu« prelita kri. Po mohnmedanski veri ter po navadah in postavi arabske puščave pa je določeno, da mora umreti vsakdo, kdor bi na tem kraju prelil človeško kri. Ker so kraljevi stražniki, braneč kraljevo življenje, prelili kri na tem »svetem ineslu« bodo tudi oni morali umreti. Kajpada jih bo njihov kraljevski gospod poprej še odlikoval. Ker je lbn Saudov sin sedaj vrhovni poveljnik arabskih čet, ni podložen |K>svetnini sodiščem. Zato njega ne bo doletela usoda, katere l>o doletela kraljeve stražnike. Pač pa 9 let zapored ne bo smel obiskati svetega mesta Meke. lbn Saud si ne lasti le pravico biti posvetni kralj, ampak si lasti tudi dediščino kalifov, vehs-k i h poglavarjev mohamedaiiskega sveta. Po tej časti in slavi je hrepenel jemenski kralj, kar se 11111 pa ni posrečilo, lbn Saud ga je premagal. Zato je jemenski Imam najel morilce, ki so priromali v Meko zato, da umore njegovega tekmeca. V Meko so prišli kot potujoči gluinači, ki so vozili s seboj dresirane opice. Gumbe za perilo kostume, plašče suknie, obleke Itd. D IVf . C ir» C M S. predmete kakor preltco za vezenje v fttrenah m klopkih Mou lne, trakove, iMptie, vezenino, nuka-nec, las lko. svilo kronsko, Prlmor, Gullver, Adler, 8emperbene, damsko perilo, kravate, ovratnike. DiSeče milo zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, praSek, Sčelke, vazelln za roke. Nogavice damske, moSke, otro8ke ln rokavice v veliki lzben nudi po na)nlž|lb cen.th OSVALD D0DEIC, LJUBLJANA Pred »hofljo 15. Na debelo! Ogleo brezobvezen. Ka drobno Štirje narodi govore v mikrofon. Ob mednarodni tekmi napovedovalcev v radiu, katere so se udeležili newyorš'ki študentje, so nastopali fantje raznih narodov. Od leve na desno vidimo Inda Prav. Bhagvata, Gandijevega pristaša — Marijana Montero, sina izgnanega mehiškega generala — Jamesa Lana, sina predsednika kitajske narodne vlade v Nankingu in sina izgnanega kurdistanskega šejka Baba Ali. Mohamedanshi svet se vzbuja k novemu fanatizmu Roman za mlade in stare 37 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. KSstner, poslovenil M. Kunčič. Emila je obšel strah. Spomnil se je stražnika Žumra v Novem mestu in hudih sanj. Zdaj teče njemu voda v grlo ... >No?< ga je spodbujal komisar. Emil je skomignil z ramo in dejal: »Torej dobro! Pa povem: ker sem v Novem mestu na spomeniku nadvojvode Karla naslikal rdeč nos in brke. Prosim, aretirajte me, gospod komisar!« A namesto da bi se zgrozili ob strahovitem Emilovem priznanju, so se vsi glasno zasmejali. Komisar pa je zaklical: »Ampak prosim te, dečko, enega izmed svojih najboljših detektivov vendar ne bomo zaprli v luknjo!« »Ne? Res ne? To me pa veseli,« se je dečku razvedril obraz. Potem je pristopil k enemu izmed časopisnih poročevalcev in ga vprašal: »Ali me še kaj poznate?« »Ne,« je odgovoril gospod in se začudil. »Jaz sem tisti, ki ste mu včeraj plačali vozni listek v tramvaju, ker sem bil brez denarja.« »Lej ga, saj res!« je vzkliknil gospod. »Zdaj se spomnim. Zahteval si tudi moj naslov, da bi mi vrnil denar.« »Ali ga hočete zdaj?« je vprašal Emil in privlekel iz žepa deset pfenigov. »Beži, beži, niti na misel mi ne pride,« ga je zavrnil gospod. »In tudi predstavil si se mi takoj.« »Seveda,« je pojasnil Emil. »To storim skoraj zmerom. Emil Stolničar je moje ime, če ste pozabili.« »Jaz sem pa Kastner,« je dejal časnikar in segla sta si v roke. »Imenitno!« je vzkliknil komisar. »Torej stari znanci!« »Poslušaj, Emil,« je dejal gospod Kastner. »Ali bi žel za pol urice z menoj v uredništvo? Mimogrede pa skočiva še v sladčičarno in si privoščiva kolačev s smetano.« »Ali vas smem povabiti jaz?« »Lej ga no častihlepneža!« se je zasmejal gospod komisar in vsi gospodje z njim. »Ne. dovoli mi še topot, da plačam jaz,« je delal gospod Kastner »Prav rad,« je prikimal Emil. »Ampak zunaj me čakata profesor in Tomažek.« »Ta dva vzamemo kakopak s seboj,« je svečano izjavil gospod Kastner. Drugi časnikarji so imeli na srcu še mnogo vprašanj. Emil jim je vse lepo razložil in pojasnil. Z veliko vnemo so si vsako njegovo besedo zapisali na papir. »Ali je tat začetnik ali že star grešnik?«; je vprašal e>den izmed njih. »Najbrž ima še kakšen drug greh na vesti,« je odgovoril komisar. »Morda doživimo še veliko presenečenje. Pokličite me, gospodje, čez poldrugo uro še enkrat. Bomo videli, kaj bo medtem še prišlo na dan.« Potem so se ločili. Emil se je vrnil z gospodom Kastnerjem h kriminalnemu načelniku Lurju. Ta je še vedno žvečil svoj zajtrk in s polnimi usti za-momljal: »Aha, mali Solničar!« »Stolničar,« je spet popravil Emil. Potem je gospod Kastner posadil Emila, To-mažka in profesorja v avtomobil in se odpeljal z njimi najprej do bližnje sladčifarne. Tomažek je spotoma glasno zatrobil. Dečki so, se vzradostili, ko so videli, kako se je gospod Kastner prestrašil. V sladčičarni so postali dečki na vso moč živahni. Prigrizavali so črešnjev zvitek z velikanskim kupom smetane in zgovorno kramljali o vsem, kar jim je prišlo no misel: o bojnem posvetovanju na Nikolajevem trgu, o avtomobilskem zasledovanju, o noči v hotelu, o Toniažku kot dečku pri dvigalu, o razkrinkanju tatu v banki. Gospod Kastner je na koncu dejal - RAD VERJAME Zdravnik (ko je preiskal bolnika): .Skrajni čas je bd, da ste prišli k meni!« Bolnik: »Rad verjamem, gospod zdravnik. Dandanes vsak potrebuje denar.« NEDELJSKI LOVEC Nedeljski lovec pride z lova domov in ponosno reče: »Dva zajca sem pa le ustrelil.« »Vsa čast!« ga pohvali žen«. »Se koj vidi, da si imeniten lovec! Kar brez puške strelia* zajce. Pred odhodom si jo nam-reč pozabil doma v veži.,.« SREČEN ČLOVEK »Tone ima pa res vedno srečo, kamor se obrne. Zadnjič ga je povozil avto in mu zlomil obe nogi — v avtu pa se je peljal zdravnik!« OČE IN SIN »Kako prav za prav pride do tega, očka, da nekateri gospodje tako hitro dobijo plešo? Ali so krivi klobuki?« »Seveda, sinko moj — klobuki njihovih žen!« VESTNI NATAKAR Plačilni natakar: »Tako, gospod. Račun sem desetkrat seštet« Gost: »Bravo, gospod plačilni!« Plačilni natakar: »Tukaj imate deset različnih rezultatov, ki Mui iiii uuuiL« MLADI SLOVENEC L Bj Naša Maruška Naša Maruška kadar nj mame, vse gospodinjstvo v hiši prevzame. Kuha kosilo, pere in šiva, hišo pometa, lonce pomiva Kravici v jasfi krme nanosi, piškam in račkam zrnja natrosi Nam pa seveda speče pogače, da je pri hiši dosti jedače... Naj le kdo reče naši Maruški češ, da ni pridna — dam mu po buški! Moj prijatelj kos Kosi so zelo prijazni ptiči in se ljudi niti naj. manj ne bojijo. Tako na deželi kaikor v mestu se nam zaupljivo približajo, če jim trosimo hrane. Prav tako kakor vrabci. Da kosi niso plašni gozdni ptiči, je že zdavnaj dokazano. Mestni kosi se radi naselijo v naših vrtovih in parkih. Nič nenavadnega ni, če si zgradijo gnezda na nazidkih mestnih vil. Kako radi poslušamo njihovo pesem, ki se oglasi po mestnih parkih že v mesecu lebruarju, če ni premrzlo, gotovo pa v marcu. Naša ušesa dobro poznajo vabeči glas — čriii —, ki dolgo in vztrajno odmeva v pomladnih večerih pred našo hišo v vrhovih dreves. Ko sobice zaide, često zaslišimo cvrčanje jn tiho žgolenje, znane plašne glasove ptic, ki se podajajo k počitku. Pogosto sem se čudil in smatral te glasove za brezsmiselne in celo nespametne, saj so morali opozarjati v mraku krožeče ptice roparice na njihovo počivališče in jih tja zvabljati. Toda motil sem se. Res cvrči in žgoli kos, preden zaspi, toda v trenotku, ko cvrčanje utihne, neslišno zleti proč in izgine v grmovju, kjer si je pripravil posteljico. Rad imam ptiče in opazujem njihovo življenje že dolga leta. Marsikaj zanimivega sem že videl in doživel z njimi, toda najraje se spominjam dogodka pred nekaj leti. Bilo je proti koncu aprila. Sprehajal sem se po mestu in krenil proti Tivoliju. Se nisem prišel do železniških zatvornic, ko mi je priskakljal nasproti mlad kos. »Cit-cit« me je opozarjal nase. S tem »cit-cit« prosijo kosi hrane. Vedel sem, da po trinajstih ali štirinajstih dneh mladiči sicer zapustijo gnezdo, toda leteti še ne morejo in niti ne znajo. Cez noč se skrijejo v gostem grmovju, kjer jih pa žal mnogo zmrzne in pogine v hladnih pomladnih nočeh. Ubožček, ki je bil že ves prezebel, sc ini je zasmilil. Vzel sem ga v roke in odnesel dotikov. Skril se je pod omaro. Nismo mu hoteli odreči gostoljubja. Zgradili smo mu hišico iz zaboja, ki smo ga na gornji strani prepletli z žico. Našega novega varovanca, ki se je vsem močno priljubil, smo hudo razvadili. Pitali smo ga z mlečnimi črvi, mravljinč-nimi jajci in s koščki mesa in večkrat je dobil celo deževnika za poslastek. Hitro je doraščal in bil v veselje in ponos otrokom iz sosedstva, ki so oblegali ograjo našega vrta, ko smo ob toplih dneh prinesli zaboj s kosom na solnce. Kosovega petja, ki je podobno glasovom flavte, sicer nismo slišali, toda zadovoljni smo bili že, če smo zaslišali njegove brblja, joče in čebljajoče glasove, ki niso bili nazadnje niti lepi. Tem bolj pa smo bili veseli njegovega apetita, ki je bil neprekosljiv. Lepega solnčnega dne v mesecu maju smo spet občudovali —• veliki in mali, cel ducat nas je bilo — našega ljubega gosta. Tedaj sem tako nerodno zadel ob žično mrežo, da se je odprla — in frrr! — našega ljubljenca že ni bilo nikjer. Neka deklica je glasno zajokala, mi pa smo se morali smejati kosovj iznajdljivosti. Nekoliko nam je bilo žal, ker smo ga imeli tako radi, na drugi strani pa smo se veselili, ker smo ga tako izvrstno negovali, da je sam brez pomoči lahko odletel. Kaj bi bilo z njim v tisti aprilski noči, če ga ne bi prinesel domov? Gotovo bi zmrznil. Poletje je minilo. Kosa nismo več videli. Toda nekega novemberskega jutra je sedel na oknovi polici in kukal v sobo. Seveda sem mu takoj natresel krme. In priletel je vsak dan na okno do konca lebruarja. Spet ga nismo videli vso pomlad in poletje. Toda kakor v pravljici: novembra je spet priletel, toda ne več sam, ampak v družbi svoje ženke. V pripravljeno kletko ni hotel nobeden, čeprav so bili v njej najlepši grižljaji, toda natrescna zrna sta rada zobala. Februarja sla zopet izginila. Gotovo sta si gradila gnezdo. Komaj smo čakali novembra, a zaman: nobenega ni bilo. Najbrž je naš ljubljenec v tretjem poletju poginil. Večkrat premišljujem, ali se je vračal vsako zimo iz hvaležnosti do svojih rešiteljev, ali samo zaradi lega. ker se je spominjal dobrih reči, ki smo mu jih natrosili na oknovo polico. Tega pač ne bom mogei nikoii dognati V objemu smrti »Mama, kajne, danes bodo končali z delom pri velikem tovarniškem dimniku?« je vprašal Peter svojo mamo, ko je ravno pripravljala zajtrk za očeta, ki je bil zaposlen pri zidanju dimnika. »Da, oče pravi, da bodo danes odstranili ogrodje Kar vesela bom, ko bo vse kančano. Vedno se bojim, da se ne bi zgodila kakšna nesreča pri tem nevarnem delu.« »Veš kaj, inama, tudi jaz pojdem gledat, kako bodo odstranili ogrodje, in bom pomagal očetu vpiti: hura, preden se spusti po vrvi z dimnika.« »Le pojdi, le! Ce se bo vse srečno izteklo, se odpeljemo jutri na Gorenjsko, da se malo po-veselimo.« »Juhu, to bo lepo!« je radostno vzkliknil PeteT, vzel pripravljeni zajtrk in ga odnesel očetu, kakor je to storil vsako jutro. Po šoli pa je šel Peter v novo tovarno, kjer se je dvigal visoki dimnik. Petru je postalo tesno pri srcu, ko je zagledal svojega očeta samega prav vrhu dimnika. Pravkar so odstranjevali zadnje kose ogrodja in oče je skrbno pazil, da je šlo vse v redu. Ko je bilo vse končano, je oče visoko zavihtel svoj klobuk in na vse grlo zakričal »Hura!« Množica, k>i je spodaj prodajala zijala, se mu je pridružila lil tudi Peter je vpil, kolikor so mu dala pljuča. Sredi navdušenja pa je nenadoma odjeknil z vrha dimnika prestrašen klic: »Vrv! Vrv!« Mahoma je vse utihnilo in delavci so z grozo opazili, da so vrv pozabili pred odstranitvijo ogrodja pritrditi na vrhu dimnika. Petrov oče je s strahom pogledal v vrtoglavo globino in mrzel pot mu je oblil čelo. Zaprl je oči in zdelo se mu je, da pada, pada nevzdržno navzdol, v objem smrti... Doma je mati pripravljala kosilo. Tedaj so se vrata s treskom odprla in v kuhinjo je smrtno bled planil Peter: »Mama, mama! Oče ne more dol! Vrv so pozabili!« Kakor od bliska zadeta, je mati za trenutek obsedela, potem pa je planila pokonci, pograbila Petra za roko in odhitela z njim v tovarno. M. K.: Tožba »Dol se hoče vreči!« so ji vpili ljudje, ko so jo zagledali in njeno grozo še povečali. Vendar se ni zmedla. Njene misli so bile jasne In so delovale z bliskovito naglico. V odločilnih trenutkih se mati vedno izkaže. Tudi Petrova mati je našla izhod, ki nobenemu drugemu ni prišel na misel. Z jasnim in trdnim glasom je zavpila možu: »Jakob! Slišiš, Jakob! Tega ne smeš storiti! Izmisli na Petra! Halo! Poslušaj! Sezuj si nogavico, razparaj jo in spuščaj nit polagoma navzdol! Priveži na nit košček malte! Ali si razumel?!« Slišal je. Napravil je tako, kakor mu je svetovala žena. Počasi se je spuščala nit navzdol in nihala v vetru semintja. Žena jo je ujela v stegnjene roke in pričvrstila nanjo vrv, ki so jo ji delavci podali. »Vleči počasi in previdno navzgor!« je zavpila možu. Ubogal jo je. Vse oči so bile strahotna in v pričakovanju uprte v rešilno nit: da se ne bi s|x»toma utrgala. Hvala Bogu! Oče je že držal vrv v svojih rokah. Pričvrstil jo je na železen klin, ki je bil v ta namen vzidan v dimnik, in se spustil po njej v globino. Žena si je zakrila oči in prosila Boga, da bi ihož ne izgubil poguma in ne strmoglavil v globino. Reva ni vedela, da je njen mirni in trdni glas nanj vplival s tako čarovno močjo, da mu je vbl novo življenje ln novo zaupanje v Boga. Množica je zaorila in se globoko oddahnila, j' »Mama, mama! Rešen je!« je kričal Peter. »Marija, ti si me rešila! Bog bodi zahvaljen!« je ganjeno vzkliknil mož in ženo nežno objel. »Kaj ti je? Marija, slišiš?« jo je strahoma vprašal, ko mu je žena nezavestena omahnila v roke. Za ubogo ženo je bilo preveč tolikšno veselje po prestanem strahu. »Oče, peljiva jo domov,« se je oglasil Peter. In oče ln sin sta peljala mater, podpirajoč jO z obeh strani, domov. Ko si je mati nekoliko opomogla, so vsi trije pokleknili in se iskreno zahvalili Bogu za srečno rešitev. Ptički po gajili pojo, pojo, rože v dobravi cveto, cveto. Moje srce brez pokoja bedi. vso noč kot ptič obstreljen krvavi: mamice ni. V logu pastirji vriskajo, zvonko v piščali piskajo. laz tako sama pri oknu slonim, gledam v pomlad — in ihtim, ihtim. Novih je nad drugim dala pomlad, meni je vzela najdražji zaklad: mamico — ah — in vso srečo z njo. Kdo z menoj joka, žaluje? Nikdo... Ptički po gajih pojo, pojo, rože v dobravi cveto, cveto. Tiho kot solza, ki z lica polzi, tiho kot kamen, ki v srcu leži — v senci cipres moja mamica spi. Za duha in srce O glasbi Najdragocenejši dar. ki ga je človek prejel od Bo^a, je dar govora. Z njim razodeva svoje misli in čustva, z besedami uči druge, jih navdušuje za vse dobro in lepo, tolaži trpina, vedri žalostnim srce, užiga vero, pogum. Kadar se razvnaine srce v prav silnem navdušenju in je prepolno čustva vere, ljubezni, veselja, žalosti in poguma, se govor dvigne više in postane pesem. In če se odene z glasovnimi zvoki, je pesem — glasba. Glasbe ne vidimo, jo samo slišimo. Umetnostno sliko vidimo, jo lahko"opazujemo, dokler hočemo in smo zavzeti tiad njo. Glasbo samo slišimo, ona je dih, ki plava v zračnih prostorih in gre mimo nas kakor duh. Koliko je glasba stara? Na to ni težko odgovoriti: glasba je beseda srca, zato je stara ko človeški rod; ona je materni jezik čutečega človeka. Narava sama nas sili. da vsa. količkaj važna čustva, izražamo z glasovi. Glasba je torej stara ko človek. V začetku je bila sicer zelo preprosta: nekakšen vrišč in ropot, krik veselja in bolečine, vendar v določenem redu in gibanju. Glasba opeva naravna čuda, prirodno krasoto; opeva solnčno pmlad, kosale gozde, snežne planine, sinje morje, bledi mesec, zeleno Savo, vinske gorice ild. Človek, ki ljubi glasbo, ne more biti slab. Dva prijatelja. Gospod Debeljak je okrogel in močno rejen možak; gospod Iglic pa suh ko trska. Pn pravi Debeljak Igliču: "Ko vas, gospod Iglič. človek gleda, bi moral misliti, da na svetu vlada sama lakota.< Iglič pa odgovori: »Ko pa vas gleda, je prepričan, da s»te lakote krivi vi, ki vse sami pojeste.« Janezka je vzel oče s seboj na koncert. Bilo je prvič, da je fant kaj takega slišal in mati je bila zelo radovedna, kako mu je dopadlo. »O, bilo ie zelo lepo in tudi igrali so dobro, seveda, ker so morali.« >Kako to misliš, morali?« je vprašala mati. »I no. godci so sedeli v polkrogu, eden je pa »tal pred njiimi ter jim grozil s pjilieo.« Vneti godec Krasno vam na gosli svira gospod Luna. Sredi pesmi — resk! mu poči prva struna. Svira, svira vse glasneje godec vrli. Prsti gibčni — resk! so struno zadnjo zdaj mu štrli. Tenni s - strun e zanesljivo dobre, dobra kvaliteta z garancijo se dobe pri tvrdki D.D.Z\ IZRADU CHEVA SUBOTICA, Petrofjradska 46 Skladišče ZAGREB, llica 48 Pesem pa še ni končana: treba je do kraja jo zagosti... Kaj stori naš godec? Hop! zaraja, potlej lase tri potegne brž si z glave svoje, lok nastavi, svira dalje — hej, kako mu poje! Policijski predstojnik je pozval mladega stražnika predse. »Poglejte, že skoraj pol leta ste pri nas v službi, pa še nobene ovadbe niste napravili. Zdaj je prilika. Grajščak N. je telefoniral, da mu iz parka nekdo krade božična drevesca. Pojdite zvečer tja in pazite, da zasačite tatu.« — Stražnik je čakal m čakal, končno pa je res opazil, kako se neka tenma postava z vrečo na rami pomika proti izhodu parka. Pograbil je neznanca za ramo, odprl vrečo ter stresel na travo več zlatih ur in srebrnih predmetov, vilic, žlic itd. Ko je vse pregledal, mu je vse skupaj vrnil, rekoč: -Srečen si, da te nisem zasačil pri tatvini božičnih drevesc. Zdaj pa le pojdi svojo pot naj>rej!« Natakar: Gospod, tale kovač, ki ste mi ga dali, je zanič.« — Gost: »Saj je bilo tudi kosilo zanič.« * Blisk in grom lahko nastane tudi ob času. ko zmrzuje in strela je pozimi celo bolj nevarna ko v vročem jiolctju STRICK0V KOTIČEK 665. Dragi Kotičkov striček! Gotovo se boš ču. dil, da |x) dolgem molku dobiš pismo od mene. Upam in želim, da me medtem še nisi črtal iz seznama Tvojih prijateljev. Saj mnogokrat mislim na Tebe, posebno |>a takrat, kadar čitam lvoj količek ali Tvoj roman »Emil in detektivi« in poslušam v radiju Tvoje pravljice. Oba z bralcem želiva, da Te zopet slišiva v radiju s kakšno lepo pravljico, pa še s pesmijo povrhu, odločno sva pa proti Tvoji trditvi, da Te ne bomo slišali nikoli več. Veš, striček, te žalosti nama ne smeš napraviti. Medtem sem prestopila v meščansko šok). Obiskujem I. b razred. Saj Ti je menda znano, da imamo v Šoštanju štirirazredno meščansko šok). Najraje imam zgodovino in zemljepis, p« tudi vseh drugih predmetov se rada učim. Ali je med tem časom izšla kakšna Tvoja nova knjiga? Tvoje pravljice so zelo zanimive in jih z veseljem čitam. linam že štiri Tvoje knjige, in sicer: »Najdenček Jokec«, »Za židano voljo«, »Ptiček z dvema kljunčkoma« in »Krojaček veseljaček«. Mamica in bratec Branko Te lejx> pozdravljata. Tudi jaz Te lejx> pozdravljam z željo, da mi kmalu odpišeš. — Dragica Sumerjeva, učenka I. b razreda meščanske šole v Šoštanju. Draga Dragica! Takšnega seznama, v katerega bi si zapisoval imena svojih mladih prijateljev, nimam, kajti bi si moral potem najeti posebnega tajnika, ki bi mi ta seznam vodil in urejeval — takšuo armado mladih prijateljev sem v teku let zbral okoli sebe, živeli! Imam pa drugačen seznam: prav na dnu srca. Tja verno zapišem s peresnikom spomina vse tiste, ki so mi ljubi in dragi. Tudi Ti si žc zdavnaj med njimi. S tem seznamom si prihranim mnogo truda in časa in tudi denarja — za črnilo in papir. Ta moj prečudni seznam je mnogo trpež-nejši in lepši od papirnatih seznamov. Papir odnese veter in upepeli plamen. In koliko neiskrenih besed, koliko hlirnbe jn laži vsebujejo včasih papirnati se- • znami! Kar pa je z ljubeznijo zapisano v seznam srca, čas ne zdrobi, ne obledi, nego ostane svetlo in toplo do zadnje ure. Tako je s temi seznami. Tvoji drugi želji pa — žal -— ne morem ustreči. Kakor vidiš, se radio presneto malo briga za želje svojih mladih poslušalcev. To je že dvanajsto pismo, s katerim kotičkarji izprašujejo Kotičkovega strička, kako in kaj je z njim. Ali poznaš basen o lisici in ježu, ki se je razšopiril v lisičjem brlogu? Ce jo poznaš, boš nemara uganila, kdo je jež in kdo lisica. Kakor se čudno sliši, vendar je tako: jež si zna priboriti marsikatero toplo mestece na solncu. ker zna trobiti v vsakršen rog, katerega mu kdo položi na usta Kotičloov striček — v tem primeru lisica — pa bo vse življenje vztrajno in neustrašeno trobil samo v svoj rog — tuje rogove ali roge pa radevolje prepušča drugim... Nova knjiga od mene ni medtem izšla nobena. Pač pa Ti na željo tiho j>ovem na uho, da oo izšla jeseni pri Mohorjevi družbi zbirka otroških pesmi, v kateri bo vse polno zanimivih in lepih slik od dveh spretnih stričkov-slikarjev: g. O. Gasparija in g. M. Sedeja. Kakšne so pesmi, pa presodi sama, kb boš dobila knjigo v roke. Moje pero o vrednosti teh otroških pesmi skromno molči, kajti predobro pozna narodni pregovor: »Lastna hvala — cena mala.« Tako. Odgovoril sem Ti na vse želje in vprašanja lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Zdaj pa je skrajni čas, da napravim debelo in krepko piko, kajti mi že drugo pisemce milo kliče iz torbe: »Usmili se me, Kotičkov striček, sprejmi me t svoj kotičekl« Prisrčne pozdrave mamici in bratcu Branku, najprisrčnejše pa Tebi Kotičkov striček. 666. Dragi Kotičkov striček! Dragi striček, ali bo priromalo moje pisemce v Tvoj kotiček? Nekaj zelo važnega bi Te rad vprašal. Veš, v ponedeljek sem videl pošast, ki ie letela po zraku in se nenadoma spustila pred menoj na tla. Tako sem se ustrašil, da sem kar poskočil. Pošast pa je v tem hipu izginila. Ne vem, ali se mi je sanjalo ali kaj. Prosim, odgovori mi na tol Daj odgovori mi lepo, Te prosim prav srčno. Jaz voščim Ti najbolje: poln krožnik dobre volje. Ce me pa v kotiček ne daš, mi odgovori v nedeljo po radiu. Sprejmi lepe pozdrave od Pavla J e I o č n i -k a , učenca III. razreda v St. Vidu nad Ljubljano. Dragi Pavel! Nekateri kotičkarji ste na žive in mrtve prepričani, da je Kotičkov striček gromozansko moder in učen možakar, tako moder in učen možakar, da sliši travo rasti in planke žvižgati in še vse polno drugih čarovnij: razlagati sanje, prerokovati bodočnost, delati iz gumbov zlatnike itd. Jojme, zakaj nisem takšen tič! Potlej mi pač ne bi bilo treba dan za dnem s peresom praslfati po papirju in z ljuto vnemo grizli peresnika med zobmi. Na žalost pa še dolgo ne bom postal znamenit in slaven čarodej, čeprav v resnici znam eno majhno čarovnijo: iz črnila delati denar. Debelo boš pogledal in široko zazijal: »No, ta je pa lepa! Iz črnila zna delati denar, pa pravi, da ni čarodej! Kaj pa je potlej?« Veš, ljubček moj, takšnih tičev, ki znajo iz črnila delati denar, je na svetu ko listja in trve. Ne smeš misliti, da delamo iz črnila denar na takšen skrivnosten način kakor pravi čarodeji: da na primer zlijemo polno stekle, nico črnila v klobuk, zamrmramo nad njim čarodej-ne besede: »Hokus-p>okus« — pa se črnilo v klobuku spremeni v cekine. Kaj še! Iz črnila delamo denar dokaj, dokaj drugače: od jutra do večera, včasih tudi od večera do jutra pomakamo vanj svoja peresa in pišemo, pišemo, in če napišemo prav mnogo, nam res kane kakšna prebita para na dlan. A še te se držijo sledovi potu in solza, s katerimi spreminjamo črnilo v denar ... Tako, vidiš, je z mojimi »čarovnijami«. In ker ne znam ne čarati ne prerokovati ne razlagati sanj, Ti pri najboljši volji ne morem pojasniti, kako in kaj je s tisto Tvojo pošastjo. Ce sam ne veš, ali se Ti je samo sanjalo o njej ali si jo v resnici videl, kako naj vem jaz, ubogi Kotičkov striček, ki sem pet debelih kikimelrov oddaljen od Tebe? In da bi mi ono pošast vsaj opisal, kakšna je bila in komu je bila podobna! Poznam namreč vse polno pošasti, ki lomastijo in strašijo po mili naši domovini. Po Tvojem opisu bi nemara uganil in dognal, katera izmed njih je bila Pa ne smeš misliti, da so pošasti, katere poznam jaz. količkaj podobne pošastim iz grozotnih pravljic. Kaj še! Imajo človeku za las po. dobne obraze — in vendar nečloveške, nekateri imajo tudi cilindre na plavi jn velikanske mošnie v žepih, v njih pa zvenkljaioče denarce, na katerih so bistrim očem še vidne kaplje tuiih solza in tuje krvi. Tem pošastim pa nihče ne skrivi niti lasu, netro sc jim vsi spoštliivo klaniajo do tal in jim kričijo: Živijo! Ali je bila tndi tista pošast, kj ie obiskala Tebe, takšna? Najbrž ie bila Tvoia pošast lakšne sorte pošast, ki je okoli kraja votla, na sredi je pa nič ni. Ali pa ie bila kakšna drobna mušica, iz katere si napravil slona? Saj pravi narodni orepovor: Strah ima velike oči. Nai bo že kakor hoče: vsa moja modrosf in učenost se pri Tvoji jiošasti neha... Pa Se droerff kai Lepo pozdravljen! — Količkov striček ZENA IN DOM Uredništvo lista Družina je ko velik, svetovni časopis, ki mora Imeti skrbnega vrhovnega urednika in mnogo manjših urednikov in sotrudnikov. Družina potrebuje hrane, oblek, obutve, knjig, hišne opreme, kuhinjske opreme in brez števila podrobnejših stvari, ki so vse nujno potrebne. A kdo urejuje družino? Ali ni ženska — žena in mati — navadno za vse? Mož je, recimo, nekakšen kapital, ki daje denar — ali ga pa tudi ne vdaje, kar se baš v teh časih rado primeri, zlasti še, ko so mo-fiki brezposelni. Zdaj hiti žena in mati in izdajaj, urejuj in upravljaj ta velikanski lisi brez glavnice! Moraš ga, zakaj sicer je polom, večji polom, ko pri kakem listu, svetovnem listu, ki bi na mah ?renebal izhajati. Otroci morajo jesti. Morajo, o je zapoved, ki je ni moči predrugačiti. ne se li izogniti, ne se ji skriti. Otroci morajo biti oblečeni. Morajo biti. Ali naj bodo v posteljah (če jih še imaš)? Ali naj hodijo razcapani v šojo? Otroci morajo imeti zvezke, knjige, papir, razne drobnarije za v šolo. Morajo. Kje boš vzela denar za vse to — tvoja skrb! Mati je vrhovni urednik in mora, mora napolniti vse predale in predalčke svojega živega, velikanskega lista, ki izhaja vsak dan, tudi v praznikih, tudi za božič, na sveti dan, ko sicer povsod vse počiva. Družinski list žive družine, ki hoče, ki mora jesti, ki mora biti oblečena, obuta; ki mora imeti stanu primerno (ubogi uradniki!) obleko, ki mora imeti knjige, zvezke; ki mora dajati razne prispevke za razne fonde (ubogi uradniki!) in razna društva; ki mora hoditi na šolske izlete (ubogi višji stan — »nobel berač« — smo rekli včasih); ki mora plačevati davke in ki mora, mora, mora — v nedoglednost — vse mora! Mati urejuje ta list od — ne od zore do mraka! — urejuje ga večno — dan in noč, noč in dan. List mora iziti sleherni dan, iziti mora v tolikih izvodih, kolikor je družinskih članov; iziti mora skrbno pripravljen, skrbno urejevan. Ne natisnejo ga stroji. Mati sama ga ti9ka. Ona je stroj, ona je klišarna, ona je raznašalka, ona je sluga, ona je in mora biti za vse in zmeraj za vse. Koliko neštetih korakov ln korakcev in kretenj je potrebnih le v telesnem pomenu! Nanositi kuriva — včasih iti ponj v gozd. Zakuriti, skuhati (vsaj prežganko — po nekod jedo ves dan prežganko, pa brez masti — je pravil neki fantek) — sleherno posodo in posodico pomiti, obrisati, jo postaviti na pravi prostor, šivati, iz starega delati novo. prenarejati še in še, krpati s krpami, ki jih sčasoma tudi že ni več pri hiši; gatiti nogavice, a včasih še za gatenje ni potrebnih nitk, včasih še za živanke ni. Premisliti, kaj bo za zajtrk, kaj za kosilo, kaj za večerjo, kaj za malico. Preudariti, koliko je že računn v prodajalni, koliko smo še nakupiti, da bo mogla prvega (ta nahujši dan v mesecu!) plačati. Pretuhtati, kaj bo oblekel ta otrok, kaj oni; sproti oprati obleke, perilo; napraviti robce iz starih, neuporabnih sraic, rjuh. Si prav na čudežen način izmisliti, kako bodo šli otroci, v kakšni obleki, k maši, v šolo, na kako šolsko slovesnost Poslušati v dno duše segajoče priložbe otrok, da so zapostavljeni v šoli, da znajo, pa v šoli vendar ne znajo. Skrbeti, da se otroci za sleherni dan sproti naučijo za šolo, da napišejo naloge, da — morda — še kje potrebujejo pomoči, si od ust pritrgati denar za in-strnkcije (ki jih neke šole prav zahtevajo, češ da v šoli ne utegnejo vsega do dobra predelati!). Paziti, da so otroci zmeraj zaposleni, da se ne pajdašijo s slabo druščino, da se ne pokvarijo telesno in duševno; da so zdravi, da so umiti — in tako dalje — neskončno je to urejevanje najobsežnejšega, življenjskega lista »družina« — ki resnično biva in živi. Najmočnejša opora žene, matere in gospodinje bi moral biti mož, oče in gospodar. A dandanašnji (saj morda ni prav, da govorimo vedno o dandanašnjih časih — skoraj, da je bilo vedno tako) so moški nekam preveč zaposleni z mislimi o nezaposlenosti, politiki, o borbi za kruh, strahu za bodočnost, o nestalnosti vsega sedanjega, z mislimi, ki jim jemljejo pravih moči, da so v delu ko na premikajočih se tleh o potresu. Duša družine in doma. žena in otroci, so jim bolj oddaljeni ko kdaj prej in nemogoče jim je zatopiti se v »mašinerijo« domačih podrobnosti in najmanjših potankosti. So izjemoma izjeme —, a kakor je videti in slišati in doživljati, je teh izjem manj in manj. Massaryk je rekel nekoč nekje, da »ni zdaj važno «žensko vprašanje», pač pa splošno <človeško vprašanje*, vprašanje očetov bolj ko mater, očetov in njih dolžnosti za hišo in dom in družino « Tako ostaja mati, gospodinja — večinoma sama na svojem torišču in sama vse upravlja, vodi in skrbi. Pomaga ji edino le najvišji Oče. Če tega nima sleherni čas v mislih. Ji je hudo in najhujše pri urejevanju živega družinskega lista. Slovenska j mati pozna tega Očeta. Zato slovenski domovi še stojijo in je list »družina« v dobrih rokah. Spo-minjajmo se pa ob slehernih prilikah, kaj zmore in mora zmoči prava družinska mati in gospodinja! km DELAVSKI VESTNIK ^BBBBSOB^SBBBSSSeSSSSS ' V Časi bodo boljši, ho bodo I'udje boljši Današnji kriza ni kriza v pomenu ljudske nesreče, kakor je vojska ali elementarna nezgoda. Saj je vsega, kar služi človeku za obstoj, za razvedrilo, za zabavo — v izobilju. Kaj je predvsem vzrok temu nenaravnemu stanju, da se človeštvo nahaja v tako žalostnem položaju? Kdo prav za prav vlada danes še srcem delovnega ljudstva? Ali je tisti grobi materialijem že izginil iz človeških duš? O, še je na svetu, se kolje in uničuje, kar ni njegovo delo. toda pred delovnim ljudstvom je izgubil svoj blesk, svojo magično moč. Ljudje so razbili svojega malika in strastno hrepene po drugem soncu življenja, ki bi sijalo bolj toplo, bolj močno na vso duhovno revščino tega sveta, kakor pa fraza, ki jo je prinesel na svet satan. Prav gotovo je lo, da je največji sovražnik člo. veka — človek, ki je predan svojim divjim nagonom in sebičnim strastem. Važno je tudi to, da vemo, da materializem ni nastal v ljudskih nižinah, ampak je pridrl kot vse uničujoča lava z družabnih vrhov. Bogatini, izobraženci, dobro oblečeni in skrbno negovani ljudje, so bili oni, ki so ga prvi zagovarjali in ljubili Od teh so sc učili manjši bogovi in naravnali korak po njihovih stopinjah, kakor hitro so prišli do moči, vpliva in denarja. Dekivno ljudstvo jih je sicer še slišalo govoriti protikapitalistično, a je videlo, da žive sami prav narobe, kakor uče. Istotako so kopičili zemeljska bogastva, kakor bur-žuji. Toda delavske mase so spregledale pogubnost materialističnega nauka in so začele iskati življenj- ske srede drugje. Spoznal je pač človek, da ne more dobiti nikjer opore proti svojim notranjim sovrai-nikoin, če mu je materializem smisel življenja po. stavil na glavo. Vera v ina.erijo, pa čeprav jo raznovrstni hlozoli z lepimi besedami in barvami pobarvajo, ne more nadomestili vero v boga. Vse je prazno besedičenje, vse je ena sama plitvost in grob prave sreče, če govorimo po večni naravi, o prasili, in s tem tajimo pravega Boga. Materializem je t svojem bistvu sovražnik vsake socialne čednosti, in to so delovni sloji po bridkih preizkušnjah in strašnih razočaranjih vendarle spoznali. Jasno pa je, da že samo s[x>znanje še ni dovolj, da nas privede iz pošasuiega kroga, v katerem se suče sodobno življenje. Mnogi mislijo, da bi pred vsem bilo treba spremeniti sistem vzgoje današnjega človeka. Človeka bi morali predvsem moralno obnoviti, da bodo posijali svetlejši žarki sreče in blagostanja za ubogo človeštvo. Toda zavedati s« pa moramo, da moralne obnove na nobenem področju ne bo mogoče doseči brez borbeno delavnih, iskreno v svoj ideal verujočih, moralno visoko sto ečih, čistih mož, kakršni nam rastejo \f. pravega trščanstva. Zavedati se moramo vedno, da ne bo iiikdar to blagoslov za delovno ljudstvo, če bodo delavci in kmetje klečali pred bogom materializma. Prava sreča človeštvu ne bo prišla od pluga in kladiva, ne iz osrčja zemlje, ampak vodno le, če bodo naša srca sprejela božja semena. Od zgoraj bo nam in našemu delu prišel blagoslov t Glasove bi radi šteli Nekaj novosti iz mode Služkinje v* X* m-/ ■ ¥ Uf /h . .. Na pričujoči sliki je dvoje oblek za na cesto in za doma. Zavisi pač od tega, ali je blago dražje ali cenejše. Je pa resnica: Kdor ima malo oblek, recimo le dve — časih le eno — kupi dobro, trpežno blago. Dražje blago je vseeno cenejše, ker delj časa ohrani barvo in se ne mečka. Nove obleke imajo zdaj pisane ali bele, za prst žiroke trakove za vratom, ki jih zavežeš v čopek ali pentljo. Moderni so tudi položeni ovratniki, ki niso prav za prav ovratniki — je le obrobljena odprtina krog vratu. Olede frizur je vprašanje, ali bodo spet dolgi lasje ali ostriženi. Celo je prosto, lasje lepo položeni nazaj, na tilniku klobko. Pred desetimi teti je vprašala žena svojega moža, ali naj se da ostriči. Pa ji je mož zmeraj strogo prepovedal, da ne. A žena se je dala vendarle ostriči in možu se je zdela za deset let mlajša. Letos izprašuje žena moža, ali naj si pusti lase rasti. Pa ji mož zabiča, da ne, da mu je tako bolj všeč. A žena si pusti vendarle rasti las možu se zdi, da je za deset let mlajša. Najlepšo izbiro damskih bluz, otroških plaščev in obleke Vam nudi le tvrdka Dellhar d Velepic, Ljubljana Seb-nburgov« ulica 6 Pred par dnevi jc šl« v zasluženi pokoj ku- hsrica ios;Sor.sfce bolnišnice St. Oiles, ki j« skozi 37 let vsak dan kuhala za «K)0 bolnikov, to je na dan približno 3000 porcij, ali v vsej njeni službeni dobi okroglo 40 milijonov porcij. Služkinje, da niso »tako zaničevane in najmanj vpoštevane« — je dejala neka gospa in nadaljevala: »Zdi se mi, da se take in podobne splošne trditve ponavljajo dandanašnji zgolj iz navade, a nimajo stvarne jxxilage, vsaj na splošno ne, zakaj pridne, poštene in zveste služkinje, kuharice, gospodinjske pomočnice in druge, ki vestno opravljajo svojo službo, so pri nas skoraj povsod kot družinski člani. Takim uslužbenkam, ki zares do dna izpolnjujejo svoje dolžnosti in se zavedajo, da so člani družine, hiše in ravnajo z družino, hišo tako, kot bi bila to njihova družina, hiša — je dobro v službah in niso prav nič »zaničevane in najmanj vpoštevane«. Za dokaj naj navedem zgled iz prejšnjega tedna: V neki hiši ;e umrla kuharica. Družina, Id je pri njej služila zadnja leta, jo v smrtnem oznanilu imenuje svojo drugo mater! Sinova te družine, izmed katerih je eden inženjer, drugi pa na medicinski fakulteti, sta to služkinjo sama nesla v krsti iz stanovanja do pogrebnega sprevoda.« Gospa je še dodala: »Kakor v vsakem drugem stanu, boš kot služkinja vjx>števana in uvaževana po svojem delu in vedenju.« K tem vrsticam ne moremo ničesar dodati. Resnična ie njih vsebina in Bog daj, da bi imeli mnogo takih družin in mnogo takih služkinj, ki bi bile otrokom svoje gospodinje kakor prave matere! Martlia Wachter: Dva studenca Dva studenca sta, iz katerih vre veselje in žalost, iz katerih ti teko soize in prihaja blaženost. Prvi je sreča, ki pride k tebi ob solnčnih dneh, ko se ti duša raduje in ko hvaležno pozdravlja jutro vsakega novega dneva. Drugi je bol. ko se ti ure leno vlečejo, ko je vse zaman, in ko se ti zdi, da ima življenje komaj še kakšen smisel in smoter, ko ves svet vidiš skozi solze. Draga duša, ne bodi preobjestna v sreči in ne obupana v nesreči. Oboje moraš imeti, iz obeh studencev moraš zajemati, če hočeš, da ti življenje ne bo revno. V dnevih sreče si naberi moči za brezsončne dneve in v dnevih boli se uči ukloniti se, ponižno ukloniti se volji Višjega. 0 Neki socialistični prvak je izjavil, da gredo socialisti na volitve zato, da preštejejo svoje gla. sove. Ceinu le potem vabijo krščansko misleče delavce in kmete in obrtnike, naj jih volijo? Ali mislijo potem vse te volilce proglasiti .za marksiste? Kdor hoče glasove šteti, naj šteje svoje glasove, \ da bo ugotovil resnično število svojih somišljeni-i kov. Druge naj pusti pri miru. V Sloveniji je okoli 50.000 delavcev in nameščencev. Za te osebe se socialisti včasih — kadar nimajo važnejših opravil — nekoliko pozanimajo, zlasti pred volitvami v Delavsko zbornico, ali kadar je treba napolniti prazne blagajne. — Za kmete in obrtnike jim je toliko, kot za lanski sneg. Pač jih kmet in obrtnik zanimata v toliko, kolikor bi bila dobri molzni krav Zakaj torej socialisti vabijo naenkrat vse stanove, celo one, ki spadajo v delodajalski »razred « in v »meščanske stranke- ? No, ta uganka ni pretežka. Zgodovina našega domačega socializma in komunizma pove, da se tema dvema tla med našim delavstvom vedno bolj izjjodmikajo. Oglejmo si le zadnje volitve v Delavsko zbornico iu volitve obratnih zaupnikov Kakor drugod po svetu, tako nazaduje tudi pri nas marksizem, čej>rav ga nihče ne preganja in mu dopuščajo strokovne in kulturne organizacije in mu delo dopušča, da se udejstvuje v politiki in propagira »razredno sovraštvo«, kot da bi to bilo najboljše sredstvo za izgraditev močne Jugoslavije ln ker je seveda delavstvo in nameščenstvo (to skoraj polnoštevilno) zapustilo socialistične vrste, potrebn ejo ti nadomestila za ta izpadek. To nado mestiki naj bi bila naš kmel in naš obrtnik. Naš kmei in naš obrtnik, ki sta bila leta in leta predmet najbolj ostudnih napadov, katerih kato-lištvo m slovenstvo je bilo deležno toliko umazanih psovk, da se je poštenemu človeku kar gabilo, naj sedaj tvori volilni material za razpadaj« čo marksistično ladjo pri nas. Naj ne mislijo gospodje socialistični generali, da bo lepo zveneč naslov »Zveza delovnega ljudstva« in pa nekaj člankov o kmečkem m obrtniškem vprašanju, ki jih sedaj na hitrico pišejo in priobčujejo v svojih lističih, prevarilo na-šega človeka I Ljudje so spregledali! Včasih so jih še premam-ljala zveneča gesla. Ko pa so videli, da so za gesli skriti koritarji, kakršnih svet še ni videl, koritarji, ki mirne duše žrtvujejo nekaj tisoč in stotisoč življenj zato, da napolnijo svoje žepe (glej Rusijo, Španijo, Mehiko itd.), tedaj je bilo konec tega ži-dovsko-marksističnega sleparjenja. Marksistične stavbe so se podrle druga za drugo. Tudi do nagega slečen in do smrti izmučen ruski kmet bo pognal nečloveškega valpla iz svoje svete zemlje in se otrese! židovskih kapitalistov. Naše ljudstvo vse to dobro ve, zato pa marksisti teh glasov nc bodo šteli. Za to jim jamčimo! P4ltkET\0 VO&fILO 2A BKIZ<.4\JK JE IDEAL VSAKE GOSPODINJE KEP 2 OAiSTBOiOM-HBE2 TRUDA OOSEŽE SIJAJEN BLESK PAPKBtA IUSTRA* L|U6l|ANA.G0SPGSVETSKA8 TRGOV O POPLVT1 POiiLjiNO RDI PO PO«. Tli Kaj bomo jedli, kaj naj skuham? V teh dveh vprašanjih je razlika med družino — možem, otroki — in gospodinjo »Kaj bomo jedli?« — prvi tabor. »Kaj naj skuham?« - drugi tabor. Mož in otroci si želijo jedil, ki bi jim dišala, gospodinja pa ima dvoje skrbi: »Kaj bi skuhala, da bi vsem prijalo? Kako naj skuham, da se bo ujemalo z gospodinjskim denarjem in da bo dobro?« Šledljiva kuha ni slaba kuha ali pičla kuha. Štedljivo kuhaš, če kuhaš dobro in pravilno sestaviš jedila. So, ki pravijo: nič inesa .Drugi: nič soli. Tretji: le opreš na tirana. Vsemu ne moremo kaj. Poglavitno je: za mladino, za otroke: ne preveč mesa. Za moža: kaj okusnega, a pazi na poper, sol in papriko! Zelenjavo kuhaj čim manj časa, omake naj ne bodo omledne; ue uporabljaj preveč masti! Pridobivajte novih naročnikovl Iz revij Bodočnost šl. 3 je ravnokar iz?la in nas izne-nadila s svojo bogato vsebino. Na uvodnem mestu prinaša članek. »Slovenstvo in katolištvo« (Fr Ra-dešček), članek, ki bi si ga moral vsak Slovenec globoko vtisniti v spomin, članek, ki pomeni evangelij naše mlade katoliške socialne generacije. Nadalje so članki: Osnutek nameščenske kolektivne pogodbe, Porazdelitev pokoj, zavarovancev v plačilne razrede, Zakon o zavarovanju delavcev. Izložbe in aranžerji. Iz društva. — Naj ne bo slovenskega zasebnega in trgovskega nameščenca brez te nedvomno najboljše strokovne in kulturne stanovske revije. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Socialna pravda, glasilo hrvatskega katoliškega delavstva, prinaša v zadnji številki zanimiva raz. kritja iz zagrebške Delavske zbornice, o čemer bomo še poročali. Poleg tega prinaša članke: Ali naj likvidiramo Merkur?, Koritarji in Merkurjev rentm odbor. Borba »belih« in »zelenih« itd. Vojaško službovanje in izguba službe Na predlog ministra za vojsko in mornarico je bilo nedavno na seji ministrskega sveta sklenjeno: 1. da se morajo one osebe, ki s<3 zapustile službe radi izfjolnitve vojaških obveznosti, po končani vojaški službi v prvi vrsti sprejemati v službe in jim dati prednost pred vsemi drugi im, in 2. da bodo zakonski predpisi v bodoče imeli točna določila glede tega. V interesu vojaške službe in države je, da- odslužitev kadrovskega roka ali orožnih vaj ni ovira za ponovni sprejem v službo, ampak mora biti nasprotno najboljše priporočilo za sprejem v službo in v delo Prav bi bilo, da bi se v tem praven nove-lizirala zakon o zaščiti delavca in obrtni zakon. Velik poraz marksistov in njihovih židovskih zaveznikov Prejšnji teden so bile volitve v nameščensko bolniško blagajno »Merkur«. Merkur je bil ustanovljen že pred vojno in so se socialisti in frama-soni zelo trudili, da bi ga dobili v svoje roke. Za kratko dobo se jim je to posrečilo in tedaj se je Merkur skoraj popolnoma uničil. Toda nameščenci so kmalu spoznali demagoške koriteraje in so jih pognali iz društva. Letos so socialisti skupaj z židi in franiasoni znova naskočili »Merkur«. Toda so takoj temeljito pogoreli, kot še nikdar prej. Nastopili so na dveh listah: na beli in zeleni. Prva je prejela 464 glasov, druga 436 glasov, dočim pa je protikapitalistična, t. j. protimarksistična in protižidovska »modra« lista dobila 3281 glasov. Dr. Ivo Politeo. Radno pravo V Zagrebu je izšla knjiga z gornjim naslovom, ki obravnava naše veljavne socialne zakone. Obrtni zakon je dokaj dobro obdelan, dočim so drugi zakoni slabše, najslabše in napačno pa zakon o zavarovanju delavcev. Mednarodne delavske pogodbe Naša država je sklenila glede zaščite in zavarovanja delavcev z drugimi državami več dvostranskih pogodb, in sicer imamo: 1. S Francijo troje pogodb: a) konvencijo o komularni službi, ki govori o tem, da imajo državljani obeh držav glede bivanja, delovanja ter pravic in dolžnosti iste pravice kot domačini, b) sjx>razum o stažistih, po katerem sme po 150 oseb obeh držav bivati v drugi državi, da se usposobijo v svojem po- i klicu; c) pogodbo o delu in piomoči, v kateri je j urejeno pošiljanje delavcev iz en^ države v drugo ! in o ravnanju z njimi. 2. Z Nemčijo troje pogodb: a) sporazum glede poljedelskih sezonskih delavcev; b) jxigodba o socialnem zavarovanju, po kateri so izenačeni tuji državljani z domačim glede zavarovanja za bolezen, nezgodo in onemoglost, glede pokoj, zavarovanja nameščencev in za varovanja rudarjev; c) trgovsko pogodbo iz leta 1034, ki govori o zaščiti delavcev. 3. Z Italijo imamo neptunsko konvencijo, ki obsega sporazum o delavcih ler sporazum o enakem postopam u s tujimi koi z domačimi delavci v pogledu delavskega zavarovanja. 4. S Češkoslovaško imamo trgovsko pogodbo, ki pravi, da se bo z delavci in nameščenci, ki so bili dne 10. nov. 1920 zajiosleni ua teritoriju ene ali druge države, postopalo tako, kot z lastnimi državljani. 5. Z Avstrijo imamo pogodbo o socialnem zavarovanju, ki je po po loma enaka pogodbi o socialnem zavarovanju z Nemčijo. 6. Z Romunijo pa imamo a) konvencijo o' socialnem zavarovanju, ki predvideva enako postopanje za vse, ler b) konvencijo o delovanju, ki dovoljuje državljanom obeh držav svobodno naseljevanji in delovanje v obeh državah. Sl»nln stroll mi Din !60'i naprej. OtroA*i vo?i«ki cul l)in SOD' naprei. Dvi.kolena 95n* nnnrel. - »SACFfS« motorji nO Din !WWIV nnprej pr, ,,TRIBUNA" K Batjel Ljubljana. Karlovška e. 4. Ceniki franko Oenlki franko Kam g ar ni za moške obleke o veliki izbiri od Din 90. 120. 130. /40. /50. /60 itd. v modni, manufalc-turni trnniiinl Franjo Majer Maribor, Glavni trg „SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. Z. K. Luščenje kože na glavi ni navadni prhljaj, ker ta se ne širi po obrazu. Morda je luskavica, morda je kaj drugega, saj luščenje kože spremlja raznovrstne kožne bolezni. Na daleč je vsako ugibanje nezmiselno, tudi bližnji 7xlravnik morda ne pogodi že prvič pravega vzroka in primernega zdravljenja Vaše bolezni. Najbrž Vas napoti ali v bolnišnico ali pa k zdravniku za kožne bolezni, tudi pri tem ne bo opravljeno zdravljenje z enim samim receptom. J. T. C. Tiščanje in bolečine v prsih so v Vaši dobi, kakor pravilno presojate svoj položaj, nadlež-nosti, ki se ne dajo več trajno odpraviti. Omenjeno zdravilo kar rabite in ne skoparite z njim, domačih nspešnih pripomočkov ne poznam. Poskusite z ome-lovim čajem. I^osvetujte se s svojim zdravnikom glede morebitnega puščanja krvi. kar časih pomaga izdamo za več časa. Sicer se pa bržkone itak zave. date, da Vam je nekaj let že »podarjenih«, kar naj Vas ne moti v zdravstvenem prizadevanju. Radoživost v Vaših letih je več vredna ko vsa zdravila! P. C. K. V isti jarem vpreženi dvojici se ne godi enako, zlasti če sta si oba dela neenaka glede marnosti aii celo različna po iskrosti. Sicer pa se sedanje nerazmerje v doglednem času izprevrže v nasprotje: kdor preveč hiti, se hitreje upeha, kdor je zdaj spredaj, bo kmalu zadaj. Ako ni uvidevne in dobrotne potrpežljivosti, se vzajemnost premeni v upirljivost, jarem, ki naj bo obojestransko pomagalo, postane mučilo. Torej pamet in sporazum, dokler je čas! Isti. Občutek mrzlote je v Vašem primeru bržkone znak prehude izčrpanosti. J. Z. V. Izpuščaj na dojenčevi glavi je mana kožna bolezen, ki ji praviio ponekod »š t i -ridesetaki« (kronični ekcem), ker traja časih zares štirideset tednov in še dalje. »Mrliški duh« ima izcedek pri tej bolezni, ako je bolezen zanemarjena, da se izloček razkraja. Zdravljenje ni lahko. Preurediti je tTeba hrano, živalsko mleko in sploh živalska hraniva vobče škodujejo, tudi sol je kvar. na. Kot mazilo (in čistilo) se obnaša ribje olje in maže, napravljene iz njega, pa tudi izdelki iz kamenega olja (naite). K. P. K. Trepetec (trema) kako se odpravi? Nedavno (17 marca) sem razložil obupani mladenki, kako naj si odžene zonasto plašljivost. Tudi Vam ne vem svetovati ničesar boljšega. H. G. L. O izpadanju las, oziroma pomočkih zoper plešavost je bilo pisano v zadnjem mesecu s a mo (!) dvakrat (24. februarja in 10. marca). Ker ne morem dolgočasiti svojih pazljivih in vztrajnih bravcev, se ne smem (»navijati prehitro. Morda pride Vaša zadeva na vrsto, a ne prej, ko jx> treh mesecih! F. K. Lj. Zlata žila Vas muči, »doslej vporab-Ijena sredstva so docela odpovedala«, v našem predelu pa ste brali pretekli mesec, »da je neki zdravnik odkril zdravilo za po[x>!no ozdravljenje zlate žile«. Pregledal sem vse letošnje odgovore in ugotovil, da je bilo nekajkrat pisano o zlati žili, a Vaša trditev me preseneča v več ko enem pogledu. Ali ae razumete tiskane besede ali sanjate pri beiem dnevu? Naša posvetovalnica ne more in ne mara nadomeščati poklicnega dela izučenih zdravnikov, pač pa hoče biti zdravstvena vodnica, kako naj se varuje in neguje zdravje, kako se otepajmo šKod-Ijivih razvad in novošegnih mehkužnosti, kako si utrjujmo telo in dušo, iorej zdravstvena pr os veta na sploh je in ostane naše geslo. Zasebniii odgovorov ne dajemo nikomur. M. M. Lj. Krivogledost (ali š k i 1 a v o s t) je zares dedna bolezen. Ali naj zavrnete krivogledega snubca, ki Vam je sicer precej všeč? Ce je Vaš krivogledec drugače zdrav, če ni v njegovem sorodstvu posebnih živčnih ali čutilnih okvar, in če ste Vi sama zdrava zlasti v teh zadevah, menim, da smete tvegati zakon, jjotomslvo bo bržkone brez te napake, zakaj krivogledost ni nadvladna bolezen, ki se nujno deduje, ampak navadno je podležna, ki se pojavlja v manj ugodnih okoliščinah. Ista. Angleška bolezen iz prvega leta se Vam še pozna na udih in ogrodih? Kako bo z njo pri potomstvu? Naklonjenost do angleške bolezni (ra-hite) je dedna, a bolezen se da pri otrocih preprečiti ali ozdraviti brez hujših posledic. (Uvaževati je treba, da angleška bolezen ni zgolj kostna bolezen, marveč se rada uveljavlja tudi na drugih telesnih sestavih, posebno na živčevju in koži.) Neglede na dedne pojave pri jx>tomstvu je Vaša otroška angleška bolezen večjega pomena za Vas samo kol bodočo mater. Nevarnejše jx>rode, ki ogrožajo mater in otroka, povzroča zožena ali skrivljena medenica (koščeni obroč ali oklep na koncu trupla), in ta je največkrat poslediča angleške bolezni. Ko že razmišljate o usodi potomstva, kar je zelo hvalevredno, mislite tudi na svojo usodo! Dajte se zdravniku pregledali v tej smeri, da Vas ne presenetijo kasnejši dogodki, ki naj bodo veseli! J. K. Lj. Krvavenje iz nosa se Vam ponavlja po hripi že četrti teden vsak drugi ali tretji dan? Poskusite izpiranje nosa s kamiličnim čajem, ki mu dodajte nekoliko ocetnokisle gline. Nekdaj je slovela grižnica (ali steznik) v enaki obliki. Po enotedenskem poskušanjem brez uspeha se obrnite na zdravnika! L V. C. Pomladi se bojit? radi svoje pljučne bolezni, češ, ker prav pomlad končuje jetičnike. Vaša opazba je toliko točna, kolikor je pomlad sj>loh doba najpogostnejšega bolehanja in umiranja. Pomlad je doba »prehladov«, radi naglih sprememb v toplini (na soncu — v senci, podnevi — ponoči) in radi zimske pomehkuženosti, oziroma zmanjšane kožne odjx>rnosti, morda tudi radi nezadostnih dopolnil ( vitaminov«) v hrani, obolevamo brže in če-šče z nahodi in vnetji sopil (od sapnika do pljuč), golta, ušes, sklepov, srca. obisti in dr.; stare, umirjene bolezni se spomladi prebujajo in nasto|jajo z večjo silovitostjo. Ce kdaj. treba oprezovati spomladi, zlasti slabotnim ali bolnim ljudem. Zimsko obleko premenite o sv. Juriju, j>erilo pa po Triacijih. oprezujte tudi s posteljno odejo. Ne izstavljajte se preveč pomladnemu soncu, ne polegajle na prostem, dokler ne ozeleni hrast. Vsak večji napor, zlasti če je združen s potenjem, pomeni nevarnost Zato ždite spomladi, oživite na jDoletje, razmahnite se na jesen iu pozimi! Kmetijski nasveti Kako skuhati milo? Kako se najlaže skuha milo iz svinjake, maščobe ali iz loja? In kako iz svinjske maščobe in loja skupaj? S. J. - St. Milo moremo skuhati iz svinjske masti in iz loja. ali obeh maščob skupaj. Milo iz same svinjske masti je nekoliko mehkejše od onega iz loja. Za 4 kg maščobe vzamemo 1 kg lužnega kamna 61 vode. % kg voska, V« kg sode ter polagoma kuhamo dve uri. Med kuhanjem previdno mešamo. Proti koncu zamešamo vmes pest soli in pustimo čez noč, da se milo strdi. Drugi dan odvzamemo lužno raztopino, prilijemo (51 vode ter med previdnim mešanjem počasi kuhamo 3 ure. Ob koncu zamešamo v milo Vk\ terpentina, ter ga vlijemo v pripravljene zaboje, ki smo jih obložili s papirjem. Kadar je milo popolnoma strjeno, ga zvrnemo iz zabojev, zrežemo v kose, ki jih osušimo na zraku in naposled spravimo v zaprte zaboje, da se premočno ne izsuši. — Lužno raztopino, ki nam je ostala od mila, porabimo močno razredčeno za ribanje. Krmljenje sojinega zrnja. Imam več sojinega urnja, ki bi ga rad pokrmil. Kako in katerim živalim 9mem pokladati to krmilo? H. M. - K. Soja se odlikuje po svoji obilici beljakovin in tolšče. V 100 kg soje (sojinega zrnja) je okrog 10 kg vode, približno 3654 kg surove beljakovine, 2614 kg nc-dušičnih izvlečkov, 17 % kg tolšče in_ 4.3 ke surove vlaknine. Vse redilne snovi v soji žival dobro izrabi in dobro prebavi. V 100 kg soje je 30 kg prebavljive beljakovine in skrobna vrednost znaša £10 kg. Ker je v soji veliko tolšče, je iz nje le težko ali sploh nemogoče napraviti zdrob. Najboljše še napravimo, če zrnje namočimo ali parimo in nato zmečkamo. Sojo lahko krmimo konjem, pa tudi govedu in prašičem. Za konje sme znašati soja največ le četrtino vseh močnih krmil (ovsa, koruze, itd.), ker sicer povzroči motnje v prebavilih. Mlečnim kravam smemo krmiti največ t J^ bg soje na dan in glavo, ker sicer napravlja maslo preveč mehko. Ako krmimo pozimi mlečnim kravam obilo pese in slame, ki vplivata, da postane maslo trdo in pretrdo, delujemo lahko s pokladanjem soje na to. da ne bo maslo pretrdo. Tudi za pitanje goveje živine lahko uporabljamo sojo, vendar pa tudi tem živalim ne smemo pokladati na dan in glavo več ko lHkg soje. Najbrž zaradi obilne tolšče soja zelo odvaja in čisti, zato je ne smemo nikdar pokladati v prevelikih količinah. Z ozirom na to ne smemo tudi pitalnim prašičem pokladati preveč soje. Vsaka žival se mora najprej šele privaditi na sojo. Zato moramo začeti pokladati prav malo soje, ki jo prav polagoma od dne do dne višamo, dokler ne dosežemo skrajne dopustne količine. Ako pa bi začelo pokladanje soje že poprej neugodno vplivati na žival, ne smemo več višati, pač pa raje zoj>et znižamo že doseženo množino. Setev lucerne. Nameravam posejati njivo, v kateri je bila lani pesa, z lucerno. Med lucerno mislim posejati nekaj ovsa, da bo ščitil lucerno. Koliko semena je potrebno za oral (joh)? Ali naj gnojim s hlevskim gnojem? Po pesi nisem njivo še nič gndjil. F. B. S. — Za lucerno je pred vsem važno, da jo sejete v globoko grudasto zemljo. Plast humusa in zemlje sploh naj je čim bolj globoka In propuščajoča, ker lucerna poganja svoje korenine zelo globoko. V zemlji mora biti tudi dovolj apna, ker rabi lucerna obilo te snovi. Zaščitno rastlino jKisejte bolj redko, da »e lucerna pod njo ne zaduši. Iz tega razloga morate zaščitno rastlino tudi še zeleno [»okusili. Ako je v zemlji premalo apnn, trosite na oral 500 kg apna. S hlevskim gnojem ni potreba gnojiti za lucerno, ker bi z gnojem posueševal le raščo trav. Ker spada lucerna med dušik nabirajoče rastline, ne potrebuje nlkakih dušičnih gnojil. Pač jia pognojite zemljo cimpret s Thpmašovo žlindro in 40% kalijevo soljo. Na oral trosite 300 kg Thoinasove žlindre in 150 kg 40% kalijeve soli. Vsa gnojila trosite in spravite čimprej v zemljo. Za posetev enega orala je oolrelino 20 kg lurerninega semena. Lucerna potrebuje in uspeva le v zelo čisti, dobro in globoko zrahljani m dobro zagnojeni zemlji. Na zanemarjeni njivski zemlji pa le slabo uspeva. Odstavljanje pujskov. Pujski so štiri ledne stari in so prav lepi Kdaj in kako jih naj odstavim? L. R. S — Pred osmimi tedni starosti ue kaže od-slavljali pujskov, j>a če so še tako lepi in morda ludi že navajeni na drugo hrano. Starost osmih tednov je zn odstavljanje najbolj primerna, -le to za nadaljnji razvoj pujskov mnogo večjega pomeria kakor pa navadno mislimo. Ako odstavimo pujske šele v starosti S do 10 tednov namesto s 4 do 6 tedni, kar se ie prepogostoma zgodi, imajo dovolj prilike in časa, da se okrepijo, na kar tudi lažje prestanejo odstavljanje. Tedaj jih odstavimo v času, ko lahko pojedo in izrabijo že toliko druge krme, da lahko že samo po tej krmi prav tako hitro rastejo in se razvijejo kakor po svinjinem mleku. Ako jih odstavimo pred osmimi tedni, jih odstavljanje moti v času najboljše rašče in pretečejo lahko ledni, prej ko se privadijo na novo prehrano brez svinjinega mleka. Med tem pn zgubijo drago pridobljeno mlečno meso, ki ga porabijo, da se ohranijo pri življenju. Pa tudi iz drugih razlogov ne kaže odstavljati pujskov pred osmimi tedni. Saj izrabi doječa svinja razna močna krmila mnogo boljše nego pujski s svojimi še ne dovolj razvitimi prebavili. Doječa svinja prebavi in pripravi po-užita krmila in jih na to da pujskom v obliki tečnega in povsem dobro uporabnega mleka, pri katerem najboljše rastejo in pridobivajo najhitreje na teži. Da pa ohranimo svinjo tako dolgo pri mleku, jo je treba že takoj od početka obilno in dobro krmiti. — Ne odstavljaite vseh pujskov naenkrat, temveč polagoma. Pujski naj ostanejo vedno bolj dolgo časa posebej zaprti in ločeni od svinje. Najprej odstavite bolj krepke pujske. Bolj šibke pujske j)a puščajte dlje časa le svinji, da se bolj okrepijo in prej dotečejo krepkejše. Tako odstavljanje ne dela nikakih težav in tudi mleko se pri svinji polagoma razgubi in zasuši, kar je za svinjo in njeno zdravje edino pravilno. Krmljenje kobile. Kobila bo čez par mesecev imela žrebe. Zdaj dobiva za zobanje koruzo. Ali ji moram zadnje tedne brejosti jx>kladati oves? J. T. P. — Za konje so oves, ječmen in koruza najbolj udomačena zrnata krmila. Koruza ima malo beljakovin in malo rudninskih snovi, kar morate pri breji kobili upoštevati. Ako nimate zelo dobrega sena, v katerem je obilo beljakovine in rudninskih snovi, kakršno je n. pr. deleljno seno. vam svetujemo, da nadomestite polovico koruze z ovsein in primešate temu zrnatemu krmilu šc nekaj klaj-nega apna. Grenko mleko. Že nekaj časa je mleko grenko in ne vem, odkod to pride. Ali povzroča krma ali kaj drugega, da je mleko grenko? R. P. F. — So lahko različni vzroki, ki pripomorejo, da je mleko grenkega okusa. Pred vsem morate preizkusiti in dognati, če je mleko grenkega oku^ta že takoj, ko pride iz vimena, ali če se pojavi tn napaka šele cej več ur nn molzenju Ako postane mleko grenko šele čez več ur pw njegovi dobavi, povzročajo to klice (trosi), ki so zelo odporne in prestanejo ali prenesejo tudi kuhanje mleka. Ako noskrbile v hlevu za dober in reden odtok gnojnice, ako všme čisto in dobro izmolzete ob vsakem molzenju, ako prve tri do štiri curke mleka iz vsakega seska po-molzete v posebno posodo in napravite to mleko neškodljivo, se vam bo kmalu posrečilo trajno odpraviti tole napako. Ako pa daje krava sama grenko mleko, |K)vzroča lahko to slaba in pokvarjena krina, dalje rastline, ki imajo v sebi grenke snovi (pelim vralič itd.), ovsena slama, koleraba in strniščna re|ia iz pregnojenih njiv, vimenske bolezni, zlasti pa motnje v prebavi. Da postane mleko grenko j>o motnjah v prebavi, se pripeti večkrat. Motnje v prebavi se pojavijo ponajveč par dni do več mesecev po telitvi. S pasenjem živali odvrnemo ali preprečimo to bolehanje. V težkih slučajih se je treba obrniti na živinozdravnika. Vprega krav. Katera dela smein opravljati s kravami, da ne zgubijo preveč mleka? Ker mi je manjkala krma, sem v jeseni inoral prodati vole. Zalo bi rad vprega! krave, ker ue morem kupiti volov. S. L. H. _ Ako hočete, da ne bo trpela preveč mlečnost krav, jih uporabljajte le za lahka dela in le za poldnevno vpreganje. Pri lahkem delu se tolšča v mleku celo nekoliko zviša. Pri težkem delu pa se seveda mlečnost precej zniia, ne pa toliko tolščobnost mleka. Lahka dela so n. pr. poldnevno brananje, vožnja gnoja, vožnja zelene krme, vožnja žita, plitvo zaoranje strnišča v ne pretežki zemlji. Pa tudi pri težkem delu zravna in popravi opravljeno delo škodo, ki jo utrpimo na mleku. Pri opravljanju težkega dela, kakor je globoko oranje ali ojiruvljanje dela morda v hribovitem svetu in ne v ravnini, delajte s kravami namesto poldnevno samo četrtdnevno. Opravljati težka dela z celodnevnim vpreganjem krav ni priporočljivo. ker potem se preveč zniža mlečnost in tolšča v mleku. Zelo breje krave uporabljajte le malo časa na dan za delo in le za lahka dela. Pri pravilno sestavljenih krmskih odmerkih ua dan ni treba pri opravljanju lahkih del s kravami navadno nobenih jiosebnih krmskih pridatkov. Ako pa je vprežno delo bolj težko, potem je dobro, da dobijo živali na ta račun nekaj več krmil. Vendar pa se ne posreči, da bi mogli preprečiti s krmskim dodatkom zgubo, ki jo povzroči težko vprežno delo na mleku . Pravni nasveti Pridobnina. G. A. Motite se, ko mislite, da je obveznost plačevanja pridobnine odvisna od starosti. Starost nima nobenega vpliva na ta davek. Zato Vam ne moremo |x>jasnjevati neki »olajševalni« zakon, ki ga ni. Amn?stija za obsojence po §§ 385 iu 397 kaz. zakona. B. J. Niso amnestirani po zadnji amnestiji državni, samoupravni iti drugi javni organi, ki so obsojeni zaradi sprejemanja daril (§ 385 k. z.). Pač pa se amnestija nanaša tudi na one obsojence, ki so obsojeni po § 397 k. z., ker so v službeni spis, zapisnik ali listino postavili karkoli neresničnega ali zamolčali resnično činjenico, ali overovili s svojim podpisom ali službenim žigom spis, zapisnik ali listino z neresnično vsebino, ali take dokumente uničili ali skrili, ako niso bili obsojeni nad šest mesecev in če niso bili obsojati jx>leg glavne kazni tudi na izgubo častnih pravic ali na izgubo službe. Denar v banki. J. D. K. Ako se je banka poslu-žila zaščite, je dolžna izplačevati vloge in obresti po izplačilnem načrtu, ki ga odobri ministrstvo. Dokler la načrt nj odobren, ne morete ničesar zahtevati. Amn?stija onih, ki so bili obsojeni po 6. januarju 1935. M. K. Samo one osebe, obsojene do šest mesecev kazni na prostosti in do 2000 Din denarne kazni, so amnestirane. ki so bile obsojene po prvostopnem sodišču do dneva ukaza o amnestiji, to je do 6. januarja 1035. Ni treba, da je bih sodba do tega dneva pravomočna. Ako p>a je prizivno so. dišče kazen zvišalo nad gornjo mero, obsojeni ni amnestiran. Kdor je bil obsojen od prvostopnega sodišča jx> 0. januarju 1935, tudi ni amnestiran, čeprav je kaznivo dejanje izvršil pred 1. januarjem 1935. Pokojnina sluge državne osnovne šole. A. M. Tudi služitelji, ki so državni uslužbenci. izjx>lnijo pogoj za pridobitev pravice do osebne jx>kojnine, ko odslužijo deset let v aktivni državni službi, pri državnih uradih, zavodih in napravah. Absolventinja privatnega trgovskega tečaja. S. M. D. Obrnite se na obrtno oblastvo, ki je okrajno načelstvo, ki Vam bo najbolj točno povedalo, če Vam bo podelilo obrtno dovoljenje za trgovino z mešanim blagom in kakšne dokaze za svojo usposob-Ijenost morate predložiti prošnji. Ker nimate onih dokazil, ki jih zahteva zakon o obrtih, bi bilo ugibanje o tem, če bo takšen in takšen privatni tečaj zadostoval, in o tem, kako bi dokazali, da ste ga res absolvirali, ko nimate spričeval, odveč, ker nimate daleč do oblasti, ki ima o tem odločati. Zastopnik za posredovanje med posojilodajalci in posojilojemalci. R. V. K. Obrnite se v tej zadevi na obrtno oblastvo (okrajno načelstvo). Razširjenje služnosti. G. M. Gb. Ko ste kupili parcelo, ste se domenili, da bo sosed po Vašem svetu vozil pridelke. Sedaj pa se namerava njegov travnik ujiorabljatj za konjsko dirkališče, na katero bi hodili in vozili po Vašem svetu Vjjrašate, če lahko zabranite. — Ako ste dovolili jx> svojem travniku samo vožnje v gospodarske svrhe, bi pomenile vožnje na dirkališče razširjevanje služnosti, kar la. hko zabranite, če ne zlepa, pa s iožbo. Vsako samo-lastno razširjevanje služnosti je namreč jx> zakonu nedopustno. Zgradarina od mežnarije. F. L. Mežnarije niso navedene med onimi cerkvenimi zgradbami, ki so oproščene zgradarine. Prenosna taksa. J. V. V. Ne boste plačali manjše prenosne takse od |x>sestva, od katerega je bila plačana prenosna taksa že leta 1899 in 1922. O višini takse smo že pisali lani. Poiščite dotične številke, ali pa vprašajte pri davčni upravi. Menični dolg. I. V. Mati je skupaj z očetom pjred leti podpisala bianco menico kot akceptanl. Oče je prišel v maierielne težkoče, mati je umrla in sta sinova [»dedovala po njej gotovo imovino. Vprašate, če bo menični upnik mogel iztirjati terjatev od sinov. Do onega iznosa, ki sta ga dediča podedovala, jamčita za dolgove zapustnice, ako sta f>odala pogojno dedno izjavo. Tudi menični upravičenec bo lahko njima predložil menico radi plačila in v primeru, da ne plačata, bo po izvršenem protestu pred. lagal pri sodišču, da se proti njima izda menični plačilni nalog. Proti temu bosta dediča v treh dneh lahko vložila vse prigovore. Ker ne vemo, kaj bosta prigovarjala, ne moremo glede uspeha pravde prerokovati. Nov graščak in stara pravica. F. C. D. Kot farni cerkovnik ste dobivali od graščine skozi 43 let drva za svojo ujx>rabo. Novi lastnik graščine pa se je uprl tej dajatvi, češ, da to ni nikjer zapisano. Vprašate, če lahko prisilile novega graščaka na da-Ijena, jatev drv. — Drva, ki ste jih prejemali, so bila morda de! vaše bire. Ugotoviti morate, če je graščina v prejšnjih letih bila kdaj s kakšnim odlokom upravne oblasti prisiljena, da daje farnemu cerkovniku drva ali pa če so prejšnji lastniki le iz dobre volje vsako leto ta drva darovali. Sedanjega graščaka boste mogli na dajatev drv prisiliti le tedaj, če boste mogli dokazati, da so se njegovi predniki svoječasno po zakonu veljavno obvezali nepreklicno dajati farnemu cerkovniku drva ali pw če so bili k temu prisiljeni po pravomočnem odloku oblasti. Senca sosedovega drevja. J. S. S. V. Sosed ima dva metra od meje debel hrast, akacijo in topol. To drevje vam dela radi sence škodo tako, da vaše sadno drevje ne rodi, kot bi moralo. Vprašate, če lahko zahtevate odstranitev tega drevja. — Sosedovo drevje — dva metra od meje — ne krati bistveno navadne rabe zemlijšča, zato ne morete zahtevati odstranitev drevja. Pravico pač imate — to smo že piarkrat povedali na tem mestu — da odstranite veje sosedovega drevja, v kolikor segajo v vas zračni prostor, a dvomimo, da se vam to izplača. Pot čez sosedov svet. A. K. Ž. Sosed je imel za svojo hišo skedenj, ki je pred 17 leti pogorel in ni bil obnovljen. Imel je pot čez vaš svet, aa je lahko na skedenj spravljal seno in slamo. Sedaj namerava na istem prostoru zgraditi shrambo, pa vprašate, če lahko sosedu zabranite spravljanje gradbenega ma- teriala čez vaš svet. — Ce je sosed imel prrpoeestvo. vano služnostno j>ravico za spravljanje sena in slame v svoj skedenj čez vaš svet, je bila ta služnost ustavljena, čim je skedenj zgorel. Ako bi sosed na istem ineslu zojiet postavil skedenj, zadobi služnost dovoza sena in slame čez vaš svet zopet svojo prejšnjo moč. Ni pa sosed imel prijx>sestvovane pravice voziti gradbeni material čez vaš svet, in se mora zato sosed, jx> našem mnenju, radi odškodnine za te vožnje posebej z vami dogovoriti. Dobro preudari. predno kaj podpišeš! F. P. P. Glasom zaključnega lista ste prodali trgovcu hraste, prejeli takoj aro, a ostanek kupnine bi imel kupec plačati ob izvozu robe. Z usluži>encem tega trgovca ste se kasneje ustineno dogovorili, da bo polovica kupnine izplačana pred |x>sekom, ostanek pa pred izvozom hlodov iz gozda, katere bi imel trgovec spraviti do srede decembra. Trgovec je dal posekati hraste in posekana debla žigosal, ne da bi vam kaj plačal. Trgovcu ste stavili rok, da plača in spravi hraste, sicer da jih boste prodali drugemu. Odgovoril vam je, da so hrasti že njegovi in da jih vi ne smete drugemu prodati. Kdo ima prav? — Vas in trgovca veže pogodba, kakor je bila dogovorjena in zapisana v zaključnem listu. Po določbah le tega je smel trgovec takoj ob izplačilu are posekati hraste, ki so prešli v njegovo posest. Hraste vam je dolžan plačati šele, ko jih bo izvažal, a v zaključnem listu ni naveden rok, do kdaj morajo biti hrasti spravljeni iz gozda. Trgovec ima torej prav, kajti zaključni list govori zoper vas. V bodoče bodite previdnejši pri podpisovanju. Otrokom nevarnih igrač ne v roke! B. H. M. Deček se je igral s fračo. Pomeri! je v šali na sosedovo deklico, ki je zbežala, a jo je deček vendar v trenutku, ko je deklica pogledala nazaj, zadel v oko. Dečkova mati je bila navzoča, pw je še celo branila iti po zdravnika. Deklici so v bolnišnici oko odstranili. Ali so dolžni dečkovi starši plačati stroške in odškodnino za oko. — Ce otrok še ni star 14 let, so njegovi starši dolžni, da ga nadzirajo. Ker je v gornjem slučaju dečkova mati bila navzoča, '£a je videla, da ima deček v rokah nevarno igračo — fračo, a mu je ni vzela, je mati s tem zanemarila dolžno nadzorstvo nad svojim otrokom in kot so-krivka jamči za škodo, ki jo je napravila nesrečna frača. Prestavitev jezu. F. N. V. Sedanji jez, ki je naslonjen na eni strani na vaš breg, na drugi strani pa na sosedov, nameravate prestaviti za j>etdeset inetrov više, da bo večji padec vode. Tam sta p>a oba brega tuja in Vam levi sosed noče p>od nobenim pogojem dovoliti naslonitev jezu na njegov breg. -— Jezu ne morete prestaviti brez dovoljenja, ozira-ma odobrenja vodopravne oblasti, ki bo razpisala vodopravno razpravo na licu mesta in bodo tatn prizadeti smeli ugovarjati ter bo o upravičenosti ali neopravičenosti teh ugovorov določila oblast. Svetujemo vam, da vprašate. Stopite na okrajno načelstvo, kjer vam bodo povedali, p»d kakšnimi pogoji bo dovoljena preložitev jeza in kakšni bodo stroški. Državljanstvo. E. V. L. Po rodu ste Ceh, stari 25 let. Od leta 1910 prebivate stalno v Ljubljani. Kako bi pridobili naše državljanstvo? — Vložiti morate prošnjo pri upravnem oblastvu prve stopnje, v čigar območju je občina, ki vam je zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. Dalnjj p>ogoji za pridobitev našega državljanstva po redni jx>ti, so sledeči: da imate odpust iz dosedanjega državljanstva, odnosno verodostojno zagotovilo, da ga dobite, da ste dobrega vedenja, da morate vzdrževati sebe in svojo družino. V dokaz navedenih pogojev, kakor tudi o tem, da ste dovršili najmanj 21 let, da prebivate najmanj 10 let nepretrgoma na ozemlju naše države in da vam je ena naših občin zagotovila sprejem v domovinsko zvezo, morate prošnji pri. ložiti potrebne dokumente. V slučaju, da dobite naše državljanstvo, boste seveda morali zadostiti vojaški obveznosti. Hranilec? G. J. Z. Ker niste bili oproščeni vojaške službe kot hranilec, vas vojaška oblast ne more smatrati za hranilca. Zato ne boste uspeli s prošnjo, da naknadno vpišejo, da ste bili oproščeni kot hranilec. Trgovina z mešanim blagom. M. K. R. Vložite prošnjo, opremljeno z vsemi dokazili o svoji zapx> slenosti v trgovinskem obratu in o šolski izobrazbi. Morda boste uspieli. Ne moremo vam p»a prerokovati. Gozdna pota. B. O. T. Ker so pota očividno zasebna in torej niso v upravi kakšne javnopravne edinice (n. pr. občine), morete samo sodnim potom iztirjati potrebne stroške za popravo od tistih, ki ta pota uporabljajo. Ne morete pa sami v naprej do. ločevati prispevkov. Izdelova ka kreme za usnje. M. A. K. Obrnite se radi obrtnega dovoljenja na domače okrajno načelstvo. Kakšna dokazila morate predložiti, boste zvedeli tam. PllSe ia volane v različnih gubah SpCClClni €11(1.1 ps jčoianov rut,šalov,oblek FinI enlel vložkov in čipk Speclelnl 02ur za žepne robce /IZurlrauie prtov, volan i. t. d. Preatlshon e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist lisk VCICnjC monogrnmov. zaves, perila z najfinejšo in najirj>einejšo piejo. Zepill rolul komad Din 2'—, Din 3-—, Din 3'50, Din 5 — in Din 6-— Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izjilača pot k Plateh & Nifceš, Ljubljana samo poleg hotela Strukeij ČITATELJEM ZA NEDELJO Evharistija in dijaška mladina Jezusa so že v prvih dneh njegovega zemskega bivanja prišli počastit dve skupini: neuki pastirji in izobraženi modri z vzhoda. Tudi evharističnemu Kristusu prihajajo izkazovat spoštovanje in ljubezen preprosti verniki, pa tudi šolani in izobraženi. Pre. prostih ie več, ker tudi o presv. Evharistiji velja, kar je ugotovil Gospod: »Ubogim se blagovest oznanja.« Pa so bili v vseh časih tudi izobraženci med evharističnimi častilci. Tudi pri nas jih imamo; tudi mnogi naši dijaki in mnoge naše dijakinje so med njimi. .... Dijak pri sv. maši, tudi takrat, ko m cerkvene dolžnosti; dijak pri obhajilni mizi, zbrano resen in pobožen; dijak klečeč pred tabernakljem: kako lejx>, kako tolažilno za narod je to! In blagor ljudstvu, 12 čigar srede izide kar največ takih evharističnih častilk — dijakinj! lezus v evangelijih in Jezus v Evharistiji je najboljši vzgojitelj našega dijaštva, naše nastopajoče inteligence, naših bodočih javnih delavcev in delavk. Dijaštvo obravnava pri verskem pouku verska in nravna vprašanja; dijak in dijakinja bosta torej lahko prejela sv. obhajilo, se udeležila sv. maše in prišla počastit evharističnega Gospoda vse bolj pobožno, spoštljivo in goreče, ker toliko več vesta o Njem. Svoj versko-nravni pouk moreta na evharističnem Jezusu obnavljati, poživljati in poglabljati, ker je Evharistija vidno središče glavnih verskih resnic. Pa tudi vsi drugi šolski predmeti pomagajo dijaški mladini do globljega evharističnega pojmovanja, saj je Jezus v podobi kruha tisti, ki je ustvaril svetovje, njegove dele in njegove veličastne in stalne zakone; Jezus v podobi kruha je stvarnik in gospodar posameznega človeka in celih narodov in jih vodi na svetovno pozornico, pa jih tudi odstra-nja s površja zemlje. Ni je skoraj šolske ure, ki bi ne nudila lepe snovi za evharistično premišljanje, ako jo le obrnejo na Jezusa, ki je včlovečeni Bog, Stvarnik in Gospodar vesoljstva. Kakor je hodil sv. Ciril, vzornik naše dijaške mladine, v Solunu in v Carigradu najraje molit v cerkev sv. Modrosti, tako naj bi tudi naše dijaštvo hodilo dopolnjevat svoj pogled preko svetovja in njegovih zakonitosti in dogodkov pred evharistično včlovečeno Modrost — Jezusa Kristusa. Sv. Tomaž Akvinski, ki je nadvse globoko dojemal in pisal o Bogu in o božjih delih, je bil posebno vnet častilec presv. Evharistije ter ji je napisal večno lepe slavospeve. Veren, izobražen um še tem bolj doumeva, da je v Evharistiji Jezus, ki je »resnica in življenje«. Dijaštvu je presv. Evharistija visoka šola kreposti. Ob oltarju se dijak in dijakinja učita požrtvovalnosti, ker le nepojmljiva požrtvovalnost nagi bi je Jezusa, da je navzoč pod podobo skorjice kruha. V sedanjih razbrzdanih časih uči Jezus dijaka pokorščine, saj je slehernemu duhovniku brezpogojno pokoren in se mu vsega prepušča. Evharistija ohranja in krepi dijaka ali dijakinjo v idejnosti, ker je evha-ristična vera višek nadnaravne idejnosti; zoper za. strupljajoče zmote materializma in komunizma ga kar najprepričevalneje usmerja na pot krščanskega .mišljenja in življenja. Ob izbiri poklica mu evharistični Jezus odpira poglede idejnega in idealističnega pojmovanja življenja, da bo delal in se žrtvoval za ideje, za blagor drugih. V idealizmu, ki ga uči evliaristični Kristus, bo dijakov odnos do ženstva ostal spoštljiv in poln samoodpovedi. Obha-jilna miza bo šola njegovega pravega viteštva do slehernega dekleta, da ga niti v misuh ne bo pred seboj ponižal, saj bo gledal, kako se ženstvo hrani z istim Kruhom življenja in postaja bitno združeno z Jezusom. Presv. Evharistija bo v dijaku in v dijakinji budila apostolskega duha do tovarišev in do tova-rišic. Evharistično misleči in živeči dijaki in dijakinje so elita, ki mora dati razredu poudarek in ohranjati, kar je v razredu dobrega, krepiti, kar je omahljivega, spreobračati z živo besedo in z zgledom to. kar je že zašlo. Od sv. daritve, od evharističnega obeda in od počeščenja Najsvetejšega bosta dijak in dijakinja v vso svojo okolico nosila božjega duha, duha vere in nravnosti, vestnosti in plemenitosti. Smilili se jima bodo vsi oni v razredu, na stanovanju ali drugod v druščini, o katerih velja Jezusov vzklik: »Kdor ne veruje, je že sojen.« Nikdo ni zares dober, ako mu ni na tem, da bi dobre naredil še druge; nikdo ni pravi častilec in prejemnik evharističnega Gospoda, ako mu ni pri srcu, da bi vodil k njemu in k njegovi božji miselnosti še druge. V soju večne luči se oblikujejo navdušeni in delavni apostoli katoliške akcije. Dijaku, dijakinji ponavlja Jezus svoje vj>rašanje: »Ali me ljubiš? Ali me ljubiš bolj ko ti?« Ako na to vprašanje dobiva pozitiven odgovor: >Gospod, ti veš, da te ljubim«, jx>tem upravičeno čaka na doka. ze te liubezni: v molitvi, v bodrilu in navduševanju, v potrjiežljivi prijaznosti, v pogumnih nastopih in drugih žrtvah. Na dijaško mladino vpliva nešteto vzgojnih či-niteljev. Naravna vzgojna sredstva, kot na pr. pouk, zgled, čtivo, ozir na plačilo ali kazen — vse to mladeea človeka le vabi na pravo pot, ne daje mu pa notranje moči zanjo. Presv. Evharistija pa daje tnoč, ki se ji nič ne more ustavljati, ne svet, ne lastna izpriiena narava; »kdor je ta Kruh, bo živel vekomaj; bo ostal v meni in jaz v njem; ne bojte se, jaz sem svet premagal«. Kje najdete lepši in učinkovitejši vzgojni sredstvi za dijaško m'adino v dobi telesnega razvoja, kakor sta zakrament sv. pokore in sv. spovedi? Naš svetniški Baraga je na dunajskem vseučilišču postal mahoma vse bolj božji in idealen, kot | je bil prej; to je bilo takrat, ko ga je sv. Klement ! Dvol-ak uvedel v evharistično mišljenje in življe-; nje. Od tedaj je črta njegovega dušnega razvoja šla vidno navzgor, ker je v Evharistiji naše! razsvet. ljenje in moč. Vse njegovo poznejše prebogato živ-, lienje in delovanje je živo potiazorjevalo dojm velikega Afrikanca sv. Avguština: »Ustvaril si nas zase. Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne odpočije v tebi.« Pri evharističnem Kristusu se je Baraga odpočil, navdušil in posvetil. Slovenski dijak, slovenska dijakinja, ti pa stori lo že sedaj, že na srednji šoli! Kakor učencema pri mizi v Emavsu, tako naj bo tudi tvoje srce žareče ob oltarni, evharistični mizi! Od tam pa nosi ta sveti ogenj v svojo dijaško sobico, na svojo šolo, v svoj razred, v dobra društva in v vse svoje prijateljske in tovariške stike! Dr. Fr. Jaklič. Lesena mali Tam vrh griča nad vasjo, kjer so pečine vse nazobčane in kjer se razpredajo ostrožuice, je lesena mati vsa vsemogočna kipela k oblakom. Vejevje je bilo ko preraslo s temnim perjem in se je ko valovi zibalo v vihrah, da je njeno bučanje zaglušilo še hudournik, ki se je ves v penah valil po pečinah. Nešteto semenskih ioputie je razposlala po vetru, ki jih je razpihal daleč po vsej pokrajini. Vse, karkoli je v okolici nosilo bodičaste igle, je izviralo iz lesene matere. Njena stara skorja je bila polna zevajočili razpok, ondi so bili zarezani razni skrivnostni znaki, vanjo so bila vdolbena srca in poznali so se sledovi divjega kozla, ki se je drgnil obnjo z rogovjem in kjer si je divji maček brusil kremplje in se je veverica puhaje in pihaje pognala navzgor. — Bliski so treskali v njeno deblo, pa ga niso raztrgali. Razne vihre so kuštrale njeno krošnjo, a je niso razcefrale. Vrane so kljuvale na njenih vejah in hrupno odletavale, kadar so videle lovca, ko je stopal po hribu uavzgor. Ponoči se je oglašal čuk z njenega vejevja in nekoč so prerezali ua njeni veji vrv, ki je na njej visel že ves otrpel človek. Zemljemerec, ki je bil prišel z okrajnega glavarstva, je vdolbel križec v kamen, ki je bil ves v njenih koreninah. Vojaki na vojaških vajah so se borili zanjo. Postopači so spali v njeni senci. Mladina je posedala pod njo in jo opevala s starimi pesmimi. Popotnim ljudem je bila kažipot, fantje so prežali pod njo ua divjačino. Šolarice so rajale okrog njenega debla. Hlapci in dekle so se ondi na večere skrivaj shajali. Pri njej so prisegali drug drugemu, poljubi so tonili v njenem šu-stenju, solze, so kapale tik nje v mah. ' Neki mestni človek dolgih las je naslikal njeno podobo. Vaški učitelj je dal sleherno leto v šoli nalogo o njej in mlajši so to nalogo kar prepisovali od starejših. Mali županov Mihec je napisal ua tablico o njej: Lesena mati je tako slara, da je za starega očeta od vse vasi. Mizarjeva Barbka pa je prav čedno napisala v zvezek: Lesena mati ima veliko otrok in jih preživlja s smolo. Kadar bom mrtva, bi rada, da bi me tam jiokopali.« Kovač Konrad, ki se je bil izselil v Ameriko, je prosil za fotografijo lesene matere in priložil dolarski bankovec za stroške. V farni kroniki je bilo večkrat zapisano njeno ime. Prej so se eelo pravdali zanjo, dokler ni sodišče določilo, da stoji lesena mati na občinskem svetu. Zaradi tega se je žaga ni smela dotekniti. Stari vaščani »o znali mnogo zgodb, ki so govorile o leseni materi, in tisti, ki so prerokovali o vremenu, so se morali najprej ozreti vanjo. Ce je bila v megli, so dejali, bo skoraj gotovo jutri deževalo; če se je večerna zarja uprla vanjo, jo bilo ponoči rosno in drugi dan sončno. Vaščani so se, ne da bi se tega zavedali, ob sleherni priliki ozirali na leseno mater. Vsa je bila last vasi, utripala je z njenim življenjem ko bitje žile, udeleževala se je njenib dogodkov. Župnik je dejal o njej, da je kot prst božji, ki naj opominja vso vas, kako se mora ozirati kvišku in nikoli pozabiti, da je večnost več ko časnost. Nekoč pojioldne okrog petih je bilo neznosno soparno. Sonce je kar zbadalo in njegov sij jo bil bel ko apno. Detelja je povešala glavice, psi so se poskrili in bahljali z iztegnjenimi jeziki. Noben ptiček se ni oglasil in dim ognja na njivi se je dvigal navpično. Majhen, jekleno moder oblak se je utrgal z nebesa, polagoma se je večal, bil je večji in večji in slednjič je imel obliko velikanske kose. Sonce je ugasnilo. Po kočah se je stemnilo. Po vsoj vasi se niti bilka ni zgenila, a lesena mati tam zgoraj je začela žvižgati in cviliti, da je bilo slišati daleč naokoli. Zdelo se je, ko da sika žaga-motorka. Krošnja se je krivila, veje so plapolale in deblo se je zibalo sem in tja. Tedaj je tudi dolina oživela. Oblaki prahu so se dvignili. Nekje so se s treskom zaloputnila vrata skednja. Vedro se je ropotaje zakotalilo. Okno je zažvenketalo. Vihar je zatulil. Velike kaplje so čofotaje padale na pol. Snop ognja ie šinil izza oblakov. Zagrmelo je, da se je zemlja stresla. Lesena mali je stala vsa v žarkih plamenih, se nagnila nn stran in se zgrudila. Nevihta je odvihrala dalje. Polagoma se je zjasnilo nebo. Sonce je prodrlo skozi oblake. Lastovke so se spreletavale visoko v ozračju in nekje je petelin na ves glas zapel Otroci so bili najprej pri leseni materi. Sčasoma so prišli k njej tudi odrasli. Obslali so kraj zogljenelega debla, začudeno zmajevali z glavami in kar niso mogli do besede. Zvečer otroci niso hoteli iti spat. Sosedje so so sešli in krčma je bila polna ljudi ko ob nedeljah. In moj lovski kotiček,« je zagodrujal lovec in je tako močno potlačil tobak v pipo, da je ugasnila. DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) TeleL: Opčra 98-15 - TflvL: Opera 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paru 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po naiboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxvle», FR \NClJA: No. 1117-94 Pariš HOLAND1JA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zautevo pošliemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Drugi dan so odšli otroci z učiteljem še enkrat na hrib in so napisali poslednjo nalogo o leseni materi. — Večkrat so vaščani sami sebe zalotili, kako so kar tjavendan opazovali prazno ozračje hribov. Stari Tobija, ki je bil že tako nekam otročji, je prav odločno zatrjeval, da še zmeraj videva leseno mater, ln ko je nekoč sredi belega dne s prstom pokazal na hrib, so ga odpeljali v blaznico. Konradova mati je poslala dolgo pismo v Ameriko. Trava jo začela rasti po stezi, ki je vodila v hrib. Veverice so izginile. Nihče ni nikoli več slišal, da bi javkal divji maček; divji kozli pu so si poiskali drugo deblo. Odslej je večkrat treščilo v vas, kar se prej ni nikoli zgodilo. V Barbko, ki je bila napisala v zvezek, da bi bila rada pokopana pod leseno materjo, je treščilo kraj hruške na domačem vrlu. Njen oče, vdovec, je kar čez noč osivel, tako je ljubil tega svojega edinega otroka. In ker ni imel nikogar več, ki bi zanj skrbel in delal, je začel popivati. Nekega jutra je zapustil vas iu se ni nikoli več vrnil. Poizvedovali so za njim, a vse je bilo zaman. — Zdaj pa zdaj je grobar populil plevel iz gomile, pod katero je počivala Barbka. Pustil pn je mlado, vitko smrečico, ki je |ioga-njala iz groba. A nihčo ni izpraševal, kdo bi jo bil ondi zasadil. Mož čez krov Pred šestimi dnevi smo se bili odpeljali iz Sin-gapura s tovorom za v Hongkoag. Že prvo noč je nastal vihar — nato pa je bila vihra neprestano dan za dnem. Našo malo barko je premetavalo ko orehovo lupino. Valovi so (»škodovali zemljevidne naprave in razbili komjMS. Nemogoče je bilo kje pristati. Noči so bile črne ko oglje, podnevi pa so se vlačile težke grmade oblakov po nebu. Dobro smo vedeli, da je naša barka že zgrešila pravo smer Ko se je sedmega dne zvečerilo, se je morje že nekoliko umirilo. Kapitan in prvi krmar sta skušala iznova dognali, kje smo prav za prav, zakaj, kapitan se ni maral zanesti le na kazalo nadomestnega Kompasa. In tako je plula barka kar nekam v temo, češ, ko se bo zdanilo, se bo tudi nebo zjasnilo. Potolažili smo se in se ulegli v svoje kabine. Le straža je čula ko zmeraj. A ko smo le malo zadremali, je s krova zadonel hripav krik: »Mož čez krov!« Vsi smo planili na krov. Veter, ki je iznenada prihrumel s strani, ie sukal barko sem in tja. Drugega krmarja, nekega Petra Brandta, je pri lem zagnalo v morje. Noč je bila temna, brž smo vrgli vrvi in rešilne pasove v vodo, kričali smo a Petra nikjer. V tem vremenu ni bilo moči spustiti kakega čolna na pomoč, mimo tega pa je povsod kar mrgolelo samih morskih volkov. Pa zbogom. Peter Brandf! — Njegov brat Karel se je kot navaden pomorščak peljal z nami Nismo sra mogli najti na krovu. S težkimi koraki je stopal kapitan po stooni. cah navzdol. Karel Brandt je pokonci sedel v svoji kabini in buljil v nas. Kapitana je dušilo, beseda mu ni moirla iz grla. Karel pa je zamahnil z T>ko iu votlo dejal: »Vem. Brata mi je vrglo v morje.« — Vsi smo leseno prikimali. Nato molk ko v grobu. Vihra ie besnela, barka je stokala v razpokah. »Iščete, kje smo, kajMtan?« je vprašal nato Karel s hripavim glasom. »Jaz vem. Na višini rtiča Kambodja stno.« Kapitan nas je resno pogledal in zašenetal: »Zmešalo se mu je...« Karel Brandt se je čudno nasmehnil, rekoč: »Kapitan, molite se. Naši materi se je prikazalo. Videla je, kako je Peter neke temne noci utonil pri rtiču kambodja. Saj nam je povedala in nikoli nisem mogel pozabiti lega imena. Seveda smo se ji tedaj vsi smejali. Zdaj, zdaj se je zgodilo.« Ko ohromeli se nismo uj>ali niti dihniti. S težkimi koraki sta nato odšla kapitan in krmar Naglo sta zgrabila zemljevid. »Rtič Kambodja.« je zamr-mral kapitan »Rtič Kambodja? Ali niso Koj pred njim tiste grozne čeri, ki vse uničijo?« Krmar je prikimal, sloneč nad zemljevidom. nTu je zaznamenovano, da je svarilni ogenj v bližini,« je odvrnil. »Na levo je treba kreniti.« Oba sta planila na krov in kakor bi hotela z očmi prebosti temo. Resnično sta zapazila ogenj. Slehernih trideset sekund se je zasvetlikal pred nji. ma Barka je plula naravnost tjakaj. Kapitan in krmar sla se vsa presuniena spogledala. Že spet je na vso moč butnila burja in jx>gnala barko bliskovilo naprej ko izstreljeno pšico. Nemogoče pa je bilo, da bi barko prisilili v kako določeno smer. »Sidro ven!« je zakričal kapitan. Hijx>ma smo slušali [»vetje. Verige so zarožljale Ogenj se je bližal. Z njim pa so se bližale grozovite čeri. A že je zgrabilo sidro. Barka je obličala. Vsi smo se oddehnili. Se vso noč je vihrala burja, a sidro je bilo močno. Zjutraj je vse utihnilo. Sonce se je prikazalo. Zmagoslavno se je blestela njegova zlata luč po morju, po neštetih penečih se grebenih vseh feh čeri. ki so bile ko noži in komaj sto metrov odda'jene od nas. Ce bi bilo Petra Brandta le za pol minule kesneie vrglo v morje, bi bila naša barka vsa razmesarjena. In nikogar izmed nas bi ne bilo več domov. Srbsko platno po Din 10 meter dobite v Trpinovem bazarju v Mariboru Vetr n ska 15. Kulturni obzornik Dr. P—ar: Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni 1.1866. (Dalje.) fsti pisec pa* je v že delno navadenem članku »Slovenska skupina« v celovškem »Slovencu« 27. ok. tobra enako bistro označil pomen iu važnost združenih slovenskih dežel v zboru dežel avstrijske monarhije, ko je zapisal: »Nas Slovencev je malo. zato pa nam je tembolj skrbeti, da se razkosani deli naše domovine zopet v eno poveče telo zedinijo; pa da v to telo vse ono spravimo, kar je koli naše krvi, našega jezika. Zguba vsacega kotiča naše zemlje, vsake vasice nas hudo udarja. Poiščimo svoje raztrgane in odtrgane ude splošne i naše domovine, znašajmo jih skup, zedinimo se, da nam bodočnost boljših časov prinese. Kolikor smo i tako razcepkani, kakor smo do denešnjega dne, do- j živeli in prestali, dobro vemo; vemo |:>a tudi, da nam domovje, ako vse tako ostane, kakor je do sedaj, komaj hladno gomilo dali zamore. (Prešeren!) C o n-d i t i o sine qu a 11 o n je: »Zedinjenje Slovenije« Brez tega ni za nas ni blagostanja, ni sreče, ni boljega upa v pri hodn j os t. Pobrinimo se za zedinjenje Slovenije v eno poveče politiško telo ali skupino. Kedar že to dosežemo, kedar se bodo vsi bratje Slovenci iz široke naše domovine v enem glavnem zboru shajali, ta. krat bodemo se lehko tudi o drugih * Glej Slov. št. 69. imenitnih vprašanjih zaslran notranje uprave kraljevine ali vojvodi ne Slovenije pogovarjali. Takrat bodemo tudi j»barali, s kakim novcem da je graško vseučilišče utemeljeno, — ne bi li mogla biti, ako že ne celo vseučilišče, vsaj pravoslovna akademija v Ljubljani; pa tudi o tem se bodemo i lehko pogovarjali, kako da bodemo ; kot »r e g n u m s o c i u m« ali avtonomna I vojvodina stopili v zvezo se svoji - | mi hrvaško-srbskimi brati, in če do te zveze pride, tudi o tem, ali se bodo na bodočem zagrebškem vseučilišču vsi nauki učili v lirvaško-srbskem jeziku, pa če bode hrvaško.srbski jezik na | naših gimnazijah in realkah obvezaven predmet; tudi o tem, ne bode li mogel biti tudi slovenski jezik obligaten predmet na hrvaško-srbskih gimna- j zijali in realkah. Saj da se Slovenci uče' hrovaško-srbskega Jezika, in H r o -vato-Srbi slovenskega, to je gotovo najprikiadnejša pot, nas in Hrvate k porazumljenju vodeča. — Lega slovenskih dežel je tako dobra, kakor nobene druge av. strijske. Ljudi je dosti, vode dosti, m naše reke in potoci so zadosti močni za tvornice. Rud je Slovenija polna, pred seboj pa ima svoje sinje morje. Lega naše dežele je kakor llolandije ali pa Belgije, in narod slovenski je tudi kaj priden, posebno tudi za obrtnost sposoben. Da pa taka obrtnija na Slo- 1 venskem ne vlada, kakor v Belgiji ali Holandiji, ima ; se pripisati žalostnim in nemilim okoliščinam, v j kterih je narod slovenski tičal do najnovejših časov. Nadjamo se vendar, da bode naša sedanja vlada po- j zorna na vse strani, pa bode gotovo če dalje bolj znala ceniti važnost lege naše do- j movine, ler ji v svojo korist na vsaki način po- 1 magafi k boljemu razvoju in blagostanju; saj ona j je prežlahten biser za celo avstrijsko cesarstvo. Le s posestvom našega domovja m o- j re ono biti mogočno in slavno, kajti | le skoznj so mu odprta vrata do | sinjega morja d ž njim vse blago. ' dati, ki so s tem v zvezi. Slovenske dežele mejč zdaj proti italijanskemu kraljestvu, in naša vlada, ako hoče imeti trden, živ jez proti njemu, mora gledali na vsaki način, da se narod slovenski in ž njim njegovo domovje ojači in okrepi, to pa inače ni mogoče, nego da se vsi deli splošne naše domovine v eno edino telo zedinijo Avstrija! |»slušaj svete svojih zvestih podložnikov, okoristi se ž njimi, ker inače bi znal za kako leto na temelju narodnega prava zopet segati po tvojih in naših zemljah primorski naš sosed v zapadu! Rekoh!« Avstrija 111 poslušala 1. 1866., kakor ni Italija po letu 1918 A kdo je pisec? Jezik ga razodeva, da je mogel in moral bili samo — »toti« Slajerec, in sicer doma blizu hrvatske meje. Dopis »iz Goriškega« kaže na službo na Goriškem. V I. 1865 in 1866 pa je s'užil edinole na gimnaziji v Gorici odličen mlad profesor — Maks Pleteršnik, ki je do 1870/71 služil v Trstu in bit doma iz P i š e c blizu hrvatske meje. On jc imel vse kvalifikacije za lake odlične, dasi redke politične članke! Naj tukaj takoj sledi drug članek, zanhniv |X> tem, da se ne opira kakor Pleteršnikov zgolj na naravno narodno j»dlago, nego na geopolitično zgodovinsko pravo, ko se ob misli na potrebni »veliki jez« proti Italiji oslanja na misel »Ilirije«. V »Slovencu« dne 29. avg. (št. 69) je namreč (dva meseca prej!) izšel članek »Ilirsko kraljestvo«, izpod peresa A.(ndreja) Ž.(nidarčiča), kaplana v Kobaridu m navdušenega dopisnika že v prejšnjem Einšpieler-jevem poliličnem glasilu »Notranjeavstrijski Glasi« (»Stimmen aus Innerosterreich«), Tu piše: »Danes 23. avgusta 1866. je ravno 50 let, odkar je ranjski cesar Franc I patent razglasil, v kterein zapoveduje, naj se »ilirske dežele« imenujejo »ilirsko kraijesivo.« V spomin te petdesetletnice bodi mi pripuščeno, nozoruost »Slovenčevih« bravcev na to.le vprašanje orbniti: Kaj je moglo cesarja Franca napeljati, da je ustvaril novo »ilirsko kraljestvo«? Moj odgovor na to je: Pogled v minule in po-gled v prihodnje čase. Pogled v minule čase mu je pred oči postavil l. stiske in nadloge, s kterimj je francoska vojska najpred in najob:hiiši tiste dežele obsula. ktere ležijo blizu jadranskega morja. Iz tega se je učil, da je modra glava Napoleonova te dežele najvažniše štela, iz kterih se da proti jutru of>erirati ali vojsko sukati. Iz tega se je učil. da so te dežele ne samo s kupčijskega stališča, ampak tudi s strategičnega ozira za Avstrijo, ktero je on prerodil, neprecenljive vrednosti. Pogled v minulost mu je pred oči postavil: 2. Nafioleonovo naredbo, s ktero je bil napravil skupino imenovano »ilirske dežele«. Poveslnica pravi: Vzdigni! je Napoleon I. veliko vojsko ter podiral kraljestvo za kraljestvom. Podjarmil je Lombardijo, stri strašno ljudovlado beneško ler osvojil si no-Iranic-avstrijanske in druge dežele. V cesarjevem gradu »Sehonbrunnu« je podpisal I4. oktobra 1809. leta pogodbo miru, po kterih je dobil Goriško, Trža. ško, Isfro, Reko. vse dežele na desnem bregu Save pa beljaški okraj. Se tisti dan je oklical (Napoleon) ves ta novi svet za »ilirske dežele«, in Ljubljana jim je bila glavno meslo. Pa Napoleon ni ostal pri samem imenu, ampak dal je »ilirskim deželam« tudi svojega namestnika s centralno uradnijo. V začetku leta 1810 ie prišel maršal Marmont za ilirskega poglavarja. Napoleonov dekret od 15. aprila 1811 je vpeljal v »ilirske dežele« novo vredbo, po kferi je bilo 7 razredov ali »dežel«: Gorica s Trstom in Istro ie ena »dežela«; potem je Dalmacija, Dubrovnik, Granica, Hervaška, Kranjska, Koroška. Poslednje dni junija 1811 je prišel v Ljubljano nov pogla. var grof Bertrand in je sodnijam sedeže odločil Za Berlrandom je prišel Junot (vojvoda Abrantski) 11. marca 1813. in la je prebival večidel v Gorici. Prve dni avgusta istega "leta je poslal Jožef Fouchei (v'o'-voda Otranskti) poglavar »ilirskih dežel«, pa kratka mu je bila nova slava, kajti 6. oktobra že sc bile Stari mlini Prej je stalo krog starega, z rdečimi strehami napolnjenega mesteca petero lesenih mlinov na veter. Mestece je imelo rudi njih prav svojsiko, podeželsko idilično lice. Vseh petero mlinov se je postavilo kraj tiste ceste, ki je vodila v sosednja mesta in bližnje trge. Bili so ko 6tari, zvesti čuvaji in so bili odločni nasprotniki vsega onega tujega in modernega, kar ni sodilo k licu mesteca. Dokler so bili mlini kraj mesta, je ohranilo tudi mesto isti obraz. Življenje je bilo de-lavniŠko in malomcstno, ko kak opis pri Dickensu ali kaka slika holandskega mojstra Vermeerja. A čeprav so bili mlini najzanesljivejši čuvaji, vendar niso mogli vztrajati vspričo elektrike in vojne. Oni mlin kraj Sisperjevih vrat so pred leti podrli, ker so poleg njega sezidali mlin na elektriko. Konkurenca ga jc uničila. Zemljišče so parcelirali in razprodali. Tudi oni, ki je bil kraj Medicinskih vrat, kmalu ni i med nobenega posla več. Preselil se je drugam. Ostali pa so še drugi trije. Ti so mahali s svojimi rokami ko veseli otroci, dokler ni prihrumela svetovna vojna v Flandrijo. Neki nestvor je sestrelil prvi mlin; drugi mlin je pogorel, a tretji mlin je šc ostal. To je bil Fran-covjev mlin. Moj prijatelj Pallietcr gu jc iskreno ljubil. Kako je bil ta mlin lep v megli, ko so sc zabrisali njegovi obrisi in je biil videti visok in strahoten ko prikazen; ali v snegu, ko je imel smešno, belo kučmo na vrhu. Drugič spet sc je svetlikal v žgoči sončni luči in na večere ie bil obžarjen z rdečkastimi plameni. Vsa krajina krog njega pa je bila v senci. Prav tako rad ga je Pallietcr opazoval, ko se je blestel v dežju. A še rajši v vetru! Tedaj je vrtel svoje lopate z vso silo svojega lesenega telesa. Če je ponoči tulil vihar in se zaganjal v mlin, je prijatelja skrbelo. Vesel je bil, ko je zjutraj s|>et zagledal svojega prijatelja vsega čvrstega in vrtečega se v svežem soncu. A kako je bil lep v mesečini! Tedaj je menil Paliieter, da je mogočen in poln ljubezenskih in grozotnih storij. Prijatelju se je aclel mlin močno podoben človeiku; da se prav tako vede in kreta. Paliieter je imel to srečo, da je spoznal dušo mlina. To je bil nulinar, Francovjev oče. Bival je »raven v neki beli hiši. Opaž,oval je vreme in smer vetra in uravnaval mlin po tem. Preizkušal je zoreče žito, ki bo njegovo zrnje skoraj prišlo med hrustajoče mlinske zoibe, da bo pripravljena bela moka za dober kruh. Snemal je tudi jadra, če je prihrumel orjaški veter. Francovjev mlin je vseiboval nekaj, kar je sleherno bitje vabilo k njemu. Prihajali so tja zaljubljeni parčki, pa rejci golobov, ki so tu izpuščali mlade galobč.ke ali opazovali, kako so se vračali stari. Kmetje iz soseske, ki sicer niso nikoli niti mislili, da bi se prikazati iz sivojih podstrešnih izbic, so vselej, kadar so šli mimo mlina, obstali pri njem in po ure dolgo zijali po lepi pokrajini pred seboj. Kakor so mlini sploh znak miru je imel tndi ta mlin miroljuben pomen. Zatorej v sleherni vojni brž uničijo mline, zakaj, koder se še vrti kak mlin, ondi je kruh in mir v deželi. Mlin je nekaj, kar diši po deželi in je polH poezije. Zato so pesniki iu slikarji zaljubljeni vanj. Skratka: v mlinih je sreča doma. Krancoojev mlin na gričku je bil znak sreče. Še preden je bila vojna, se je radi njega, ko je na nasprotnem bregu še njegov dvojček mahal z loputami, vnela grda borba. Neki električni mlin, velikanska nekazna omara, se je ruzčeperil med njiju. Rjovenje strojev je za-glušilo ljubko tiktakanje mlinskih loput. In tako nista ta dva nič več slišala drug drugega. Med vojno je potein oni mlin pogorel in je ostal sam samcat Francovjev mlin. Boječe tn molče je inolel svoj križ kvišku. Zakaj, ničesar ni bilo, kar bi mogel mleti. Zdelo se je, da m i že žaluje nad pokrajino, ki mu je sicer dajala to>liko bogatega zrnja. Tako je stal mlin štiri leta. Potein so vriskajoče tronube ozinanile mir. — Vse navdušene in olvrabrene so lopate iz-nova zapele pesem vetrov, znotraj pa sc je kadila bela, dragocena moka. Zdelo se je pa. da je bila njegova duša ranjena. Mlinar je bil izginil. Ali ga je prepodilo tuljenje strojev nasproti njegove bele hiše, ali trpljenje vojnih let — ne vem. Nisem poznal mlinarja, moj prijatelj pa je daleč v tujini. Čez nekaj tednov sem taval po polju. Vsak dan sem videval stari mlin, ki je dajal kruha in oznanjal mir. Slučajno me pa nekaj dni ni bilo tjakaj. Ozračje je dehtelo po zrelih sadovih in je bilo polno rezkega duha po hrastovimi. Po vodi so se zaganjali lističi, ki so odpadli z drevja. A kaj je bilo to? Tam na oni strani jc bilo vse praz.no! Nečesa ni bilo. Francoojcvega mlina ni bilo več! Zdelo se mi je, da se mi sanja. Tako me je prevzelo, da nisem mogel verjeti, da se je to res zgodilo, kakor sploh človek nerad verjame kaj hudega. Čez uro nato sem vse zvedel. Neki kmet iz soseske ga je bil kupil, podrl in ga odpeljal s seboj v svojo vas. Česar niso zmogli ne bliski ne viharji, niti ne vojna in stroji, je zmogel krnetič iz bližnje vasi. /daj je vse prazno krog iin krog. Mlina ni več in nikoli ne bodo postavili drugega tjakaj. Mestece nima nobenega mlina več. A ljudje še zmeraj govorijo: »'Pojdi k mlinu«. »Počakaj me pri mlinu«. A mlina rii. Govorili bodo še o njem, kakor bi bil še ondi. Domišljija ga še zmeraj viidi. Doba mlinov na veter je minila. Mlin za mlinom izginja. Nova doba prihaja. Mestece je nova doba obdarila z rjovenjem in hropenjem velikanske tvornice ob reki. Vsa stavba se stresa od dela ko čebelnjak in na večere se prav neusmiljeno in zmagoslavno s tisočerimi lučmi zabava v temno pokrajino. Nobena roka se ni zganila, nobena usta se niso odprla, da bi ohranila mlin pri življenju. — Škoda! Paliieter je nekoč kupil neko staro drevo, da ga niso posekali. Gotovo bi bil tudi ubranil kmetaču, da bi ne bil podrl mlina in ga odpeljal. A žal, prežal so Paliieter in Francoos le prividi nekoga, ki ljubi lepe, stare mline. Feliks Timmermans. ŠPORT Igre z žogo so najboljše telesne vaje za mladino Kako smo doma napraviti radio »To ni nič,« je dejal zadnjič moj oče pri kosilu, »vsi imajo že radio. Sleherni dan mi govoriči sosed, kakšne postaje da je slišal sinoči in kako posluša vsa družina kar ves svet. Sem pa stopil danes v tako prodajalno in si ogledal aparate. A vraga, to so kaj drage reči. Pa ko bi bilo vsaj vredno tistega denarja! Saj ni prav ničesar notri. Neka i žice je, pa nekaj škatiljic, pa še nekakšen gumb, ki ga zavrtiš. Naravnost smešno bi bilo, če bi človek, ki je količkaj darovit za mizarjenje in rezbarjenje, kupil tako reč. To je treba, da si napraviš sain.« In prihodnjega dne je prišel uslužbenec iz knjigarne in prinesel kar kup knjig. Oče se je jezil radi računa, da se je kar kadilo. Nato je bil oče teden dni prav zoprn, če je hotel kdo kaj od njega imeti. Pri kosilu in večerji se je pa kar bliskalo od samih tujk. Mati se sploh ni upala črhniti besedice. No — in nato je prinesel oče iz mesta brez števila škatel in zavojev in — nato se je začela komedija! V sobi je bilo ko pri razbojnikih. Le kaj bi bil oče dejal, če bi bil jaz napravil tako sme- avstrijske vojne v Gorici. Začasni poglavar »ilirskih dežel« je bil potem grof Lattermann. Po dokončani vojski pa se je veliko reči spremenilo. Francoske naredbe so morale prostor dati avstrijskim. Vendar ime »ilirsko« je še ostalo. Zdelo se je naj-brže bolj staro, bolj slavno, bolj budi v no, nego je »notranje-avstrijsko«. Zato je cesar Franc I. zapo-vedal (kakor smo že v začetku rekli), naj se iz ve-čega dela notranje-avstrijskih dežel (brez Štajerskega) napravi »ilirsko kraljestvo«. Pogled v bodočnost ali prihodnje čase je cesarju pred oči postavil nevarnosti, ktere utegne kedaj napra. viti »taijanska ideja«, ktero je bil Napoleon med ognjeni talijanski narod s tem zasejal, da se je dal 8. maja 1805. kronati za italijanskega kralja«. Da bi se tem nevarnostim lože branil ter jim velik jez napravil, črez kterega bi ne mogle svojih valov zaganjati, združil je Franc I. dežele (skoraj vse), v kterih Slovenci prebivajo, postavil je »ilirsko kraljestvo« ter zasejal (ali vsaj ogrel) »slovensko idejo« Zdi se mi, da je »ilirsko kraljestvo« imelo tudi neko centralno uradnijo; berem namreč v povestnici o neki »ze-dinjeni administraciji ilirski«, ktera je bila blezo 1. 1829 vpeljana. Ako je bil pa cesar Franc I. pozabil dati »ilirskemu kraljestvu« centralno vlado,ktera bi vse ude v eno celoto vezala, tako bi se smelo reči, da je bila njegova naprava — telo brez duše.« Pleteršnikova »Slovenska skupina« in Žnidar-čičevo »fiirsko kraljestvo« se idejno izpopolnujeta, oba članka pa se ob motritvi geopolitične važnosti slovenske zemlje lahko merita z važnimi pogledi, ki nam jih je odprl velikonemški mislec Froebel v našem odstavku »Važnost Benečije za druge in za Slovence«. Lahko torej ugotovimo, da so se Slovenci po vojni leta 1866. v polrni meri zavedali, kako važno vlogo je njihovi zemlji prisodila zgodovina, tekma narodov in držav na križišču interesov one Evrope, ki jo je nekdaj objemala avstro-ogrska monarhija, ™ oumalnitv nariruinltie drJaup v > v.-»i j-.- ..—....j —-----— — ------------------ Podonavin. tišče in take razvaline. Teden dni smo imeli vsi polne roke dela, zakaj, oče nas je venomer potreboval. »Slišiš, prinesi mi malo vode — pa kar koj! Ti pa, kaj pa prodajaš zijala okoli? Rajši mi koj poišči okrogle kleščke. Saj so bile pravkar tu — stavil bi, da si jih kam zapravil.« Nekega petka je bilo, ko je začel variti. Smrdelo je nič koliko, pa še, ko se je palila miza, da je bila že velika luknja v njej. Vendar — s tem petkom so prišli mirni dnevi — odtlej sem imel osein dni radijskih počitnic. Najprej je smrdelo, kot bi 6e perje smodilo, nato je pa oče na ves glas zakričal: »Olja — moke — brž, brž, joj, moj palec! Tak daj no, Križ božji, mislim, da je mojega palca konec!« Nato je šel v fK>steljo. Čez tri dni je vstal, a je venomer stokal in meso smo mu morali razrezati, ker desnice ni mogel uporabljati. Z levico mi je pa le prisolil zaušnico, ker sem se zasmejal, ko se je s kavo polil po trebuhu. Čez teden dni je bilo pa konec miru. Oče si je odvezal palec, ker ga je že dolgočasilo, da bi ga zmeraj pomilovali in — ker je le hotel dokončati svoj radio-aparat. Čez nekaj dni je izjavil: »Tako, jutri vam pa pokažem, kako je z mojim aparatom za sluh 60 do 80 postaj.« Zvečer drugega dne je bil aparat pripravljen. A slišali smo tako pokanje in sikanje, da je oče brž dejal, da z Belgradom ni zveze, ker se bliža nevihta. Nato je imel neznansko dosti opravka in je zavrtel najmanj deset vijakov. Mahoma je kriknil: »Tiho! Zdaj imam Rim. Je že.« A je tako žvižgalo in piskalo in nekam čudno dišalo, ko da bi se radirka smodila. Spet sem dobil strahovito klofuto, ker sc.m vprašal očeta, ali v Rimu gori. Zdaj je bilo pa z desnico. Nenadoma je začelo puhati ko lokomotiva, preden se odpelje in nato — nato je vse umolknilo. Drugi dan je oče kupil pravi aparat za radio. To je bil pn žc užitek! Tistega, ki ga je sam naredil, je pa hotel podariti hišniku, a ta je vprašal očeta, kaj naj le počne s takim aparatom za vkuhavanje ... Toda nogomet ne vzgaja pravilno mladine! Otrok se že v svoji, najnežnejši mladosti najrajši igra z žogo. Meče jo v zrak, po tleh, ob zt-dovje, sploh je polno možnosti, ki jih nudi otroku ravno igranje z žogo. Ko ie otrok večji, si izbira že lažje igrice, izmed katerih so mu najljubše one v skupinah, kjer so nekakšne tekme; kajti že pri otroku opaziš nagon po tekmovanju in že nedolžen otročiček hoče biti boljši od svojega sotekmeca. lo bi končno še ne bilo tako hudo. Toda otroke in odrasiejšo mladino je treba navajati v take športe, kjer se strasti ne morejo razviti do one višine, kot se danes dogaja v nogometu, kjer hoče vsak za vsako ceno zmagati, in naj nasprotnika potem telesno poškoduje; če ne gre drugače, naj še sodnik pomaga s svojimi krivičnimi odločitvami. Nogomet sam na sebi je borbena igra, ki ji ni najti zlepa primere. Res je sicer, da naša mladina potrebuje vzgoje v borbenosti, ker je le preveč rada mehka, bojazljiva. Toda tega, da bi vzgajal mladino v zdravem borbenem duhu naš nogomet (in še marsikje na svetu), ne dela. Voditelji ne usmerjajo od-višnih sil, ki jih poseduje mladina, v pravo smer, temveč puste, da ona sama razpolaga z njimi, in potem pride do tako žalostnih pojavov, kot se dogajajo skoraj pri vseh naših važnejših tekmah. Igralec obračunava z igralcem kar na igrišču, občinstvo zmerja nasprotne igralce in sodnika — če gre njihovi enajstorici slabo — s psovkami, ki so pri nas zelo neobičajne, itd. In kar je najbolj žalostno: to se dogaja vpričo liudskošolske mladine in celo takih otrok ne manjka, ki niti v šolo še ne hodijo. To vse mladina gleda in seveda potem tudi sama poseže vmes in rabi prav iste f>sovke kakor odrasli. To se je že začelo dogajati v začetku sezone, kar smo na žalost videli na naših zadnjih tekmah ljubljanskih vodilnih klubov; v tem pogledu se od lanskega leta ni nič izboljšalo, nasprotno še poslabšalo se je Vsi naši tozadevni opomini niso nič zalegli, ker se za to stran mladinske vzgoje nihče ne zmeni, ampak gledamo samo na uspeh na športnem polju. Edini zagovor, ki ga imajo za to, je ta, da je duh časa tak in da je pač treba s tem računati. Neglede na to, da nogomet tudi s telesnega stališča ni dobra telesna vaja, ga je treba odklanjati zlasti s splošno vzgojnega stališča dotlej, dokler se razmere ne bodo izboljšale. Edino, kar ima dobrega (seveda, če se goji v mejah športne fairnese in po strogo določenih pravilih), je to, da postane fant korajžen, borben in pa vztrajen. S telesnovzgojnega stališča pa ima bore malo koristnega na sebi. Pa je razumljivo: nogomet je igra in voditelji jo kot tako tudi vedno pogledajo. Gre jim predvsem za to, da igralec dobro teče, da dobro obvlada tehniko z žogo in da ima dober start. Kako je sicer razvito njegovo telo, s kakimi telesnimi vajami se sicer bavijo nogometaši, je postranska stvar; vse njihovo delovanje je usmerjeno samo na uspeh pri nogometnih tekmah. Zato stremi vse njihovo udejstvovanje samo za napredkom na igrišču. Vsak na, ki se količkaj zanima za nogomet, dobro ve, da so pri tej igri preobremenjene noge, dočim ves gornji del telesa, tn zlasti roke, popolnoma jx>čiva. Zato smo že več. krat poudarjali in še poudarjamo, da so oni nogometaši, ki se bavijo samo z nogometom, v zgornjem delu telesa tako slabo razviti, da jim nihče ne bi Crisodil, da so kaki sjx>rfniki. Toda vse to še ne bi ilo tako hudo, če ne bi naša mladina trpela še radi splošne vzgoje. Saj vzgoje danes mladina prav za prav dosti ne pozna, ker je že tako podivjana. In ta podivjanost se naravnost razvija na nogometnih tekmah. Tega nogomet sicer ni kriv, toda razmere, v katere smo zašli radj nezdravih razmer, ki jih pa ni kriva niti ona mladina, ki je danes tako podivjana, niti oni gledalci, ki divje kriče s tribune, temveč vodstva nogometnih instanc, pa naj si je to pri nas ali pa izven meja naše države. Zato moramo napovedati najodločnejši boj takemu nogometu) Kajti starši, ki jim je količkaj za svoje otroke, ne morejo pustiti, da bi igrali nogomet, dokler so take razmere v tej sp>ortni panogi! Zato je prav sedaj čas, da imamo rajši druge in lepše igre z žogo, ki so ludi zelo bojevite, vendar nc tako sirove, kakor nogomet. Že lani smo omenili rokomet in smo objavili v našem listu tudi pravila zanj. To je prvič hitrejša igra, pri kateri je vse tek) zaposleno, kajti žogo moramo vedno z roko pobirati h> jo tudi z roko metati, in drugič ne more priti do takih sirovosti, kakor pri nogometu. — Izborna igra je odbojka. Precej jo že gojijo pri nas, pa vendar še premalo. Tu je vsaka sirovost sploh izključena, kajti obe moštvi sta ločeni z mrežo Kakšnega pomena je ta igra za splošno telesno vzgojo, ve le oni, ki jo je že igral. In pa borbe, nost! Samo enkrat je treba videti obe moštvi, ld sta dobro vigrani, in prepričali se boste o njenem borbenem značaju. še polno je iger, ki jih pri nas ne poznamo in jih zato tudi ne gojimo. Nemci in Američani jih gojijo veliko in zato imajo tudi prvovrstne športnike. Da imajo na pr. Nemci toliko prvovrstnih te kačev, se smejo zahvaliti samo igram, ki se pri njih gojijo v taki meri. Igre kakor »SchlagbalU, »Faustball«, »Korbball« in nešteto drugih, so take, da bi jih morali uvesti tudi v naš športni program, če hočemo mladino telesno in moralno vzgajati in če nočemo, da nam ne bo vsa mladina podivjala pri nogometu, kakršen je dandanes, žal, sko, raj povsod. Morda je danes tudi to vzrok, da s« klubi in druge nogometne instance ne brigajo za drugo, ko samo za to, kako bi trenirali nogometaše, da bi bili boljši pri tekmi, ker ni nobenih drugih iger, ki bi mladino odtegnile od nogometa. In zato se ne bojijo, da bi jim mladina uhajala iz njihovih vrst in to bo tudi en vzrok, zakaj ji ne dajejo onega, kar potrebuje današnja mladina: splol-ne moralne in telesne vzgoje, ki brez nje ne bom« dobili pravih športnikov! Sah t Aron Njemcovič. „Ljubljana: 16 milijonov za mleko, 40 milijonov za alkohol"! Tako smo brali v časopisih. Ali pa je bila to zares Ljubljana? Vsa Ljubljana? Kdo je pil mleko, kdo alkohol? Na to ni treba niti odgovoriti, ker vsak ve, kaj bi odgovoril. Napačno je to, da je kar splošno zapisano: Ljubljana. — Nekaj bi pa vendarle pripomnili: Kje je tista vest, ki zmore vse to? Kakšna srca so to, ki jemljejo otrokom takih potrebnih snovi za njih rast, telesno in duševno okrepitev, kot jih je toliko v mleku? Za en liter vina očeta, bi imeli njegovi otroci tri litre mleka. Morda je tako vsak dan. Morda je še bolj hudo. Morda je celo tako, da gredo stotaki v bar? Ko steklenica »dragocenega«, šumečega vina toliko stane, kolikor so izdatki za prehrano otrok za ves teden I Kako je to mogoče, da se kaj takega sploh dogaja? Kako, da ni pri takih potratnih zabavah nobene misli na dom, na ženo, na otroke? In če dotični nimajo lastne družine, pa je toliko drugih siromakov, toliko otrok-revčkov, ki nimajo ne kruha ne obleke ne strehe! Za ceno steklenice opojnih pen bi bil otročiček sit, oblečen, bi bila preskrbljena kaka družina vsaj za nekaj fasa. Pa da ni tal^h pomislekov? Da ni t»Va vesti? km. Pred približno enim tednom so časopisi prinesli žalostno vest, da je 16. t. m. umrl v Kodanju tudi pri nas dotbro znaui velemojster Njemcovič. Z njim je šahovski svet izgubil zelo pomembnega mojstra, od katerega smo upravičeno še mnogo pričakovali, ker je bil star šele 48 let. Njemcovič se je rodil leta 1887 v Rigi kot sin premožnih staršev, študiral je matematiko, se bavil mnogo tudi s socializmom, kmalu se je pa posvetil popolnoma šahu, katerega je dojel zelo globoko in ga s svojimi globokimi idejami, posebno kar se šahovske strategije tiče, obogatil kot malo drugih mojstrov. Turnirskih uspehov Njemcovič v začetku ni mel velikih. Pred vojno je dosegel pomembnejši uspeh samo na turnirju v San Se-bastianu 1. 1912, kjer si je delil drugo in tretjo nagrado s Spielmannom. Svoj višek ie dosegel po vojni v letih 1925 do t929. V tej dobi je bil med najbolj uspešnimi igralci na mednarodnih turnirjih in se je preril do že zelo resnega kandidata za svetovno prvenstvo. Dosegel je delitev prve in druge nagrade z Rubinsteinom n< turnirju v Marienbadu 1. 1925, prvo nagrado prei. Aljehinom v Draždanih 1. 1926, delitev prve nagrade s Tartakovverjem v Niendorfu in Londonu l. 1927, prvo nagrado v Berlinu j. 1928 in največji uspeh, prvo nagrado na turnirju v Karlovih Varih 1. 1929, ki je bil eden največjih turnirjev p>ovojne dobe in so se ga udeležili razen Aljehiua in Laskerja, vsi pomembnejši mojstri sveta. Tudi v naslednjih letih je Njemcovič dosezal še lepe uspehe, ki pa jih je kmalu zasenčil Aljehin s svojimi zmagami v San Remu in na Bledu. V kesnejših letih so ga izpodrinili tudi mladi mojstri. Še večje ime kot igralec si je Njemcovič priboril kot šahovski mislec. S svojimi dognanji je mnogo pripomogel k temeljitejšemu sp>o-znavanju šaha, piosebno še, ker je s svojih na-stoj»om spravil v prave meje predogmatične teorije dr. Tarrascha, pod čigar vplivom je zrasla kar šahovska generacija. Zaradi njegovega originalnega nastopa spričo nazorov Tar-rasehove šole, ga imenujejo šahovskega revolucionarja in očeta hipernioderne šole. Svoje nauke je Njemcovič razložil na poseben in lahko razumljiv način v popularnih knjigah Mein System, Die Praksis meines Systems in Die Blockade (Moj sistem, Praktična ujx>raba sistema. Blokada). Njemcoviča je odlikovala poleg živahnosti in nervoznosti tudi skromnost in popustljivost. Šahovski svet je z Njemeovičem izgubil odličnega igralca, ki ga ne bo lahko nadomestiti. Danes prinašamo eno najboljših njegovih partij, ko so igrali 1. 1926 na turnirju v Draždanih. Pripombe k partiji je napisal Njemcovič v svoji knjigi »Mein System« (Moj sistem). Johner — Njemcovič. 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl —c3, Lf8-b4; 4. e2—e3, 0—0 (črni hoče napraviti dvojne pešce le pod zanj ugodnimi pogoji); 5. Lfl—d3, c7—c5; 6. Sgl—f3, Sb8—c6; 7. 0—0, Lb4Xc3; 8. b2Xc3, d?—d6 (prognoza za kompleks c2, c3 itd. se glasi nekako ugodno za črnega, toda ne pretirano. Črni bi na vsak način po n. pr. 9. e4, e5, 10. d5, Sa5 proizvedene zaustavitve belih pešcev ne kupil popolnoma poccni, kajti mnogo bolje bi bilo, če bi stal črni c pešec na c7); 9. Sf3—d2! (izvrsten načrt! Po 9..... e5. 10. d5, Sa5 naj bi pomagal spraviti k pameti napada željnega Sa5) b7—b6; 10. Sd2 —b3? (za to je bil še čas in je bilo najprej 10. f4 potrebno, če bi prišlo potem 10..., e5, bi sledilo 11. fXe5, dXe5 12. d5, Sa5 13. Sb3, Sb7 14. e4, Se8 in slabo točko c4, ki jo črni lahko napade tudi iz d6, bi bilo možno kriti z De2. Beli bi potem mogel porabiti za operacijsko bazo f linijo in manever a2—a4—a5. Igra bi bila za oba potem približno enaka) e6—e5! 11. f2—f4 (kajti na 11. d5 bi sledilo sedaj e5—e4!, n. pr. 11. d5, e4 12. Le2, Se5! ali 11. d5 e4 12. dX c6, eXd3 s prednostjo za črnega) e5—e4 (možno je bilo tudi 11...., de7 in črni zavzame p>o 12. fXe5, dXe5 13. d5, Sd8 14. e4, Se8 s pomočjo Sd6 in f"—f6 trdno obrambno pozicijo.) 12. Ld3 —e2, Dd8—d7! (črni prizna belo kraljevo krilo, pešce f, g in h za kvalitativno več vredne. Poteza v teksta imvolvira komplicirano zaustavljen je teh pešcev. Bolj enostavno je bilo možno doseči zaustavitev z 12... ., Se8 13. g4, f5 14. dX c5, dXc5 15. Dd5+, DXd 16. cXd5, Se7 17. Tdt, Sd6 in beli stoji slabše) 13. h2—h3, Sc6—-e7; 14. Ddl—el (tudi po 14. Ld2 bi prišel črni v prednost) h7—h5!; 15. Let—d2, Dd7—f5! (dama stremi na h7, kjer bi stala izvrstno, kajti že bi grozila ohromitev s h5—h4. Priznali boste, da predstavlja zaustavitven manever Dd8—d7—f5 —h7 omembe vredno koncepcijo); 16. Kgl—h2, Df5—h7!; 17. a2—a4, Se7—f5 (preti Sg4+ hXg hXg+ Kgl g3 itd.); 18. g2—g3, a7—a5! (zaostal pešec b6 ni tukaj nič hudega.); 19. Tfl—gl, Sf5 —h6; 20. Le2—fl, Lc8—d7; 21. Ld2—cl; Ta8— c8 (črni hoče d4—d5 izsiliti, da bi potem nemoteno pperiral na kraljevem krilu.); 22. d4— d5 (sicer pride Le6 in d4—d5 bi bilo vseeno izsiljeno.) Kg8—h8; 23. Sb3—d2, Tf8—g8 (sedaj pride napad. Ali je bil torej manever Dd7—f5— h7 že napadalen?! Ne in daJVe, ker je bila ideja ta, da se beli pešci zaustavijo. Da, ker je vsaka zaustavitev logična predigra za napad, ker vsak nepremakljivi kompleks tendira k slabosti in more zaradi tega preje ali sleje postati napadalni objekt.); 24. Lfl—g2, g7—g5; 25. Sd2—fl, Tg8—g7; 26. Tal-a2, Sh6—f5; 27. Lg2 —hI (beli je na spreten način vse obrambne čete spravil skupaj.); Tc8—g8; 28. Del—dl, g5 Xf4 (si odpre g linijo, nasprotniku pa e linijo. Poteza je zato zahtevala globok preudarek.); 29. e3Xf4, Ld7—c8; 30. Ddl—b3, Lc8—a6; 31. Ta2—e2, Sf5—h4; 32. Te 2—e3, La6—c8; 33. Db3 —c2, Lc8Xh3!; 34. LhlXe4 (KXh3 Df5+, Kh2 bi bil mat v treh potezah.) Lh3—f5 (najboljše, kajti sedaj h5—h4 ni več mogoče zadržati. Po padcu pešca h3 je postala obramba br«Kupna.l; 35. Le4Xf5, Sh4Xf5; 36. Te3-e2, h5-h4, 37. Tgf —g2, h4Xg3+; 38. Kh2—gl, Dd7-h3; 39. Sfl-e3, Sf5—h4; 40. Kgt—fl, Tg8—e8! Precizna zaključna poteza, kajti sedaj preti 41..., SXg2, 42. TXg2, Ddl-f, 43. Ke2, DXg2+ in proti tej grožnji je beli brez obrambe. Na 41. Ket bi sledil mat z Sf3+ in Dhl-F. Cena najlepših blokadnih partij, kar sem jih videl. Njemcovičev nasprotnik se je tukaj vdal. Radi pomanjkanja prostora smo navedli le poglavitne Njemcovičeve pripombe, ki nam kažejo, kako je Njemcovič razlagal partije. Proda se rabljena 6 sedežna MERCEDES BENZ LIMUZINA v dobrem stanju. Dopise na oglasni oddelek Slovenca pou žL 3363. Sklepi tarifnega odbora i; Od odličnega strokovnjaku »ino dobili tele po lutke o delu tarifnega odbora: štiridnevno zasedanje tarifnega otlliora v Ljubljani je bilo posvečeno vprašanju revizije železniških tarif. Prva dva dni se je vršila načelna debata o vplivu tarifne politike zadnjih pet let na splošen razvoj gospodarskih prilik in i.iroiueta. Pri tem se je ugotovilo, da je imelo poviševanj«1 blaga v višje tarifne razrede, kakor tudi linearno poviševanje blagovnih tarif v m k.i/i negativen učinek, ki se kaže v tem, du je železnica ogromno izgubila na transportih, lako je pretežen del kosovnega pronuta prevzel avtomobilski promet, ki pri sedanjih tarifah in postranskih pristojbinah uspešno konkurira železnici, pri mnogih vrstah vagonskih n-iljitev pu je podražitev transportnih stroš-o\ imela zn posledico zmanjšanje cene blaga tu ! producentu in s tem zmanjšanje kupne 1110-: pre-diicenta. V izvoznem in uvoznem prometu prehaja blago vedno bolj na vodno pot in inozemske konkurenco so prevzele znaten del transportov, ki so poprej šli preko naših prog. Zato je glavna tendenca tarifne politike trenutno ta, da skuša pridobiti čimveč transportov nazaj ter da se s primernimi konkurenčni-mi popusti prilagodit je gospodarskemu položit ju. To delo je oteženo, ker povzroča vsak popu t trenutno najprej občutno zmanjšanje dohodkov in s tem ogroža ravnotežje železniškega proračuna. Znižanja tarif po izkustvu pri večini predmetov ne povečuje tonaže, vsaj ne * >em razmerju, da bi lahko nadoknadilo izgubo na dohodkih. Posledice ob u božanja kmet-skega stanu se kažejo v tem, dn se elanes na oliko razdalje prevažajo s kmetskimi vozovi t.e samo poljski pridelki in drva, marveč celo itpovsko blago znatno ceneje, kakor po železnici. Tudi živina se goni peš, ker je transport po železnici predrag. Železnica bi morala dati izredne popuste, ako bi hotela konKurirati 6 sedanjimi cenami cestnega prevoza. Vsak popust, ki ga v gotovih relacijuh da, paralizirajo takoj nule rečne pa rob regiji s« e dt/be z denarnimi popusti, lo stanje trajn že predolgo, da bi se dalo z malimi redukcijami tarif spremeniti. Tarifni odbor jc razmotrival položaj v vseh delih države po raznih gopodarskih panogah in je prišel do zaključka, da so pot-ebna temeljita znižanja, ako se hoče gospodarstvu pomagati in promet poživiti. Nastalo je sevjda vprašanje, kako se naj potem krijejo iz,.adi nu dohodkih v železniškem proračunu. Tarifni odbor jc ludi to vprašanje vsestransko prouči! in formuliral svoje stališče. V drugem delu svojih razprav je tarifni odbor ocenil konkretne j>redloge gl;di najnujnejših ukrepov, ki bi jih kazalo v prilog om.-ljenja gospodarske stiske izvršiti Soglasno mišljenje je bilo, da je treba tarifo za kosovno blago bistveno znižati, toda redukcija tarife za kosovne pošiljatve zahteva samo po sebi tudi primerno regulacijo tarif za pol- in celovagon-ske tovore. Ker se je način trausportiranja kakor tudi volumen konsUma bistveno zmanjšal, je tarifni odbor sprejel potrebne predlog«;, na igrišču Primorja Naš ligaš iina prestali danes zadnjo preizkušnjo pred težko nalogo, ki ga čaka danes leden v Ljubljani v borbi proli renomiranim Baskovcem iz Belgrada, ki predstavljajo eno najboljših jugoslovanskih ttiošlev. Po neuspeli igri, ki jo je jxxlala njegova napadalna vrsta proti državnemu prvaku, hoče preizkusiti nove moči in novo formacijo napadalne vrste Izbral si je za lo odličnega partnerja, ki jc nedavno remiziral s kompletnim Gradjanskim. Moštvo, ki razpolaga z mnogimi odličnimi igralci, med katerimi predstavlja srednji krilcc danes najboljšega halfa v Zagrebu, bo Primorju nc samo nudilo odločen od por, temveč bo v vsakem oziru enakovredno. Cene so popularne. Hermes : Maribor Prva prvenstvena borba spomladanske sezone v Ljubljani šiškarji startajo! S tem napravijo uvod v prvenstveno kampanjo pod/vezne lige v Ljubljani. Zn gosta imajo simjjatično moštvo Maribora. Kadi izenačenih moči ni mogoče prerokovati temu ali onemu zmage. Ako Hertnes izpusti šanco in gostje odnesejo obe točki, se zna pripetiti, da bo Ljubljana v podzvezni ligi zastopana samo po enem klubu. Ilermes je zaenkrat na zadnjem mestu, vendar je moral odigrati večino tekem izven doma. Sedaj bomo videli kako se bo doma odrezal. — Tekma prične ob 14 na tlermesovem igrišču. Igra se ob vsakem vremenu. Vstopnina je primerna. Svoboda—Grafika. Danes ob 10 na Primorju. Grafika, ki je morala v nedeljo prepustili obe točki Reki, tudi danes ne bo imela lahkega posla. Svcbo-da je klub, ki je znan po svoji požrtvovalni igri, zato bo morala Grafika, ki bo nastopila v spremenjeni jx>stavi, napeti vse sile, da si zavojuje zmago. SK Sora (Skcfja Loka)—SK Korotan (Kranj) bosta odigrala da..es prvenstveno tekmo v Škofji Loki. Tektna bo sigurno zanimiva, zalo vabimo vse navijače in prijatelje modro-belih. da pridejo bodrit naše igralce, ker bodo imeli močnega nasprotnika. Celje. Danes ob 10 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Zagr«^-ba in SK Ccliem. — Ob 14 bo na Olimpovem igrišču v Gčberju drugorazredna prvenstvena tekni; med SK Olimpom in SK Šoštanjem Croscountry za prvenstvo Jugoslaviie Propo/.iclje ci'ossoomitry teka na 10 kili zn prvenstvo Jugoslavije v Celin, dne 7. aprila 11135 .li oslovan-ska lnh.koatle.skH zvcz.fi priredi ilno 1 aprilu t, 1. v Celja ob 11.15 dopoldne cro*sa je izšel nov razpis finančnega ministra, s katerim finančni minister naroča vsem davčnim upravam, da se v vseh primerih pritožbe proti odmeri pridobnine počaka s plačilom razlike vse dotlej, dokler ne bodo pritožbe rešene, dotlej pa naj plačajo obvezanci pndobnuio po zadnji pravomočni odmeri, to je po odmeri za 1933. To ponienja znatno razširjenje prejšnjega j>redpisa in znatne olajšave za obvezance pridobil ini. Indeks cen februarju Narodna banka objavlja svoj indeks v vele-Irgovini za februar 1935. Posamezne skupine izkazujejo tale indeks (v oklepajih podatki za januar' 1935): rastlinski proizvodi 60.9 (62.9), živina in proizvodi 57.1 (58.6), mineralni proizvodi 78.8 (78.8), industrijski proizvodi 66.0 (65.4), skupni indeks 63.9 (64.5), izvozni predmeti 60.7 (62.6), uvozni predmeti 67.8 (68.0). Med posameznimi predmeti omenjamo, da so med kmetijskimi proizvodi padle cene suhih sliv, marmelade, konoplje in sena, popravile pa so se cene ječmena in rži. Med živinskimi proizvodi so padle cene jajc, pa tudi srednjih in težkih prašičev. Med industrijskimi proizvodi so se popravile cene moke št. 2 in kristalnega sladkorja, popustile pa so cene podplatnega usnja, boksa in bombažnih predmetov. Ta indeks cen kaže, da so se ponovno znižale cene kmetijskih proizvodov, dočim so cene industrijskih proizvodov znižale le v manjši meri. To pomeni, dn obstoja nesorazmerje med cenami kmetijskih proizvodov in cenami industrijskih proizvodov dalje, kar ne pomeni izboljšanja položaja našega kmeta. ^ Knnkuri je razglašen o imovini Sever Pavle, trgovke z usnjem v Ljubljani, Stari trg 7. ugotovitveni narok 30. aprila, terjatve je prijaviti do 23. aprila. Stanje naših Miringov Po poročilu Narodne banke je bilo stanje kli-ringov dne 27. marca letos naslednje (v oklepajih navajamo podatke po stanju z dne 20. marca): Nemčija: saldo 268.0 (265.0) milj., zadnje izvršeno izplačilo št. 3.950 (3 878) z dne 27.11 (23.11) in znaša čakalna doba neizpremenjeno 6 mesecev. Italija: saldo 17.1 (10.4) milj. Din. zadnje izvršeno plačilo 67.024 (66 021) z dne 18. marca (14. marca), čaka se lorej 9 (6) dni. Švica: saldo 8.2 (7.1) milj., zadnje izvršeno izplačilo št. 8.843 (8.776) z dne 11. marca (4. marca), čakati je treba 17 (16) dni. Rudnik Lese v konkurzu Pasiva: skoraj 7 milijonov Din Maribor, 30. marca Okrožno sodišče v Mariboru je razglasilo konkurz o imovini tvrdke Ilirska rudarska družba z, o. z. na Prevaljah. Prvi zbor upnikov je 18. aprila, konkurzne terjatve je prijavili najkasneje do dne 15. junija, obči ugotovitveni narok bo pa 24. junija pri mariborskem okrožnem sodišču. Konkurzni sodnik je dr. Kovča Franc, upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Fero Miler v Mariboru. Aktiva tvrdke se cenijo na 6 986.433.03, pasiva pa znašajo prav toliko. S tem je stopilo v zaključno fazo vprašanje vprašanje obstoja omenjenega podjetja, ki je za Prevalje in vso okolico velikega gosjio-darskega pomena. Lastnika podjetja sta grof Lasy Henckel von Donnersmark v Naklem pri Tarnovi-cah v poljski Šleziji, ki ima 5 šestin deležev ter ravnatelj rudnika Leše Ivan F'la.»hberger, ki je soudeležen z eno šestino. Družba je bila ustanovljena 1. julija 1930 z glavnico 1.5 milj. Din razen brezobrestne vloge 2 milj. Din. Imetje družbe obstoja iz premogovnika Leše z vsemi napravami, iz premogokopa Sele, iz svinčenega rudnika Prevalje, iz zemljišča v izmeri 408 ha ter iz 85 stanovanjskih hiš v Prevaljah in Lešah in stanovanji rudniških nameščencev. * Pogajanja s ČSR. Te dni sta prispela v Belgrad zastopnika češkoslovaškega živinskega sindikata, da so pogajala za boljšo izvedbo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in ČSR. Iz Belgrada odpotujeta z istim namenom v Romunijo. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Mlekarska zadruga v Olševku in Visokem, reg. zadruga z om. zavezo, predsednik Ferjan Jos. Borza Dennr Dne 30. marca. Tudi la teden je bil devizni promol na ljubljanski borzi znaten, saj je znašal 5.287 milj. Din v primeri s 5.14, 2.65, 2.46 in 2.59 milj. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.90, New York 300.5, Milan 25.70, Madrid 42.225, Amsterdam 20S.70, Berlin 124.025, Dunaj 56.80, Stock-holm 76.80. Oslo 74.80. Kopenhagen 66.50, Praga 12.91, Varšava 5.8 27, Atene 2.90. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Helsingfors 0.57, Buenos Aires 0.785. prirediti toka um, pa na igrii u .SK ut tii.w'jl, te.e proga iv. igri* u na lovi uiom feuoinje, ,n> n..,ti runoiUi uli proti «o, v-t vi,.utJU' ua Uaiin.., uu: ...... 1141 tgr.š.e. A drugi slu ig samo, .»..o "•' ;. - <■ , .' Skalni Klein poplavljeno K . uliiitvitv. is tn i-, .i -r • tli iuko, da prvi nu cilju dob. I lo no, drugi >lve ,:•!., a nioAlno, ki dolu nuuiuuujAe šlovtio ln.„, sc (.roiiit.i /.uiagov ulitim in dolu na.*lov l*rvu..u .1 ag.istuva ■<■ •• 11*35. ttinu* navilo v doni najbolj, oi-diuoc. u.iale i.obi nujboljšu trojica tiiošlev, šc.ot icu nojholjštn da-nov ikrviii treh moštev ter ii'.Jc umilsiljši poe line.. /..i .i govmluo moštvo dobi prehooni , '...d h.i ' i.i.uu, ue tir. Maruši.u, i.i ga Inaiii Siv Ilirija, Ljuhliuun. in i i; plonto v trojno lasi. Pocuinl /.mago, ulee dobi prehodu! lHvp.il!, dur iiiiuu dravske banovine dr. I'u -a. ki wu hrun-l Uriuun, SK llili-ija, iu diplomo v trajno last. /, lunine nugriute \etju cl. W l. p. ti. a. Prijave .-e pošiljajo na Jugoslovaiijiko lahJvoatletsko '.vezo, Ztigro\ Um1 »i.h JI ito nadnlji :U. uiarea 1'Jllj oisddiie s prijavuin ■ -vi IMu zu luoitvo ter 15 Ui-u za olaue, ki niso ivku i moštev Veljajo samo piMuene prijave ter m' druge ne uvoiu-jejo. iekniovanje so vrši po prav.lili .11.A/. ZAČETEK TE NIŠ K K SKZ1JK Predvidoma se Iki v desetih dneh /.u.-elo s igra njalli na kruauo Uv.o, i h teu.Si.ili pvov,urili >-iv ll.r.ije pod Coivinoviin gladom. Nuvo ua iUivo -.urin za o-lgo-vurjajo.e pripra, ljeue prostore, Kitleri bodo preurejeni in I ftoaaiLjih svellili na i-tte. o. lo je vell leios posvetiilu predvsem /.a. ei-ni-koni, družabnim igialeeiu, ka.lcrim IkmIo na raz polago pivteg trenerja tudi boljši klubski igrači, lako inštruktorji kot luilii iiaruusiji. Ker Isi 0.^0111 odli uo urejoulU plo»U>iov vseiu na razpolago, bu vsasdo lahko \\sas va- pi lj u lino Igrat. Z obširno garderobo, prhami itd., st- booo nudile ludi najbolj razvajenemu športniku vso udobnosti. Članarina /.uušu -'511 Din za vso sezono. NTa«olsivo teniks sekcije da ra .evolje v.se iKidrotine in 1'ormaeije vstus dan mivl li—7 zvečer v kavarni tvviopn. rniati j>ri blagfijui^ankl. lslotani se sprojeinajo prijave. PLAVALNI TEČAJ Plavalna sekcija Ilirije liarneruva v svojem z.ilusk 0111 ha/ena izvršiti plavalni te. aj. Ze akaai več let vrši Ilirija m.ke le oje. Tečaj Je namenjen začotnlikom in uapre.iiinvjš.iu plavil em. Program vsakega večera je v glavnem sledeči: najprej posaže voditelj eloineaiturne gibe orovvla 11:1 pronleiu, 1101U1 sc vrši iiulenje v vodi. Voditelj |>osve a vsa.keaiu piK-uniez.uiikn isise-bno pažnjo. Posetniki prejšnjih le. nje v so sc zelo imiIivhJuo izrazili o njih. Gospodje, ki bi se hoteli lialaiičnojSe in-fonair«.ti u teh to ajih, naj se obrnejo nu h»u&ke in letošnjo obiskovalce le.ajcv. Ak1 'ubič.lli pregled (iz Melgrnda) 20.00 Čas, jedilni list, program za ponedeljek :'0.W| AJa mlčeve mliflitnske pesmi po.ie gdč. Nuša Kristanova, vmes izvaja goba Znr.in rusko glasbo 21.30 čas, poro čila 21.50 Radijski orkester. Ponedeljek, I. aprila: 12 00 Ko so fantje po va.sl šli (,plogve) i-jso Poročila 13.00 čas, Snom i ni ua čaikov-skega (pk)5"e) 18.00 Program po napovedi IS.40 Sloven šrin.a (dr. Kolanič) 19.10 Zxlravni.5ka nra (dr. MAirnJna) 19.30 Nacionalna ura 20.00 Prenos opere lz Bolgrala — v odmoru: čas, poročilu, jedilni list, program z.a torek. Drugi programi t NEDELJA 31. marou Belfirad: 2fl."0 Pestra ura 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 15 Operetne arije in dueti 20.15 Igra 21 15 Vokalni koneerl 22.1.1 Kvartet Se. ver —- Dunaj: 10.25 Netopir, opereta, ple.Ve 19.25 Vesele športne slike 21.00 Bachov koncert 22 00 Jazz 24.10 Oi-ganskn gla«bn — Budimpešta: 19.45 lz. operet 21.45 C-i-greiiBka glasba 23.00 Jaaz. — Milan-Trst: 17 00 Zabuvna glasba 20.45 Lunapark, opereta T/>inh.'«rdo-liiui7«to — ttim-Bari: 17 00 Koncert 30 45 Dunaiske žene. opereta. Lohar — Praga: 19.05 Zabavna glffba 20 10 Postiljon pri hala, lz starih dobrih časov 21.10 Slovaška glasim 22.30 Jazz — Brna: 20.10 Slovaške zborovske pesmi 20.30 T »tika glasba - Bratislava: 19.05 Godba na pihala 20.10 Orkestralna glasba — l aršava: 20.00 Lahka glasba in dueti 21.00 Ptoičo 22 15 Koncert del Xovovi.in|s,keor.'i ":i 05 Lahka glaslia — Bi-rlin: 19.00 Nedeljska glasba '.'0 00 Radijski orkester 21 IS Vdova Grnnin. onereta. Flotovv — Koviasbcrg: 19 0(1 St.rn šlogerji 19.00 IConeert iki žeHeh — Hamburg: IS.40 NomSka ponilnd v glasbi, "fl.no 1000 veselih not — Vratislava: IS.15 Maria Slna.rt, ža1ol željah 22.00 J ma. — Praga: 19 30 Pester koncert 21 00 Zbor 21.35 Medeja, melodrama Ben 'a — Bratislava: 31.00 Duhovna glaiba — 1'arfava: "0 00 G'asl>enn Ikriroditav iU.iai Orjiuslrainu iuiLsbu Lauku uiasim —: Berlin: 19.20 Ploš^p (\7, „per) 20.10 Zabavna in plesna glasba - Kanigsberg: 19.35 liegcrjove klavirske skladbe '0.15 \ esole -cene ln ptoš -e - Ha nbnrt: 19 IMI Zabavnu glasim 20 10 Igra 21.00 Roniaintična glasih Vratislavu: '»•211 Beetliivnove klavirske sonate 20.10 \ esel ve 'er — Lipsko: 111.111 ljudsko petje 30 m Vo-el ve er _ Koln: 10 00 Ploš'e 20.40 Aprilske šale — Frankfurt: 19.20 Orkestralna glasba ifl lfi Za kniotu 21.00 Kmečka godba — Stuttgart: 19.110 Vesela uril 20.16 Aprilske šele — Monakovo: 19 00 Komorna glnstin '0.10 Veseli in drugi vitezi — Ziirich: 19 111 Pleš e 20 00 Švicarska glasim 21.00 Zu bnvna ura 22.00 Pustna simfonija DRAMA Začetek ob 20 Nedelja 31. marca: Matiček se. ženi. Izven. Znižane ceno od 20 Din navzdol. OPER A Začetek ob 20 Nedelja, 31. marca: Ob 13: Dorica pleše. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Glolioko znižane cene od 20 Din navzdol. MARIBORSKO GLFDALFščE Nedelja, 31. marca ob 15: Veseli kmetič. Znižane cene - Ob 30: Blodni ognji. Red D. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto Torek, 2. aprilu ob 2fl Haffmannove pripovedke. Rod A JSlazznanllai Društvo upokojenega učiteljstvo Ima svoj redni letni občni /.bor v četrtek, 4. apuiln popoldne . i b pol 4, odnosno ob I pri Novem svetu z običajnim dnevnim redom. Udeležile so ga po možnosti vsi člani in članice! Liubliana I Univerzitetni profesor dr. Lolhar f.fiffler predava v torek, aprila ob al v beli dvorani hotela llnlon n temi: Podedovnuje in vzgoja. Predavatelj, ki ju direktor rasnobioJoSkegn instituta v Kiinigsbergu, ie prlz.ua. na kn.paoiteta na tem polju. Pre bivanje sc vrši v okviru šv iibsko-nemškc prosvetne /.veze v nemškem jezii.ku z. mnogimi skloptičnlimi slikami. Vstopnina 0. ■>•/,. Din. 1 Kino Kodeljevo Danes ob 5 in 8 ler jutri ob S ruski film 'Pastir Kostju iu Curjevič /. Marto Kg gerlh. Danes ob 3 »Piuslir Kostja . t Nočno službo maja lekarne: dane.s: mr. Leustok. Resljeva eesia 1; mr. Bahovec, kongresni trg 12; mr. Komolar, Vič. — Jutri: dr. Plccoli, 'l.viševn cesta li; mr Hočevar, Celovška cesta 02, in tur. Gartius, Moste I Trnovski oder predvaja drovi ob 20 premiere ■ Mrak«. Predprodaja vstopnic od 10 dopoldni: dit-lje. 1 Francoski institut vabil k predavanju, ki bo v ponedeljek, 1. aprila, ob SO v Narodnem domu 1'redii vate.lj g. prof. Malenfor lio govoril o Napoleonu iu Mariji Luiz.i. Predavanje liodo »premi 1 al e skioptično slike. Vabljeni. Maribor m Akademska kongregacija imn redni sestanek l ponedeljek ob 20 v kapeli pri oo. frnn iš. anih. m Pevsko društvo «Poštni rog« Mariboi ima svo, redili občili zisir v nedeljo, 31. marca ob 15 v pevsk' sobi na glavni i>o3td, Maribor. — Odlior. Drugi kraii Preserje pri Ljubljani. Pevski r.lKiri Borovnica Rakitna i.n Preserje, ki sCordilera<:, muli vsakomur ir/. 05jii.xii.wl oaoiraa ou.piiAnuon potovanje ua oddoh v Ma-lorko (Baleani), Barcelono, Genovo in Napolj 1. razred 275,- mark, turistovskt razred 190.- mark in znižani tu-ristovski razred 150.- mark. Gospodom duhovnikom, prijateljem in znancem, ki so našega ljubega brata in strica, profesorja DR. FRANCA PERNETA kropili ali spremili pri pogrebu ali mu kakorkoli izkazali delo krščanskega usmiljenja, se iskreno zahvaljujemo. — Posebno hvaležnost bodi izrečena prevzv. škofu dr. Grego-liju Rozmanu za' opravljeni obred v frančiškanski cerkvi, ljubljanskemu arhidiakonu stolnemu kanoniku dr. Tomažu Klinarju za izvršitev pogrebnih obredov na pokopališču, župniku Marijinega Oznanjenja p. dr. Angeliku Tomincu, p. dr. Romanu, p. Krtzostomu, p dr Regalaiu in vsemu 'frančiškanskemu samostanu za previdevanje, pogreb, mrtvaško opravilo, molitev, spremstvo na zadnji poti, vobče za vso prisrčno bratovsko ljubezen do pokojnega. — Prav tako iskrena zahvala zdravniku dr. Ivanu Drobniču za dolgotrajno zdravniško pomoč, enako dr. Vilku Spornu za vso zdravniško skrb. Dalje zahvala zvestim prijateljem pokojnega msgr. Viktorju Steski, msgr. dr. Josipu Debevcu in profesorju dr. Alfonzu Levičniku zn dela usmiljenja v bolezni in ob stnrli. Zahvaljujemo se tudi ravnatelju klas. gimnazije dr. Lokarju in profesorjem istega zavoda, profesorju Rupniku, zastopniku gimnazije v Kranju, ter tudi Ljudski kuhinji v Ljubljani za^ venec. Da se izpolni pokojnikova poslednja volja, prosimo gospode duhovnike z dežele, ki so prišli k pogrebu, da to sporoče nečaku rajnega Jožetu Pogačniku, trnovskemu kaplanu v Ljubljani. - Priporočamo dobrega gospoda v molitev in spomin. L j u b l j a u a , dne 30. marca 1035. SORODNIKI novi, lahki model, kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno! \m vok LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Hran), Novo mesto, Celje - Miklošičevo 1 Dobro sc potuje vedno z ladjami HAMBURG - AMERIKA LINIJA © Pojasnila, prospokto in vozne karte dobite pri GENERALNEM ZASTOPSTVU ZA JUGOSLAVIJO Nemški prometni biro; višji in-ženjer Franiz Neuliausen, Beograd, Knežev spomenik 5 — telefon 27290 in 30003, ln pri »iPutniiku« v Ljubljani /,a nebo-tliSmlkom teiofon 2472 || I. DELAVSKO Primož Trubar »Te besede« — tako so govorili — »kažejo, da zahteva Kristus najprej vero, potem šele krst. Kako pa je mogoče, da bi veroval otrok, ki še tega ne ve, da živi? Predvsem mora biti poučen v veri in potein postane zmožen za prejem svetega krsta. Zato se morajo v bodoče le odrasli ljudje krščevati. Tisti pa, ki so bili kot otroci krščeni, morajo krst še enkrat prejeti.« Tako tolmačenje biblije je mogoče le tam, kjer si prilastuje posameznik pravico, tla lahko razlaga svetopisemske stavke kakor jih sani hoče. Toda v kakšna nasprotja bi prišli, če bi obveljalo to pravilo! Zato moramo pripoznati cerkveno oblast, ki je edina usposobljena dajati besedam poinen, ki ga imajo v resnici. Prekrščevalci pa tiiso zahtevali samo ponavljanje krsta. Razširjevali so tudi druge pogubne nauke, posebno komunizem. Zahtevali so novo kraljestvo, v katerem nc bo bogatinov in ne siromakov, temveč bodo imeli vsi enake pravice ter vse premoženje uživali v tovarišiji. Taki nazori pa niso bili všeč svetni gosposki. Začela je prekrščevalce preganjati s strogimi kaznimi. Vse ječe so bile napolnjene s temi ljudmi, ker so postali s svojim komunizmom nevarni državnemu redu. Nekatere so odpeljali iz naših krajev v Trst, kjer so morali na ladjah služiti kot veslači. Posebno nevarne so obsodili na dosmrtno ječo, najhujše celo na smrt. Mnogo je bilo pomiloščenih, dosti pa jili je pobegnilo. Kakor avstrijska vlada tako so tudi luteranci sami te blazne ljudi strogo zasledovali. Ko je odšla vsa druhal mimo, je dejal Trubar tovarišem: »Kdo bi mislil, da more človeški duh tako daleč zabresti! Zmožen je za vse dobro, pa tudi za vsako neumnost. In kako so se ti bedaki namnožili! V Rajlienburgu ob Savi je umoril nek prekrščevalec svojega gospodarja in se opravičeval z izgovorom, da je bila gospodarjeva žena od Boga njemu v zakon Š1 ¥ 0 V L1 (10 LI A namenjena. Izvrševati so začeli komunizem glede lastnine in zakonskih zadev. Kani pa pridemo, če bi šlo tako naprej!« »Na ta način mora jenjati vsako urejeno krščansko življenje« — je pritrjevala Trubarju Klombnerjeva gostobesedna žena Genovefa. »Ljudje bodo postali popolni divjaki. Kako to, da so zabredli v take zmote, saj so vendar te vere kakor mi. Pripravili bodo vse luterance v slabo ime. Zaradi njiTt bomo morali še mi trpeti.» Z zadnjimi besedami je modra gospa Genovefa naredila zelo slab poklon svojemu vzorniku Martinu Lutru. Ako je Luter razlagal sveto pismo, kakor je njemu kazalo, zakaj bi tudi njegovi učcnci ne imeli enake pravice? Prekrščevalci so tolmačili biblijske besede o krstu po svoje, torej po izgledu svojega mojstra. Četudi niso imeli prav, so bili vendar dosledni. Pri škofijstvu so izvedeli, da je Primož Trubar luid nasprotnik prekrščevalcev. Ta bi bil šc najbolj zmožen, da bi poučil ljudi, kako pogubne zmote razširjajo prekrščevalci in kako naj se varujejo teh zapeljivcev. Prav bi bilo, če bi izbrali Trubarja zopet za stolnega pridigarja, ker zahaja v stolnico največ poslušalcev. Morebiti bi ga, ako se mu poveri ta častna služba, lažje odvrnili od krivoverstva. Trubar je leta 1542 brez ugovora sprejel ponudbo. Neizprosno je bičal prekrščevalce in skoraj popolnoma ustavil njih delovanje na Kranjskem. V' zahvalo na tem uspehu, ga je škof Frančišek Kacijanar imenoval stolnim kanonikom ljubljanskega kapitlja. Pričakoval je, da bo Trubar, ponosen na to odliko, dal slovo luteranskiin nazorom ter se kot sin katoliških staršev vrnil k svoji pravi materi sveti Cerkvi. Toda vsi so se motili, ki so pričakovali njegovo spreobrnitev. Težko je razumeti, da je cerkvena oblast tako dolgo prizanašala Trubarju. Pa ne samo prizanašala, temveč njemu, krivovercu, podeljevala telo odlične službe. Po kanoničnetn pravu bi se bil moral Trubar poprej odpovedali /motam in šele potem, sprejet v katoliško cerkev, bi bil mogel dobiti cer- Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture. preproge, predposteljniki i. t. d. Po Izredno znižanih cenah samo d® praznikov A. & E SKADEBNE LJUBLJANA kveni beneficij. Reči moramo, da je šlo škofijstvo v tem slučaju ne saino do skrajne meje popustljivosti, temveč je v svoji neumestni dobroti prekoračilo postavna določila. Pojasnilo takega ravnanja najdemo v tem, da se je v takratni dobi posebno višja gospoda nagibala k verskim novotarijam. Dokaz temu je tudi prosluli ljubljanski korar Pavel Wiener, zelo vpliven mož, član deželnega zbora in blagajničar deželnih stanov. In prav temu možu je bila poverjena vizitacija župnij, njemu, o katerem so že na Dunaju vedeli, da je luteran. O s 111 o poglavje. Knezoškof Urban Tekstor. Ljubljanski stolni kanonik Pavel \Viener je sedel v škofijski pisarili in pregledoval testament pokojnega škofa Frančiška Kacijanarja, ki je umrl leta 1544. Kacijanar je namreč določil, naj Pavel Wiener izvrši,njegovo poslednjo voljo, k' jo je bil spisal škof na močnem pergamentu. Wiener je čital polglasno: »Telo gre v grob, duša pa k božji sodbi. Zaupajoč na Gospodovo usmiljenje, določam pri dobrem zdravju sledeče: Ves moj denar, saj ga ni veliko, naj se razdeli v tri enake vsote. Prvo dobi stolna cerkev svetega Nikolaja, drugo bolnišnica svete Elizabete v Špitalski ulici, tretjo siromaki in bolniki ljubljanskega mesta. Pohištvo v mojih sobah prepuščam v rabo škofom naslednikom. Konje in drugo živino naj dobijo v enaki vrednosti moji trije bratje in dve sestri. L obleko in s knjigami naj naredi izvršitelj testamenta tako, kakor spozna po svoji vesti. Prosim vse, ki so prejeli od mene kako dobroto, naj se me spominjajo v molitvi.« »Kratek je ta testament« — je dejal Wiener sam pri sebi. »Zato ga bom toliko lažje izvršil? Saj visoki pokojnik ni imel posebnega premoženja. Večino je razdelil že v življenju, Bog mu bodi plačnik! ,Beati mortui, qui in Domino moritintur, opera enim illorum sc^ucnlur illos .-s (Blazen* pokojniki, ki umrjo v Gospodu, ker njih dela gredo za njimi). l\ f ELI KO NOČ! Ves ženski svet je sprejel V letu 1935 potovanja po morju nudi HAMBURG - AMERIKA LINIJA (•> izredno cenene vožnje na solnčno Sredozemsko morje z M. S. »Mtlvvaukeec, največjo nemško motorno ladjo Drugo potovanje na Orient od 4. do 22. aprila od 860 mark dalje Potovanje v Grčijo, Turčijo in na Črno morje od 23. aprila do 12. maja od 37") mark dalje Potovanje na zapadni del Sredozemskega morja od 14. maja do 2. junija od 385 mark dalje RADIO", "l NANULE &J | je najcenejši nabavni vir. Kdor hoče dobro I sebi in drugim, postane član iti od emalec. v V tekmi aparatov zmeraj prvi ie precizijski aparat RADIONE Ljubliani - Miklošičeva c. 7 Aparati ..Radione", ki so izdetek slonite tovarne ing. N. E i t z, Wien, so ročno delo. Kakor se v vezeninah loči ročno delo od strojnega, prav tako ie pri aparatih. Aparat„ RADIONE" traja zato leta in leta, stalno dobi o poje ter ne izgubi svoie vrednosti že o drugi sezoni. Zahtevajte od svojega trgovca, da Vam predvaja letošnje jubilejne aparate ..RADIONE" 01232353232353000002535353530053010201010201000202010000010053010201000000530101234848482323015302020102010200040201010200004848230106060605090405010101010107020102010100010201000002232300020000020153232302 488607020811010202010102020101000223534823230200010002020200020123020223010102010102010102000053020101020102010100020001000123000102020106041106071005090501000201230200020000020148482323532300020002235348 ^ssrs^ (DMUm Din 135" Din 35' LE V NAŠIH ČEVLJIH bo Vaše pomladno veselje popotno! Din 95'- Din 125'- 135'- Št. 36—39 St. 40 dalje Trpežni čevlji za gospode iz črnega ali rjavega boksa in z usnjenim podplatom. Damski salonski čevlii črni ali rjavi. Dlll 125'- ista oblika v drugi kombinaciji usnja. Št. 20—25 Din 125' Lahki in udobni ženski čevlji iz dobrega usnja, primerni za vsako priliko. Otročki čeveljčki na zapono iz rjavega ali črnega boksa. Okusni ženski čevlji v najnovejši obliki na za-pono iz rjavega usnja. Lahki moSki poletni čevlii v riavi barv iz boksa in z usnjenim podplatom. Din 145'- Prv ivrstni damski čevlii s srednjo peto črni ali rjavi. Udobni iu' vsaki nogi primerni salonsk čevlji v črni, rjavi ali beli barvi usnja Poglejte si kakovost PEKO čevlja in prepričali se boste, da ie PEKO čeve!] poceni! Stalno imamo v zalogi tudi prvovrstne nogavice, vložke, kopita, PEKO kreme in vse druge potrebščine. Nenadkriljiv uspeh mnogih tisnčev dokazuje, da ie Helntelmannthen" u- naiboljše sredstvo proti sivenju las. Steklenico za Din 50 — dobite v vsaki tozadevni trgovini. Depot: COSMOCHEMIA - ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. 4- ima v arca t! Ivan Kmei Uprava Društvenega doma v Trbovljah naznanja žalostno vest, da je umrl dne 29. marca tt>35 gospod član nadzorstva zadruge Pogreb se vrši od doma na Ojstrem v nedeljo ob tO. uri v župno cerkev in potem na pokopališče. Zvestega člana se bomo hvaležno spominjali. Bog mu bodi plačnik za vse dobro! Po kratki bolezni je v Gospodu zaspal gospod Ivan Kmet odbornik našega načelstva Ohranili ga bomo v lepem spominu! Naj v Bogu počiva! Trbovlje, dne 30. marca t93o. Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Trbovljah. Vsem, ki so nam ob smrti naše preljubo sestre, tete, gospe BERTE TRILLER lajšali težko bol in jo spremili na njeni zadnji poti — izrekamo najglobokejšo zahvalo. Prav toplo se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov V Ljubljani, dne 31. marca 15185 ŽALUJOČI OSTALI Klobuki in slamniki za gospode in dame novodošli pri Ivan in Heleni Kvas Maribor, Aleksandrova c. 32. Oglejte si preti nakupom! Zdravnika mlajšega kolega (event. tudi starejšega) iščem za sezono od i. maja do 15. oktobra kot pomočnika, nadzorstvo kopališča, laboratorij i. si. Stanovanje in hrana v naravi. Ponudbe z navedbo na-obrazbe in zahtevkov poslati na Dr. Ante Lj. Šarič, zdravilišče Slatina Radenci. Srbsko platno po Din 4 meter dobite v Trpinovem bazarju v Mariboru Vetrinjska 15. Kdor ie maiohrven, bled tn sploh slabega z.dravja, naj u,.orablja najnovejšo zdravilno speci aliteto, ki se imenuje ».FKIt-RunOVIM«. Zanesljivo sredstvo 'u zelo dobro zdravilo polog kini na 78 vse ono, si stanujejo |io nezdravih močvirnih krajih, kj< i l.rpi inlndo iu staro nn malariji tn drugih infekcijskih boloztilh. ..FBRRODOVIM doln izredon a,potit (dobro voljo do jedi) in kaj naglo posveži osebo, ki ji je kraka bole/.on naritiila zdravje. Za dobro- nspeh zadostujejo dve do tri steklenico >.FER1!0110YTM. Bogdnnuvlča, ki jih raz.požllja po pošti mr. pil. A. MrknSič, lastnik lekarne Bogdonovič v Mo-atarju. Cona 1 steklenici 40 Din frank« poštninn. Dobiva se v lekarnah. Ogl. reg. pod sni; liiis :-:i-j. _ Barve, laki vseh vrst, čopiči, ščelke, karbolinej, kalran, strojna olja, kolomaža i. I. d. najceneje pri B SUČEVIČ Maribor, Slovenska ulica 8. Novosti za zavese kupite v veliki izberi najcenejše pri Rudolf Sever, Marijin trg St. 2 kjer Vam jih za reklamo brezplačno izvrše Zastopnika Veliko ind. podjetje v provinci išče tsfeoj samostojnega knjigovodjo - iiilancisfa zmožnega, pridnega in vestnega, z večletno prakso v Industriji, zmožnega slov hrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi, strojepisca. V ponudbi je izrecno navesli zahtevek v plač' poleg prostega stanovanja, razsvetljave in kurjave. Prednost imajo samci, ki prilože prepise spričeval. Ponudbe na upravo pod „Minerol" 3473. inserirajte v ..Slovencu"! Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega predragega očeta Ivana Cucek viš. žel. rev. v pok. z nami lako iskreno sočuvstvovali, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram na internem oddelku drž. bolnišnice za njihovo izredno skrb in požrtvovalnost, dalje žel. glasbenemu društvu iSlogi-r in Akademskemu pevskemu zboru za krasne žalostinke. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem cvctja, in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. RODBINA CUCEK prob proviziji ISC*»m ia Liubljnno, Maribor ali vso Sloveniio. Gospodjp s prvo vrst n m referencami ki so dobro vnel ani v kemični m Kolomiaini stroki nai pošljejo svoje ponudbo v srbo hnalsliem ali m-ni k-m teziku pod šifro Protokoliiauc na Kordoš,oglas, zavod iNovisad. in mm gosiod e si naročijo svoje ob'eke direktno v to.arn, ker je izbira ogromna in cene letos zopet zt lo znižane: hlačevin sta obleka Din 210'—, obleka iz meltona Di 270' -, iz k >mgirna Din 310'—, trenchcoat Din 580' — , »Hubertus« plašč Din 300' , gumi plaič Din 215'—, fan-tovswi pralni kostum D n 50" Sevjo' ko-stu n D n 130' , fantovska kamgarn oblaka D n 180' - i- t- d. Zahtevajte vel ki, novi, ilustrirani cenik in vzoice, katere dobite brezplačno. TtGCVSIO • DOM tcjmcrlL TOVASTIA OEBItA • tn • OtktK Celje štev 18. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženllovanjskl oglasi Din 2'—Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vršilca po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko« Hi Prodajalka s 6000 Din kavcije, gre kol blagainičarka ali prodajalka v specerijsko trgovino v Ljubljani za majhno plačo. Ponudbe upravi »Siovenca« pod šifro »Starejša moč« št. 3399._la) Šoier z dolgoletno prakso išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv šofer« št. 3400. (a) Dekle pridna, poštena, vajena vseh hišnih del — išče službo h krščanski družini. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 3334. (a) Čevljar, pomočnik z večletno prakso, vešč šivanih in zbitih del, želi spremeniti službo. Gre najraje v Ljubljano ali okolico. Nastop po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čevljarski pomočnik« št. 3523. Služkinja srednjih let, vajena samostojne kuhe in vseh hišnih del, išče službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 3540. (a) Prodajalka mešane stroke — dobro verzirana v manufakturi, zmožna vsaj malo nemškega jezika, se sprejme s 1. majem. Ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod št. 3504. Mlinarski pomočnik dobro izvežban — želi premeniti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 3516. (a) Stavbni tehnik absolvent srednje tehnične šole in dipl. arhitekt, sprejme službo pri stavbnem podjetju, v tehnični pisarni ali slično. - Ima večletno prakso. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stavbni tehnik« 3449. a Iliižbodobe Zastopnika za vso Slovenijo, poštenega, iščem za prodajo moke, koruze, masti, sla. nine itd. Dober zaslužek. Marcel Steiner, komisijo-nar, Soinbor, Bačka. (b) Organist išče za časa svoje odsotnosti namestnika. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Dežela« št. 3468. (b) Kuharica, natakarica pošteni - iščeta sezonsko mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3446. (a) Boljša sobarica poštena in pridna, 22 let stara - išče službo za takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3492. (a) Grem za majerja a!i pa za hlapca. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. (a) Trgovska pomočnica • primerno šol. izobrazbo - išče mesto v trgovini z mešanim blagom. Naslov t podružnici »Slovenca« na Jesenicah. (a) Izučena trgovka mlajša, d obra, poštena moč - išče nameščenje v kršč. trgovini, najraje v Ljubljani. Naslov v upr »Slov.« pod št. 3608. (a) Hiapca močnega — sprejmem v mlin za prešanje olja. -Komatar Avgust, Seničica. Medvode. (b) Zastopnike agilne, za špecijalni dunajski preparat, ki obiskujejo privatne stranke, pri dobrem stalnem zaslužku — išče »Ekstrakt« — Gosposvetska 8 I. (b) Šivilje sprejme tvrdka Belihar-Velepič, Tyrševa 35b. (b) Čevljar, pomočnika za šivana dela sprejme takoj Zarnik Alfonz, Ga-jeva 9. (b) Kroj. pomočnika sprejmem. Remškar Matija, Log 20, p. Brezo vica. (b) Dekle pridno, zdravo, pošteno, vajeno vrtnih del, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3537. (b) Šiviljsko pomočnico z večletno prakso, za fino delo — sprejme Modni atelie Fani Jager, Res-ljeva cesta 18. (b) Služkinja ki je vajena nekaj kuhinje in kmetijstva — se sprejme. Gostilna Lavrič, Teharje. (b) Krojašk. pomočnika za fina dela, male kose, sprejme takoj Vrhovec Anton, Dravlje 102. (b) Čevljar, pomočnika za boljša dela, sprejme Josip Plevčak, čevljar v Celju. (b) Vrtnar popolnoma samostojen za zelenjadni in cvetlični vrt, star izpod 40 let, s prvovrstnimi spričevali ■ dobi takoj stalno službo Predstaviti osebno v papirnici Vevče pri Ljubljani. (b) Kuharico pridno, pošteno, snažno, v starosti 25—35 let — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3633. (b) Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije, smo znižali cene za 50% — tako da prodajamo damshe plašče že od 170 Din naprej damske volnene in svilene obleke . . od 120 Din damske perilne obleke......od 60 Din otroške oblekce, perilne.....od 25 Din F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Prodam knjižice j Enosobno stanovanje Mestne hranilnice v Ljub- oddam s 1. aprilom. Ma-ljani z vsoto 30.000 Din. | la čolnarska 4. (č) Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »N. K.« št. 3577. (d) Vajenca za kleparstvo in vodovodno instalacijo - takoj sprejmem. Alojzij Smolej, klepar in vodovodni inst., Kranj. (v) Kmetsko dekle pridno, ubogljivo, pošteno, revno, se lahko izuči meščanskega gospodinjstva in kuhanja brezplačno pri krščanski družini v mestu. Obširne podatke poslati upravi »Slovenca« pod »Cilj« 3496. Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj. (u) Bančne vlož. knjižice kupujemo, prodajamo in dobavljamo kredite na iste naisolidneje in nai hitreje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/11. Tel. int. 38-38. (d) Hranilne knjižice Mestne hranilnice Kamnik kupim in plačam vse v gotovini ob prevzemu, Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« štev 3326. (d 30.000 Din posojila iščem proti sigurnemu jamstvu. Takojšnje ponudbe poslati pod znač-čko »30.000/3373« upravi »Slovenca«. (d) Posojilo do 300.000 Din - iščem. Popolnoma sigurno večkratno kritje. Vknjižba na prvo mesto. Dopise pod »Kapital 300« 3387 upr. »Slov.« v Mariboru. (d) Dvosobno stanovanje takoj odda Tribuč, Glin-ce, Tržaška 6, tel. 26-05. Poizvedbe Zavitek blaga ie bil najden na Dolenjski cesti dne 18. marca in se dobi: Ižanska cesta 336, pri Pozaršku. (e stanovanja IŠČEJO: Iščem stanovanje za 15. april ali 1. maj z eno ali dvema sobama, s kopalnico, v bližini glavnega kolodvora. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka in točen plačnik« štev. 3555._(c) Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico, v centru - iščem za avgust. Ponudbe upr. »SI.« pod »I. nadstr.« 3593. (c) Štirisobno stanovanje udobno, solnčno, v centru, iščem za maj. - Ponudbe na: Dr. Vrtačnik, Šelenburgova 7. (c) ^fl Hi v v v, IZREDNA PRILIKA za nakup i S t O 1 O V v veliki izbiri in zelo poceni od 26. 3. do 17. 4. t. 1. se Vam nudi | v Ljubljani, Kersnikova 7 (poleg siamiča) REMEC C O. Tovarna Služkinjo-deklo srednjih let, iz krščanske hiše — takoj sprejmem. Trgovina Jankovič, Mengeš 51, pri Kamniku, (b) Iščemo spretnega plačilnega natakarja s potrebno koncesijo, znanjem jezikov, vestno blagajničarko in kuharico, točaia in sobarico, za prevzem večjega kavarniškega obrata na Jadranu. Zahteva se primerna kavcija. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavarna« št. 3542. (b) Lesostrugar se sprejme. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Stru-gar« št. 3500. (b) Usnjarski pomočnik pošten in z dobrimi spričevali, se sprejme takoj. Spreten v aoneni delavnici ima prednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3444. (b) Izurjeno pletiljo za Ra.schel-stroi - takoj sprejmem. Naslov v upr »Slov.« pod št. 3601. (b) Pošten lant priden ln trezen, vajen konj in vseh kmečkih del - išče službo. Naslov v upr. »Slov.« št. 3586. (a) Dekle s kmetijskim gospodinjskim tečajem, ki je služila pri finiji družinah, zna dobro kuhati meščansko hrano, želi službo. -Naslov v podruž. »SI.« v Mariboru pod št. 1500. Samostojna vdova ieli mesta blagajničarke, prodajalke ali gospodinje. 'Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Večletna spričevala« 3615. a Poštena služkinja ki zna samostojno kuhati in opravlja vsa hišna dela, stara 46 let — želi premeniti službo s prvim majem. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Mir-__ »i inai » ua aiu^niuia- o v. jj. , . u Kroj. pomočnika sprejmem. Vajen mora biti finega dela po meri. Stavijo naj se pismene ponudbe. — Franc Kebe, damsko in moško kroja-štvo, Cerknica pri Rakeku. (b) Boljšo šiviljo z obrtjo - iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožna« št. 3445. (b) Krojaško pomočnico dobro izvežbano, sprejme Gorenc Leop., Šiška št. 217, Kosovo. (b) Za Zagreb se išče mlada in zdrava dekle za vsa hišna dela. Pogoj je perfektno znanje nemščine zaradi otroka. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slov,« pod št. 3434. (b) Služkinja za samostojno gospodinjstvo, ki bi v ta namen položila 4—8000 Din kavcije, se takoj sprejme na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3340. (b) Služkinjo pridno, pošteno, veščo molže krav — sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva« štev. 3556. fbl Vrtnar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Vrtnarstvo Vatovac, Ambrožev trg 3. (b) Služkinjo pridno, ki se razume na vrt, iščem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3623. (b) Trgovske pomočnike ki so brezposelni in ki bi bili voljni prevzeti zastopstvo in prodajo dobrega tehničnega predmeta, iščem v vseh srez-kih mestih Dravske banovine. Obiskovali bi la trgovce in industrije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Garancija 1000 Din potrebna« št. 3566. (b) mm\ Vajenka se želi učiti za šiviljo. -Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upr. »SI.« Maribor pod št. 1493. (v) Brivski vajenec ki se je že 2 in pol leta učil in dela že vse, išče mesto z oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3455. (v) Učenec z dežele, revnih staršev, se sprejme za mehanično obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Ljubljana št. 3199. Da;mIer« Sestesedežen, odprt, naprodaj (tudi za knjižice). Naslov v upravi >Slo-venca< pod št. 3541. (f) Novo pohištvo poceni prodam. Zelena jama, Zvezna ulica 15. Nove spalnice šperana orehova, češnje-va masivna, in iz mehkega lesa, po nizkih cenah naprodaj prj Teodor Stupica, Št. Vid, p. Lu-kovica. - Istotam sprejmem pridnega in poštenega vajenca. (š) Za polovično ceno naprodaj nova hrastova spalnica. - Maks Kuhar, Dolenjavas 20, p. Boštanj pri Sevnici. (š) Pohištvo vsakovrstno, iz trdega, vezanega, mehkega lesa, v najnovejši obliki, dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica 6. (š) peč in kotel za vodo kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Štedilnik« št. 3551. (k) Javorjeve deske čisto suhe, 1 cola in '/e debeline — kupim večjo partijo. Cena franko postaja Brežice. Ponudbe na: Aleksander Moschon-sky, Samobor. (k) 30 hI štaj. prima vina kupim. Ponudbe z navedbo cene: Prodnik Franc, Stahovica, Kamnik. (k) Opremo za trgovino kupi Dcržič. Vilharjeva št. 29. (k) Muzika . prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine Popravlja in uglašuje strokovniaško. naiceneje Izposoiuie in prodaja tudi 1 preigrane instrumente — ! Ljubljana, Knafljeva ul- 4. Za mar cPnarja dosf muzke j PloSče • nramifocie - izposolamo, ^menjavamo, prodajamo Ux kupuieuio Zakaj? dobe inserenfi pri „SLOVFNCU" izredno veliko ponudb? Zakaj? so osi inserenfi zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja v SLOVENCU? Zakaj? se trpovci in obrtniki ob vsaki priliki lako radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo/ Zato ker ie dnevnik SLOVENEC" razširjen po vse/ Sloveniji; Zato ker ga redno in z velikim zanimanjem čila meščan in dežeian, 03iO ker se vsled lega oglaševan/e v Slovencu bogato izplača vsakemu inserenlu Harmonij že rabljen, kupim. Ponudbe upravi Slovenca« pod Harmonij« št. 3536. j:« Diesel motor 5—10 ks — kupim. Ponudbe z navedbo znamke, cene, stanja, porabe poslali na naslov: Stopar Alojz, Letuš, Šmartno ob Paki._(k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno zlato kupuje po na,višjih cenah CERNE, luvelir, Liub! ana VColfova ul.oa št. 3. Kupim parni kotel (ev. rabljen) Strobel Eko-nie št. 2. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kotel« št. 3327._(k) Kupim damsko kolo in moško obleko. Ponudbe upravi Slov.« pod Dobro ohranjeno« št. 3395. (k) ELEKTR0T0N -ze. z. liflsflžfl iitlitiilčojka cz/iiAJi HElNEfHcROLD m. I»i ivaffii iuait ■ hadibob ii 102 Malinov succus konzerviran, prvovrsten -kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Do 2000 1« št. 3625._(k) Klavir znamke »Schubert« prodam za 4000 Din, tudi na obroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3514. Kromat. harmoniko polnovrstno, 52 tipk, 12 basov, z nemško šolo — prodam za 1500 Din. — Vrhovnik Ivan, Šoštanj, Aškerčeva. (g) Klavir (črn), dobro ohranjen — prodam za 3500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3575. (g) Zahvala Vsem, ki ste nam v dolgotrajni bolezni in ob smrti našega dragega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivana Stieneja stali ob strani in nam skušali lajšati naSo veliko bol, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 31. marca !935. RODBINA STIENE. Ce u viv .> vo/ sluri u/uuu/uo ar motorja bi znebil se rad ri kunci v ti mn»eo oriiertt <\lnvpntrv rtaimani.P insrrai G ispod d e! 0 Tlnlki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi iz raznitve zaloge odproda am iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje td. -po znatno znižanih cenah siattiho riontincic železuin Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mosUtl vhod skozi dvorišče, V račun vzamem tudi ra-nilne k jižice Kmetske in Ljudske pos. ijubllan ke. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubliana, Sv Petra ce-sta 14._(I) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Semena zanesljivo kaljiva, oolisko orodie specerijo, kuhinjsko posodo ■ kupite prav dobro , r los. Jaoodič, Ceiie Glavni trg Gubčeva u ica Vina lastnega pridelka, sortirana, muškat, renski rizling, beli burgundcc, syl-vanec, letnikov 1932, 1034 naprodaj večje količine. -Iščem zastopnika proti proviziji. - Freudenreich, lastnik vinogr. ^Gorca«, p. Podlehnik pri Ptuju. Kotel na paro dobro ohranjen, znanke »Alfa«, s 4 Atm. - se po zelo ugodni ceni proda. Prodam tudi širni kotel na paro in Giirberjev aparat za preskušnjo mleka, ler druge stvari. — Zgiasiti se je pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri Sv. LovrencJ na Drav. polju. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoii posodi uaiugodneie Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov 60 Din, visoke I komad 15 Din, orjaške jagode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor. Ml Slamnike najnovejše modele, kupite najcenejše pri Lauren-čič Zofi, Mestni trg 7. Preoblikovanje zelo poceni. (1) Kovčke, roč. torbice aktovke, listnice, denar, niče, nahrbtnike, nogometne žoge itd. priporoča po nizkih cenah Kravos Ivan, Maribor, Aleksandrova 13. (1) ifeHEfonočno darilo? Za boljše spoznav ni)e naših prvorazrednih mesnih kon erv razpošiljamo pakete, v katerih so naliata 14 različnih mesn h kon zerv in 1 kom. -zavite šunke v konzirvt. Pn keil so težki netto 4 i/, kg in stanejo po co-vzeiju Din 80 -, ako se nn denar vpo&JJ. vnaprej, Din 76-- HEGZ i SIN tvorulca RRtame ln konzerv iMNaTS?l HdRinVi!' Kompletno posteljo proda Tribuč, Glince, Tržaška 6; telefon 26-05. • Pletilnice! Navijalni stroj (Spulma-schine), z 24 vreteni, v zelo dobrem stanju — ugodno naprodaj. F. Kos, Ljubljana, Židovska 5. (1) Zdrav, odbran krompir oddaja, dokler zaloga po 55 Din 100 kg vsako količino tvrdka A. VOLK Ljubljana. Resl.eva ce-da št. 24 Mladi ioksterijerji resasti, s prvovrstnimi rodovniki, naprodaj. Ponudbe upravi Slov.« pod »Foksterijer« 3479. 1 Damske slamnike izdeluje in preoblikuje po modi zelo skrbno in najhitreje ter ugodno medistka Slabina Marija, Gosposka 5. (II Do Velike noči bomo odprodali ca, 2000 parov damskih, moških in otroških čevljev po 20 - 30 °/o znižanih cenah Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako cenenih „Jara" čevljev. Velika zaloga I Velika izbira! Prodajalne „JARA" Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Maribor, Gosposka ulica 18 pri firmi Martine Zagreb, Ilica 60 Plemenskega bika montafonca, 10 mesecev starega, proda graščina Boštanj. (p) Pristen ajdov med po 10 Din za kg razpošilja Kmetijska ' družba, skladišče Maribor — na drobno in na debelo, (j) Sveža, debela, zajamčena jajca komad 30 par, razpošilja 100 in 720 komadov franko vsaka postaja — G. Drechsler, Tuzla. (1) Manufakturo v veliki izberi za pomlad in poletje nudi ugodno (drž. uradnikom ludi na obroke) — Oblačilnica za Slovenijo, Tyrševa 29 (hiša Gosp. zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne Pletilni stroj dobro ohranjen, prodam, poizve se: Zarnik, Gajeva 9. (I) Otroški voziček športni, dobro ohranjen, poceni prodani. L. Zajec, Rožna ulica 23-1. (I) Rastline mnogih vrsl, za !>kal-nate nasade, Planinke itd , vrtnice raznih barv, visoke in nizke, lepotično grmičevje, vsakovrstne rastline za vrtove in balkonske tružice ima v zalogi Vrtnarstvo VATOVAC AMBROŽEV TRG 3 Krompir leo, debel — 50 kg za 30 Din — se dobi na Tržaški cesti št. 4. (I) tansli oves, grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) TyrSeva (Dunajska) c. 33 Sveže naitinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. Pircolija v Ljubljani priporoča bledim ir> slabotnim osebam Otroški voziček globok, ohranjen, poceni naprodaj. Milčinskega ulica 14 I, Ljubljana VII. (1) Vrtnice v najnovejših različnih barvah — proda Brecel-nik Ivan, Vel. čolnarska št. 21._(I) Pri Miklavžu Vodnikov trg dobite od 5 kg naprej: Pšen. moko 0 kg 2.75 Krušno moko kg 2.25 Koks fižol, novi kg 2.— Jedilno olje liter 12.— Bučno olje liter 12.— Olivno olje liter 14.— Ajdov med kg 13.— Naprodaj Biedermajer ogledalo — mala salonska garnitura, kredenca, različno polii-hištvo, Majerjev leksikon. Marijin trg 3 II — levo. Ogleda se od 2— Prvovrstni cement umetna gnojila semena stalno ,v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI, TVRŠEVA C. Kanarčki harccrji, samci in plemenske samice — naprodaj. Baje Franc, Rožna ulica št. 33-11. (1) Gozrine-sadike za romladanskn pogozdovanje 4 in 5 lein»> presajene mreseve ter 2 in 3 letne mecesnove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cioresne sadike za vrtne ograie in parke v različnih višinah do I 20 m ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem. 20 panjev kranjičev prodam. — Rozman Fr., Podstrmec 15, p. Velike Lašče. (1) Starih koles ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug, Gosposvetska cesta 13. Les za ograje hrastove letve, rante in Stopičke; — odpadke od žage, trdne, vezane v snope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zcra«, Črnomelj. Dva kanarčka roiarja, in 6 mm flober-tovko prodam. Bradač, Gasilska 8. (I) Puška dvocevka, kal. 16, jeklene cevi, dobro ohranjena, v strelu izvrstna, naprodaj za 600 Din. —Flo-bertica, dvocevka, 9 in 6 mm, za špri in kroglo, skoro nova, naprodaj za 450 Din. Interesenti naj se javijo v upravi »SI.« pod Redka prilika« št. 3378._(1) Poljčanski pesek bel. za fasade, betonska dela, posipanie potov itd. - dobavlja po najnižji ceni M. šiimer. Poljčanc. I Puch kolo dobro ohranjeno, celo novo kromirano - poceni naprodaj. Unilas«, Šiška, poleg mitnice. (I) Novost! Izdelujem in razpošiljam posnemainike lastnega izdelka, na kalere sc brez vsakega truda posname ista količina smetane, kakor na tovarniške ter stane samo 100 Din. Pošiljam po povzetju s priloženim navodilom. Tomo Sušteršič, klepar, Sodra-žica pri Ribnici. (1) Posnemainike brzoparilnikc - na obročno odplačilo pri Tchna« v Ljubljani, Mestni trg 25. Sprejemamo potnike! (1) Dve novi avbi poceni prodam. — Mici Jtižina, Dravlje 51. poleg cerkve. (1) Prodam pod lastno ceno otroške in dekliške pomladanske obleke in plašče. Stritarjeva ulica 7/III. (1) Motorno kolo znamke »Peugeuot« 175 ccm, dobro ohranjeno — poceni prodam. — Cena 2500 Din. Franc Lončar, Celovška cesta 43. (1) Manulakturo prodajamo na knjižice Ljubljanske kreditne banke. Vprašati pri: Gabrijel Družina, Florjanska št. 28. (1) Otroški vozički otroške poslelie in mizice, triciklji itd., - poceni pri S. Rebolj in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Otroški voziček dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Dravska ul. 8. Kolesa popolnoma nova, naprodaj po 950 Din. Kje, pove uprava "Slov.« pod št. 3319. (1) Suho seno zdravo, prešnno v balah, proda L. Notišak, Bos. Dubica. (1) ^odroce posteljne mreže, železne zložljive postelie, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN lapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cviiha za inodroce in blaga za prevleke pohištva. Vredno se oaločile ja popravilo Vaše k on! r dne vlagaj ne zalueoalie ponudbo od spcciio/neao mehanika Si Žiinik, Bjubljana Kolodvorska ul. 26 Tel. iteo. 3-1-23 7. i nsako delo pismeno iiimčlm ! Za malo denarja rabljena ženska in moška kolesa, otroški vozički, šivalni stroji, dlasbili in šc nešteto drugih predmetov stalno na zalogi pri PROMET« (nasproti križevniške cerkve. — Istotam se sprejemajo tudi rabljeni predmeti v nrodaio. Železničarji upokojenci! — Izdeluicm uniforme in obleke po zelo nizki ceni. Istotam oddam zdravo, novo enosobno stanovanje, poceni, zelo pripravno za upokojence, 5 minut od postaje. Se priporoča Jakob Pušavec, krojaštvo, Podnart. (t) Vrtne ograje železobelonske, zložljive, izvršuje hitro in poceni, kakor vsa v to stroko spadajoča stavbna dela -se priporoča Terčelj Rudolf. zid. mojster, pri io-vi šišenski cerkvi, Ljubljana. (t) o t €?lCli\ ?aiamčuo naipopoinfiii uspe' VELIČINE 9-11% Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Tyrševi cesti št. 34 novo specialno trgovino krom kovinskih predmetov, katere vodim pod naslovom ICHOM-ICOVINA Tyrševa cesta 34 Na zalogi imam gospodarske in gospodinjske predmete. tehtnice, anarate za olie, za kavo, trgovsko opremo vevnice, steklene vitrine, izložbena stojala za aranžiran e, vaze i. t. d. noži - plošče za elektro Volfe, blitze mesarske potrebščine in za mesore/.nicp. Špecijalne dišave na zalogi. brivske potrebščine Aparati za umivanje, brivske krom garniture, šampokante, ogledala t«I Vodim kuhinjske potrebščine ter jekleno krom pohištvo. Do bavljam splošno v kovinsko stroko spadajoče predmete ter izvršujem naročila po želji ali danih načrtih. Zagotavljam, da bom cenjeno občinstvo zadovoljil bodisi v izvedbi ali ceni ter se priporočam KROM-KOVINA, Medvešček Rudolf, Tyrševa 34 C/5 Si. "S* 3 03 3 T3 O •1 O 3 D) S rt Razglas Dne 18. aprila 1935 ob 9 dopoldne bo pri sreskem sodišču na Vranskem, v sobi št. 5, dražba nepremičnin: K. o. Ojstriška vas: vi. št. 46 in 294, veliko posestvo hiša in gospodarska poslopja. — Cenilna vrednost 518.201.75 Din. Najmanjši ponudek: 345.528 Din. _ K. o. Ojstriška vas: vi. št. 332, gozdna parcela. — Cenilna vrednost: 2631 Din. Najmanjši ponudek: 1754 Din. K. o. Šmiklavž: vi. št. 12, kmečko posestvo. — Cenilna vrednost: 7917.68 Din. Najmanjši ponudek: 5299 Din. K. o. Šmiklavž: vi. št. 130, kmečko posestvo. — Cenilna vrednost: 4038.28 Din. Najmanjši ponudek: 2693 Din K. o. Jeronim: vi. št. 158, gozdna parcela. — Cenilna vrednost; 2937.50 Din. Naimanjši ponudek: 1959 Din. Pritiklin pri navedenih nepremičninah ni. Da se omogoči uspešnejša vnovčitev navedenih nepremičnin, se sprejemajo kot kavcija tudi hranilne knjižice, ki jih bo sodišče v sporazumu s konkurznim upraviteljem spoznalo za primerne. Dalje je največji ponudek plačati direktno upnikom, ki pridejo do kritja v 14 dneh po pravomočnosti razdelilnega sklepa ter se mora o tem zdražiteli izkazati pri sodišču tekom nadaljnjih 14 dni. Nadalje obstoja možnost odkupa na prvem mestu vknji ženega prevžitka, o čemer se je pa sporazumeti direktno s prevžitkarico. Ker je med upniki, katerih terjatve bodo prišle skoro gotovo do kritja, vknjižena tudi Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, katere obstoječa terjatev znaša še 296 000 Din in ki se je poslužila zaščite, bo zdražiteli lahko kompenziral 50% njene terjatve z njenimi hranilnimi knjižicami, na kar se reflektanfe še posebno opozarja. V ostalem se opozarja na dražbene pogoje, ki so na razpolago pri sodišču in pri konkurznem upravitelju. Natančnejše informacije se dobe pri podpisanem vsak dan med uradnimi urami. Advokat dr. Jože Gračner, Vransko, kot konkurzni upravitelj. Za >Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Parfumerifa velika izbira odprte kolonjske vode, dišečega mila in vse ostale toaletne potrebščine po ceni pri B. SUCEVIČ Maribor, Slovenska ul. 8. LicštacHa lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-II, razpisuje na panju v svojih gozdovih pri Kočevju in Straži: 17113 plin bukove hlodovine, 29497 pim jelov? hlodovine, 9850 plin bukovine za drva in oglje. Pogoji pri gornji upravi. Narodne avbe za manifestacije na svečanejši izraz —■ izdeluje in prenovi modi tka SLABIMA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana N A J M O D E R N E J S E najcenejše obleke iz kmečkega lanenega platna -razpošiljam po povzetju. Viktor Čulek, Preseka, Središče ob Dravi. Meter blaga po 12, 14, 16 Din. Trgovci popust! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. — < z as D O NUDI FO IZKKDNO UUODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. O. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA S II. NADSTROPJE 1'liu.ialolj: ivau Rakoveu. M. DRENIK Ljubljana, Kongresni trgi 7 Največja zaloga ročnih del ia materijala. Ršzbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskin'ce, zrnca i. t. d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. „Ljudska samopomoč reg. pom. blagajna v Mariboru a ima svo) letni občni zbor v nedeljo, dne 14, aprila 1935 ob 10 dopoldne v Mali dvorani Narodn. doma v Mariboru potom svojih izvoljenih delegatov. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Absolutorij odboru. 6. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 10, točka 10. 7. Sprememba pravil za pogrebnino in doto na podlagi poročila zavarovalno tehničnega strokovnjaka. 8. Predlogi v smislu pravil § 9, točka 15, 9. Raznoterosti. Predlogi v smislu pravil § 9, točka 15, se morajo predložiti odboru 8 (osem) dni pred občnim zborom. Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu pravil § 9, točke 10, pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov. Zahvala Vsem tistim, ki ste nam ob smrti našega dobrega očeta, soproga, zeta, sina in brata Dioniziia Grobljarja posestnika na Mediji izkazali toliko sožalja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo naiiskrenejšo zahvalo. Posebno smo hvaležni g. dr. Arku za vse prizadevanje olajšati mu bolečine po težki operaciji, čč. sestram za skrbno nego, domačemu g. župniku Osolniku za vso duhovno tolažbo ob uri smrti in za poslovilne besede ob grobu, cerkvenemu zboru in pevskima društvoma »Šemnik« in »Loški glas« za poslovilne pesmi, katere je pokjnik tako ljubil, ter gasilskim društvom Izlake, Loke in Zagorje ter vsem ostalim, ki so na katerikoli-način izkazali pokojniku zadnjo čast. Medija-Izlake, dne 27. marca 1935. Žalujoča žena z otroci in ostali sorodniki. Uredniki Viktor Cenčič-