Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlcija |v ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. X&2. V Ljubljani, v petek 10. avgusta 1894. Letnilc XXII. Shod krščanskih socijologov. Dunaj, 9. avgusta. Rokodelsko vprašanje. Število udeležencev socijalnega kurza na Dunaju je naraslo na 364, kakor je predsednik dr. Schin-dler omenil v pričetku današnje tretje seje. Pater Abel je udeležencem priporočal knjižico bavarskega župnika Staudingerja, ki pojasnjuje ustanavljanje in delovanje Raiffeisenovih blagajnic. V tretji seji je bil prvi glavni govornik državni poslanec dr. E b e n-hoch. Razpravljal je razmere in vzroke rokodelskega vprašanja. V uvodu omenjal je raznih rokodelstev ter poudarjal, da je tovarniško delo že popolno uničilo nekaj rokodelstev, n. pr. tkalce, ve-zeninarje itd. in da skoro uniči tudi druge, n. pr. jermenarje, črevljarje, krojače, ključarjp, mizarje itd. Potem govori o socijalnem pomenu teh razmer ter našteva vzroke, zakaj da rokodelstvo propada. Poglavitni vzrok propadanja rokodelstva so gospodarska načela liberalizma: Svoboda obrta, svoboda trgovine, svoboda preseljevanja. Drugi vzrok je v rokodelskem stanu samem, ki ni umel izkoristiti pridobitev novega časa, ki je slabil sam sebe v malostnem zavistnem mejsebojnem tekmovanju, namesto da bi se bil združil s kapitalom proti kapitalu. V drugem delu je našteval dr. Ebenhoch sredstva, kako rokodelstvu pomagati na noge ter je poudarjal, da se mora zakonito določiti in zahtevati dokaz vsposobljenja od vsakega, ki hoče biti pomočnik, ki želi samostojno pričeti kako rokodelstvo. In sicer se mora ta dokaz sposobnosti zahtevati ne le od malega rokodelca, ampak tudi za one, ki se pečajo z velikimi podjetji. Denar tukaj ne sme od- ločevati, ampak znanje. Kako da veliki kapital žre malo rokodelstvo, kaže nam n. pr. trgovina s črevlji v Modlingu, ki ima sama 140 podružnic po raznih krajih. Na tak način mora propasti navadni rokodelec. Drugo sredstvo za zboljšanje rokodelskih razmer so zadruge, po katerih se rokodelci združijo, organizujejo ter dob4 tudi denar za večja podjetja. Vrediti se morajo tudi razmere gled6 rokodelskih vajencev, da dobč versko-nravno vzgojo in strokoven pouk, katerega sedaj zelo pogrešajo. Delavsko vprašanje. Zelo zanimivo in poučno je predaval profesor Biederlack T. J. o delavskem vprašanju. Govoril je o vzrokih delavskega vprašanja, pojasnjeval, kedo da mora v smislu Leonove okrožnice delovati za zboljšanje delavskih razmer in o namenih, kateri naj se dosežejo. Sodelovati morejo pri tem cerkev, država, delodajalci in delavci. Cerkev naj delodajalcem in delavcem kliče v spomin vrhovni namen človeštva, za- katerega treba delati vsakemu ; cerkev sodbo izreče o nravni vrednosti posameznih in družbe, n. pr. o kartelih, obročih ali so nravno do-pustljivi ali ne; cerkev naj čuje, da se spolnujejo nravni zakoni v socijalnem življenju. Država ima dolžnost braniti pravice posameznikov in vravnavati gospodarsko življenje; pri tem se mora ozirati v vseh svojih zakonih na vse, ne Ie na posestnike, marveč tudi na one, ki se živijo z žulji svojih rok, ker ti so varstva vzlasti potrebni. V ta namen potreba je zakonov za varstvo delavcev, delavskih odborov, in delavskih društev. Zakoni v varstvo delavcev naj skrbe za nedeljsko posvečevanje, vrediti se mora zakonito delavcem plača, določiti delavna doba, varovati se mora njih versko in nravno življenje. Delavski odbori, obstoječi iz delodajalcev in delavcev naj skrbe, da se mirnim potom v obojestransko zadovoljnost poravnavajo slučajna nasprotstva. Delavska društva naj se marljivo snujejo ; ta naj se skrbi za krščansko življenje, za varčevanje, za podporo v bolezni in starosti itd. Govornik v sklepu izraža nadejo, da se prijateljem človeške družbe posreči na podlagi okrožnice Leona XIII. rešiti človeštvo grozeče socijalne kato-strofe. Sklepi brnskega katol. shoda. B. Socijalno. (Dalje.) III. Kmetijsko vprašanje. 1. Prvi katoliški shod češkega naroda v Brnu zmatra in izjavlja, da je glavni interes države, cerkve in družbe v našem narodu, da se ohrani samostojni kmetski stan, ker je najštevilnejši stan in poleg tega najdražja zaščita induvidualnosti, in najboljša straža in opora narodnosti naši. Pri sedanjih za kmetijstvo zares neznosnih razmerah priznava in izjavlja shod, da je neobhodno potrebno, organizovati kmetski stan v samoupravnih zadrugah zlasti z osnovo posojilnic po Raffeisenovem sistemu, da se najboljše zavaruje obstanek tega stanu. Zaradi tega pozdravlja tudi shod predlogo Njega ekscelence grofa Julija Falken-hayna z dne 10. oktobra 1893 kot najboljši uvod postavodaiuega dela, katero ima namen ohraniti samostojni kmetski stan. 2. Glede na nujne potrebe kmetskega stanu v naši domovini zmatra katoliški shod za prvo nalogo LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. VIII. V svoji nesreči sem vendar srečen, rekel sem, da so mi dali ječo pri tleh na dvorišču, kjer prihaja štiri korake blizu do mene ljubeznjivi ta deček, s kojim nemo občujem tako sladko! Občudovanja vredna je bistroumnost človeška 1 Kake stvari dopovedovala sva si midva z brezštevilnimi izrazi očij in obraza! Kako dražestno se giblje, kadar se mu smejem ! kako se popravlja v svojem gibanju, kadar se mu zdi, da mi ni všeč! Kako ume, da je meni drago, ako boža ali pa obdaruje kacega tovariša! Noben človek na svetu si tega ne more misliti in vendar sem jaz, pri oknu stojč tako rekoč odgojitelj uboge te stvarice ! S ponavljanjem mejsebojnih znamenj popolnila bodeva vez svojih mislij. Bolj ko bode spoznaval, da ga jaz učim in odgajam, bolj me bode ljubil. Jaz mu bodem angelj razuma in dobrotljivosti, privadil se bode, zaupavati mi svoje bolesti, svoje sladkosti, svoje želje: jaz pa ga bodem tolažil, blažil, učil v vsem njegovem vedenju. Kedo ve, me li ne bodo morda —• ko zavlačujejo mojo vsodo od meseca do meseca, pustili postarati se tu? Kedo ve ali ne bode ta deček vzrastcl pred mojimi očmi in ga li ne porabijo v tej hiši pri kakem delu? Kaj bi on še mogel vse doseči z umom, kakeršni kaže! Žalibože! ni več kakor k večjemu poraben čuvaj ali kaj tacega. Ali ne bodem storil torej dobrega dela, ako pomagam vzbuditi v njem željo, dopadati poštenim ljudem in samemu sebi in vcepiti mu ljubeznjive občutke? Ta samogovor bil je po vsem naraven. Otroke sem vedno rad imel in odgojiteljski stan zdel se mi je vzvišen. Nekaj let sem odgajal sem Jakoba in Julija Porra, dva nadebudna mladeniča, koja sem ljubil, kakor bi bila moja sinova in tako ju bodem vedno ljubil. Bog vč, kolikokrat sem mislil nanjavječi! kako mi je bilo žal, ko nisem mogel dovršiti njune vzgoje I kako goreče sem molil, da bi dobila novega učitelja, ki bi mi bil enak v ljubezni do njih! Včasih vzkliknil sem sam pri sebi: kaka parodija! mesto da bi odgojeval Jakoba in Julija, obdarovana z najlepšimi darovi, koje morata dali narava in sreča, dobim učencem revčka, gluhega, nemega, razcapanega, otroka roparjevega! . . . . ki postane k večjemu čuvaj, kojemu bi se reklo malo manj gosposko birič. Taka premišljevanja so me begala in mi jemala pogum. A komaj sem slišal gluhonemovo kričanje, vže mi je tekla zopet kri hitreje, kakor očetu, ki zasliši zopet, glas svojega otroka. Ta krik in njegovo oko raziresla sta v meni vsako misel na njegovo nizkost. Je li on temu kriv, ako je razcapan in zapuščen in ro- parsko krvi? Človeško srce je v nedolžni starosti vedno spoštljivo. Tako sem si pravil in gledal ga vsako jutro z večjo ljubeznijo in zdelo se mi je, da postaja razumnejši, gojil sem sladko misel, posvetiti se njegovi odgoji. in domišljeval sem si vse mogoče, mislil sem, da me bodo morda kmalu izpustili iz ječe, da ga bodem potem mogel dati v kak zavod za gluhoneme in mu tako odpreti pot do kaj boljšega kot do biriča. Ko sem se tako zabaval z mislimi na njegov blagor, prišla .sta necega dne po me dva biriča. »Sobo bodete premenili, gospod.« »Kaj hočete s tem?« »Da vas morava peljati v drugo sobo.« »Zakaj ?« Necega druzega velikega ptiča so prijeli in ker je ta soba najboljša . . . umete . . . »Urnem: je pravo prebivališče novim do-šlecem.« In odvedli so me na nasprotno stran dvorišča, pa žalibože moja soba ni bila več pri tleh in tako nisem mogel več občevati z gluhonemim otrokom, čez dvorišče grede videl sem dragega dečka sedečega nu ileh, prestrašenega, žalostnega: spoznal je, da me je izgubil. Trenotek pozneje dvignil se je in tekel mi naproti; čuvaja hotela sta ga zapoditi, jaz pa sem ga vzel v naročje, in umazanega, kakor je bil, poljuboval sem ga in poljuboval nazadnje pa, ko sem se mu iztrgal, imel sem — bi li povedal — solze v očeh! (Dalje sledi.) V S zadrug, da se kmetska posestva osvobodiš škodljivega bremena dolgov, da se s pomočjo zadrug premene v dohodninska posestva in da se v bodoče obreme-nenje z dolgovi kmetskih posestev dovoli le do neke gotove mere; da bodo zadruge sploh opravičene voditi hipotekami kredit kmetijstva, in da zalaganje vojne, kolikor se gre za poljske pridelke, oskrbujejo naravnost kmetje po zadrugah. 3. Da se ohrani samostojnost in neodvisnost kmetskega stanu, zdi se nam potrebno potegovati se za nastopne stvari: a) da se pri reformi kmetskega dednega prava, ki se je v naši državi bila začela 1889 leta, ali se žal ni bila dovršila, zmatra ohranjenje kmetskega stanu za glavni smoter; b) da se strogo kaznuje lihvarstvo s kmetskimi pridelki, živino, poljskimi pridelki i. t. d.; c) da se zakonito preprečijo kupčije na obroke s poljskimi pridelki na borzi, v kolikor kupčiji ne sledi izročitev blaga ; d) da se zakon o odpisu davka glede škod po elementarnih nezgodah ugodneje uredi, nego je sedaj ; e) da se vpelje prisilno zavarovanje proti toči, ognju in škodi pri govedih in konjih; da bi z ozirom na žrtve, ki jih donaša kmetski stan državi, deželi in upravi sploh, pogosteje in obilneje kakor dosedaj dežela in država pospeševali blaginjo kmetskega stanu in napredek kmetijstva z deželnimi in državnimi dotacijami, s hitrejšo izvršitvijo potrebnih podjetij kakor vrejenja rek, vpeljave zmernejših tarifov za prevažanje kmetskih pridelkov po železnicah i. t. d.; g) da bi se ob času propada nravnosti, ker je sodnje postopanje tako drago in v dejanju v časih budi in pospešuje mej narodom veselje do pravdanja, vpeljalo ustno postopanje za civilne pravde in razsodišča ; h) da bi se sedanji domovinski zakon z dne 3. decembra 1863 drž. zak. št. 103, po katerem imajo kmetske občine veliko večja bremena nego mestne in industrijski kraji, tako premenil, da bi vsakedo dobil domovinsko pravico, ki že dalje časa biva v kakem kraju. i) Da bi se odpravile svobodne ženitve in bi se dala občinam pravica, dovoljevati ženitve z ozirom na starost in vedenje dotičnika; j) da se glede na to, da je kmetski stan na Moravskem preobložen, zlasti glede na to, da se je pred petnajstimi leti odmeril zemeljski davek na napačnih podlagah, in glede na to, da posamični okraji in občine niso jednakomerno obložene, pri reviziji zemljiškega katastra po zakonu z due 24. maja 1869 na novo cenijo zemljišča, tako da se kontingent državnega davka poniža, postavke določijo po dejanjskih sedanjih razmerah, ko se je žito ucenilo in povekšali troški za obdelovanje, in da se tarifni okoliši ne določijo po sodnjih in političnih okrajih, temveč po tem, kakšna je zemlja in kakšne so kli-matične razmere. IV. Posvečevanje nedelj in praznikov. 1. Ker je praznovanje nedelj in praznikov velike važnosti za verskonravno življenje posamičnikov in za blaginjo rodbine in družbe, poživlja prvi katoliški shod češkega naroda vse verne katolike češke domovine, da v zadevi posvečevanja nedelj in praznikov a) vsak, ne le sam vestno izpolnjuje cerkveno zapoved o praznovanju nedelj in praznikov, temveč tudi skrbi, da se bode spolnovala v njegovi hiši; b) da katoliki, kolikor je moč, živila kupujejo v soboto ali kak drug dan v tednu pred vsakim praznikom in s tem omogočijo trgovcem posvečevanje nedelj in praznikov; c) da katoliški mojstri in sploh lastniki delam in tovarn ne bi ob nedeljah in praznikih podrejenim nakladali dela, izimši najpotrebnejše slučaje, in če je delo neodložljivo, da delavcem vsaj dajo časa, da pojdejo v cerkev; d) da bi avtonomna in politična oblastva prepovedala ne neobhodno potrebno poljsko delo, delo na javnih krajih in v tovarnah, da bi mej dopolu-dansko božjo službo ne dopuščala shodov, izletov, javnih vaj, svetnih sprevodov, izimši, če so te slovesnosti vsprejele obisk cerkve v svoj program; e) da bi se plesi in zabave ob sobotah in nedeljah ne dovoljevali in da katoliško plemstvo prepove delo ob nedeljah in naroči svojim uradnikom in podrejenim, da praznujejo in posvečujejo nedelje. 2. Gledč na to, da je posvečevanje nedelj in praznikov tudi z narodnogospodarskega stališča važno, in je pogoj za srečno rešitev socijalnega vprašanja, priporoča prvi katoliški shod češkega naroda, naj se državni poslanci potegujejo a) da se zakon o nedeljskem počitku raztegne tudi na praznike po cerkvi zapovedane; b) da se obstoječi zakoni o nedeljskem počitku z vso odločnostjo izvedejo, da avtonomna, deželna in državna oblastva po svojem uradnem poslovanju sama vestno izpolnjujejo zakon o nedeljskem počitku ; c) da se shodi in sprevodi zunaj cerkve ne dovoljujejo mej dopoludansko božjo službo in da morajo biti prodajalnice in gostilnice zaprte do 10. ure, zlasti v krajih, koder so tovarne ; d) da se v smislu zakona z dne 8. marca 1885 dovoli nedeljski počitek vsem obrtnim in trgovskim pomočnikom in se dopuščajo izjeme le, kjer je neobhodno potrebna neprestana vršba, ravno tako naj se dovoli nedeljski počitek službujočim pri poŠtah in železnicah, kolikor je to mogoče z ozirom na krajevni javni promet, pri čemer naj se primerno menjajo nastavljenci, da morejo k službi božji. C. Javno društveno življenje. I. Katoliško-politična društva. Prvi katoliški shod v Brnu je z ozirom na to, da je katolikom po državnih osnovnih zakonih zagotovljena pravica, snovati društva in se v njih shajati ; da se jako mnogi sovražniki prizadevajo, da bi uničili krščanski svetovni red in vpeljali nov svetovni red brez Boga in vere; da si brezbožna veda vedno prizadeva, da narod oropa vesti, nravnosti in vsega čuta pravičnosti; da razne knjige in časopisi oznanjajo, kako je nekda krščanstvo zastarana naprava in da je nepotrebna v času novodobne omike, sklenil nastopue resolucije: 1. Sveta dolžnost katoliških možje, da se združujejo v katoliških društvih sploh in katoliških političnih društvih posebe v ohranjenje krščanskega reda in varstvo cerkvenih pravic in vere. 2. Krščanski svetovni red more se samo ondu ohraniti, kjer je postavodaja na krščanskih temeljih. 3. Ker imajo zastopi v ustavnem življenju odločen vpliv na verske, politične, finančne, gospodarske, socijalne in podobne razmere in je od vspeha volitev v te zastope odvisna sreča ali nesreča milijonov ljudij, bodi neprestana skrb katoliških društev, da se po umno in dobro vrejenih volitvah volijo možje, ki so že pokazali svojo zvestobo do vere, cerkve, cesarja, domovine in naroda, in kateri hočejo za blaginjo naroda delati, in kažejo, da imajo srce in pravi razum za njegove najsvetejše koristi. 4. Ker vsestranska delavnost katoliških političnih društev, ki ustreza intencijam svetega očeta Leona XIII., kateri v svojem pismu do avstrijskih škofov z dne 3. marca 1891 popolno priznava važnost tacih društev, kakor so katoliško - politična, za odpravo obstoječih zel v človeški družbi more le tedaj donašati blagoslovljene sadove v naših deželah, če se osnujejo v vseh okrajih in bode njih organizacija popolna, je sveta dolžnost katoliških domoljubov, duhovnikov in lajikov, da takoj osnujejo nova katoliško - politična društva za Češko, Moravsko in Šlezijo, in da se poleg katoliško - političnih društev osnujejo še delavska, rokodelska in druga društva mož in mladeničev v krščanskem duhu in dosedanja društva dejanjski podpirajo. 5. Katoliška politična društva imajo največ svoje člane iz kmetskega, rokodelskega in delavskega stanu, torej je njih važna naloga, da se za vse te, v de-našnjem času najbolj zatirane stanove najodloč-nejše potegujejo in, kolikor je moč, skrbe za njih duševne in gmotne koristi. (Dalje slždi.) Čegava bode Bosna? Iz Zagreba, 8. avgusta. V novejšem času se zopet mnogo piše po hrvatskih in mažarskih časopisih o položaju Bosne. Nedavno je pozval upravitelj Kallay dopisnike najzua-menitejih časopisov francoskih, angleških in nemških v Sarajevo, kjer je priredil sijajen obed. Da se je pri tej priložnosti izrekla mnoga zdravica, ki je laskala upravitelju, more se lahko verjeti. Omeujeni dopisniki pa so storili tudi svojo dolžnost, ter so v svojih opisih bosenske uprave kar vsipali hvalo na upravitelja Kallaya. To je seveda godilo tudi mažar-skim listom ter so vsled tega od radosti hvalili ma-žarsko kulturo, katero širijo njihovi rojaki v tej zemlji. Bosna mora biti s časoma nova mažarska pokrajina, zatorej jo je treba kmalu zediniti z Ogersko. Tudi se mora poskrbeti, da se uvede v upravo jezik mažarski, da se tako v narodnostnem vprašanju še za časa zagotovi Ogerska svoja nadmoč. Vsi ogerski listi so sporazumni s to osnovo, po kateri se je začel že zares poleg nemškega širiti tudi mažarski jezik, vsaj po žuleznicah, po celej Bosni. A kader pride do aneksije, mora se po mnenju ogerskih politikov Bosna zediniti neposredno z Ogersko, kajti samo na ta način bi se po njihovem mnenju dala izvesti njihova politika. Tako so Mažari, ki so bili za časa okupacije Bosne največi protivnici tega podjetja, zdaj vsi oduševljeni za to zemljo, da si tako povečajo svoj »mažar orsag". Mažari pri teh svojih osnovah ne mislijo, da so neizvedljive že zaradi samega prebivalstva Bosne, ki je sploh slovansko in ki se ne bode dalo nikdar pomažariti, kakor se ni dala vojaška krajina ponemčiti, če tudi je bila v njej nemška uprava čez dvesto let. Mažare njihova osnova silno veseli, pa skočijo vsi na noge, če se jim v tej zadevi kaj nepovoljnega zgodi. Tako se je pripetilo, da je kmalu po omenjenem obisku raznih dopisnikov prispel v Sarajevo g. Pran Folnegovič, hrvatski narodni poslanec stranske prava. Tudi on je izposloval, da ga je sprejel upravitelj Kallay v avdijenciji. Pran Folnegovič je za tem v »Hrvatski", ki je do tega časa vse grajala, kar se je v Bosni izvelo, ter bila radi tega tudi zabranjena v osvojenih zemljah, napisal več člankov ter sipal v njih samo hvalo ua upravo Kallayevo. Da je Folnegovič to storil z ntko namero, ne more se zanikati, vsaj čudno se nam zdi, da more isti časopis, ki je pred kratkim vse povprek grdil, kar je upravitelj Kallay izvajal, popolnoma spremeniti se ter le hvalo peti zna vsemu, kar vidi in čuje. Poznato je dobro, da ni vse tako sijajno v Bosni, kakor zdaj »Hrvatska" trdi, ali ona proslavlja bosensko upravo le za to, da more domačo na Hrvatskem tem bolj ponižati. Iskreno moramo priznati, da ni niti jedna niti druga takšna, kakoršna bi morala biti, vendar pa ni dvojbe, da je hrvatska bolja, saj so vendar pri nas urejeni že zdravnej vsi upravni odnašaji, dočim se tamkej še le uvajajo. Gospod Fran Folnegovič je imel namero sedanjo vlado na Hrvatskem pred svetom omalovažiti v prispodobi z bosensko, kjer se razmerno zares več stori za gmotno blagostanje nego na Hrvatskem, kje Mažari velika narodnogospo-darstvena vprašanja konsekventno zanemarjajo, hrvatska vlada pa k temu molči, zadovoljna s tem, da se le to izvaja, kar spada na autonomijo hrvatsko. Ko bi ogerska zajedniška vlada vršila svojo dolžnost tudi na teritoriju kraljevine hrvatske ter gradila železnice po narodno gospodarstvenih zahtevih, izsuševala močvirja ter urejevala reke, gotovo naša uprava ne bi bila slabeja od bosenske, marveč boljša, kar se pa zdaj v tem obziru zares ne more trditi, kajti na Hrvatskem je narodnogospodarstvo zares zanemarjeno, sicer ne toliko po krivnji domače vlade kakor zajedniške mažarske. Članki Folgenovičevi pa niso samo v domačem časopisju provzročili živahnega razpravljanja v narodnogospodarskem vprašanju Bosne in Hrvatske, nego so izzvali tudi mažarske v boj proti Hrvatom, ki se usojajo mešati v bosenske zadeve. Hrvati nimajo po mnenju teh širiteljev mažarske kulture v Bosni nič opraviti, kajti to je zdaj že postojanka mažarjka. Hudo se boje agitacije od strani Hrvatov, pa ne morejo dosti opreznosti priporočiti upravitelju Kallay-u, kako naj pazi na širitelje hrvatske ideje v tej deželi. Če pride zares večje društvo hrvatsko v Sarajevo, kakor je Folgenovic omenil, da se upozna z bosenskimi odnošaji, treba jih po mnenju mažarskih prosvetiteljev že na meji zaustaviti ter jih poslati pod stražo nazaj čez Savo. Tudi se mora paziti na učitelje, duhovne, posebno frančiškane, kajti oni so pravi gojitelji Hrvatstva, katero treba precej v začetku zatreti. Tako mažarski časopisi, ki so vsi v strahu za svoje gospodstvo v tej zemlji, v katerej pa nimajo nobenega privrženika. Narod je po rodu slovansk ter ne more biti na noben način podlaga mažar-skemu gospodstvu, a še manje mažarski prosveti, katera je daleč za hrvatsko zaostala. Ali vkljub temu, da se neprenehoma trudi bosenska uprava, oživiti neko izmišljeno bosensko narodnost in bosenski jezik, prodira vendar le počasi hrvatska ideja vkljub vsem zaprekam v to zemljo, kar je čisto naravna stvar, saj je prebivalstvo v Bosni bilo od starine hrvatsko po duhu in delu, a to je še dandanes. Knjiga hrvatska se širi v tej zemlji, a svet mažarskih pro- svetiteljev, da Kallay vse to zabrani, je brezpredmeten. On more sicer društva, pa tadi pojedine osebe, ki mu morda niso všeč, odstraniti iz Bosne, ali hrvatske ideje ne bode on niti kateri drugi njegov naslednik iztrebiti mogel, kajti ona je vkoreni-njena v tej zemlji že od davnine. Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Dopolnilna volitev za državni zbor. V nedeljo je bil liberalni kandidat profesor Lorber sklical shod v Ljubno, ki pa je bil jako slabo obiskan. Kandidat je obetal, da bode deloval v zmislu dr. Heilsberga. Pri svoji strauki on ne bode igral velike vloge, temveč bode le bolj stvarno sodeloval. Delal bode proti vsaki korupciji. Glasoval bode pa le za tako volilno reformo, s katero se uvedejo direktne volitve v kmetskih občinah in se ne prikrajša vpliv meščanov in uradnikov. Sicer bode on vedno zagovarjal novodobno šolo. Potegoval se bode, da se podržavi ljubenska višja gimnazija in rudarska akademija povzdigne v visoko šolo in povišajo uradnikom plače. Volilci so bili zadovoljni s tem poročilom, čemur se ni čuditi, če povemo, da so bili skoro sami uradniki. Staro- in Mladočehi. Poziv poslanca Kra-mara, da bi se Staročehi združili z Mladočehi, ne bode imel sedaj še nobenega vspeha. Staročehi se tako dolgo ne morejo združiti z Mladočehi, da se poslednji otresejo radikalnih elementov, kateri vsak čas ono stranko lahko kompromitujejo. Zmernejši Mladočehi pa najbrž ne bodo imeli še poguma otresti se radikalnih tovarišev. Radikalci imajo mej narodom še veliko vpliva. Prebivalstvo v veliki večini še ni spoznalo, da se z radikalno politiko ničesa ne opravi. Mnogi ljudje mislijo, da Mladočehi le za to prihajajo praznih rok z Dunaja, ker ne pokažejo dovolj odločnosti in brezozirnosti in so mej njimi nekateri, ki se drže oportunistične politike. Minolo bode še nekaj časa, predno se spametuje prebivalstvo. Ministerski svetnik German. Za mrtvo-udom je umrl v Luhačovici te dni ministerski svetnik Karol German. V juliju je bil odšel na dopust in kmalu potem zbolel za pljučnico, katera bolezen ga je silno oslabela in naposled je mrtvoud naredil konec njegovemu življenju. German je bil po rojstvu in političnem prepričanju Čeh. V ministerstvu je prišel pod baronom Conradom. On je pripomogel Oehom k marsikaki šoli v meševitih krajih. Nemci so torej videli v njem svojega nasprotnika. Njega bodo Ceni pogrešali, posebno ker pri obstoječih razmerah ni upati, da bi njegov naslednik bil tudi čeh. Sedanji češki poslanci ne morejo nič uplivati na imenovanja, Nemci pa zahtevajo pač, da se zopet imenuje Nemec na vsako mesto, katero je imel Nemec, kadar pa gre za Slovana pa pozabijo na to načelo narodne posesti.) liadikalei že imajo večino mladočeških listov v svojih rokah in sedaj so pa začeli snovati politična društva. Te dui so osnovali v Sušicah svoje politično društvo. Mladočeškim vodjam v Pragi to društvo ni nič kaj po volji. „Narodni Listy" nič ne omenjajo, da se je osnovalo, če tudi se jim je naznanilo. S tem pa društva ne bodo uničili, če molče o njem, kmalo bodo tudi videli vpliv njegovega delovanja. Kako so poprej Mladočehi največji del svojega delovanja naperili proti Staročehom, da jih izpodrinejo, tako sedaj radikalci delajo v prvi vrsti proti Mladočehom in kedo ve, če ne bodo imeli ravno tacega vspeha. Teh borb mej češkim narodom se pa najbolj vesele Nemci, ki se tem ložje utrjujejo, ko se Cehi jim ne upirajo ali le mej seboj tratijo moči. Anarhisti v Italiji. Pozvedavanja italijanske policije so dognala, da obstoji neka zveza mej italijanskimi anarhisti. Vsi anarhisti imajo neko skupno vodstvo in se ravnajo po ukazih tega vodstva. Kedo da so duševni voditelji anarhistov, tega policija najbrže še ne ve, ali so ji pa že naj-brže ušli, kakor Pavel Reclus na Francoskem. Pravda chilenske vlade. Prejšnji predsednik chilenski je bil poslal neki angleški banki za 140000 funtov šterliugov srebra, da poplača posojilo banki. Sedanja chilenska vlada je pa trdila, da Balmaceda ni imel pravic« odpošiljati srebra in je angleško banko tožila, da vrne srebro. Višje sodišče v Loudonu je pa razsodilo v prid banki, kar je že poprej biio pričakovati. Slovstvo. Izdanje jugoslovanske akademije. Izšel je 26. zvezek historičnih spomenikov (Mo-numenta spectantia historiam Slavorum meridiona-lium), v katerem se nahaja znameniti izvor za sta-rejo hrvatsko zgodovino — Tomaža Arhidjakona »Historia salonitana". Izdanje je priredil naš nepozabljivi dr. Franjo Rački, ki se je bavil s proučavanjem Tomaža Arhidjakona že od svojih mladih dnij ter napisal o njem strokovno razpravo v „ Književniku" I. (leta 1864), in sicer v svojej znamenitej kritičnej razpravi „Ocjena Btarijih izvora za hrvatsku i srbsku poviest srednjega vieka". Rački je proučaval že v Rimu razne rokopise Tomaževe zgodovine, a v tem izdanju se je poslužil z rokopisom vatikanskim, trogirskim (v knjižnici Tanfoguinoj), zagrebškim (v vseučiliščnej knjižnici), Barborinskim v Rimu, a za temelj mu je služil najbolje rokopis, ki se nahaja v kaptolskem arhivu v Spljetu. Ker je poslednji rokopis posebno važen za paleografijo, dodan je novemu izdanju Tomaževe zgodovine poleg snemkov ostalih rokopisov tudi sne-mek spljetskega rokopisa. Sodržaj Tomaževega dela je vrlo važen za zgodovino hrvatsko. V prvem redu opisuje Tomaž zgodovino cerkve spljetske kot nadškofijske stolice. Ker je pa zgodovina hrvatska ozko spletena s to nad-škofijo, je čisto naravno, da je Tomaž razširil svoje pripovedanje na vse važne dogodke na Hrvatskem. Zatorej je Tomaževa zgodovina jeden najvažnejših izvorov za dobo 11., 12. in 13. veka hrvatske zgodovine. Zatorej se je pokojni Rački trudil, da izda tekst Tomaževe zgodovine s popolno natančnostjo ter je dodal v biležkah celo vsa znatna mesta iz drugih tedanjih listin raznih pisateljev. Ker je poznal Rački tudi najneznatnejo vest o starejšej zgodovini hrvatskej, mogel je on to delo izvršiti z največjo točnostjo, pa ravno zaradi tega cenimo njegovo izdanje tako visoko. Da se olajša poraba knjige, dodano je na koncu točno kazalo o osebah, mestih in stvareh. Nemila smrt je prerano vzela domovini in nauku učenjaka Račkega, pa tako slavni pokojnik ni dospel, da napiše večji predgovor. Tako je mesto predgovora na početku knjige tiskana mala biležka, najdena med pokojnikovimi spisi. Izdanje tudi po svojem zunanjem licu odgovarja vzornemu notranjemu vrejenju, pa ga zatorej priporočamo vsem prijateljem hrvatske zgodovine. Dohodki akademije so že tako precej neznatni, pa bi bila dolžnost hrvatskih in drugih slovenskih rodoljubov, da s kupovanjem knjig njenih zagotovijo napredek akademije. Saj je znano da akademija ne dobiva nobene subvencije, nego se vzdržuje s svojimi lastnimi dohodki in razprodajo knjig. Že ta okolnost bi morala rodoljube opozoriti, da akademijo bolj podpirajo. Samo s podporo naroda bo mogla akademija izdati bogate zaklade zgodovinskih spomenikov, kateri bodo drugače na škodo znanosti in naroda ostali v tmini, ako ne bode do-voljnih sredstev za izdavanje. Posebno to poslednje delo Račkega moralo bi biti v knjižnici vsakega rodoljuba, kajti to delo bi bilo na čast največjim književnostim. Kujiga ima 225 straui, a cena jej je 2 gld. Dobiva se v Dionički tiskarni v Zagrebu. Izšel je 117. Rad jugoslovanske akademije s 4 matematičnimi razpravami od dr. Varičaka, Segena in Doležala, a poleg tega se nahaja še za občinstvo vrlo zanimivo napisana razprava „0 instinktu" od predsednika Josipa Turbara. V 118. Radu pa so objavljene tri jezikoslovne in jedna literarno historična razprava. M. Kušar opisuje jezgrovito in pregledno „Rabski dijalekt" ; dovršuje se razprava V. Rožica: „0 kajkavskom dialektu u Prigonju" in ogromna razprava Valjav-čeva: „Priuos k naglasu v novoj slovjenštini in hr-vatskoj kajkavštini". Četrto razpravo je napisal dr. M. Srepel o Ivanu Bolici, Kotoraninu, ki je opeval v latinskem jeziku čarobno Boko Kotorsko v XVI. stoletju. Rad 117. stane 75 kr., a 118. 1 gld. 50 kr. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (Poljedelsko ministerstvo) je dovolilo uzorno trtnico v Drašičah na Belokranjskem, deželni odbor je dovolil v ta namen 2000 gld. Delo se prične že to jesen. (Vodovod za Novo Mesto.) Deželni odbor je poslal deželnega hidrotehnika v Novo Mesto, ki pričue s pripravljalnimi deli za napravo vodovoda v Novem Mestu, kamor naj bi se napeljala voda izpod Gorjancev; pregledati ima tudi svet pod Gorjanci ter strokovno pozvedovati, kje bi bilo naj-umestneje za ondotne vasi, ki zdravo pitne vode zelo pogrešajo, napraviti potrebne vodnjake. (Dolenjski železnici.) Ker je na grosupeljski postaji navadno živahen osebni promet, prosil je gostilničar gosp. Fran Košak, da sme na tamošnji postaji zgraditi malo restavracijo, ter mu jo je c. kr. deželna vlada te dni dovolila. — Dne 20., 21., 22. in 23. t. m. bodo v političnem okraji zatiškem vsa povodom železnične gradbe razdrta pota v dobrem stanju zopet izročena v oskrbo dotičnim občinam. (Dopolnilne volitve na Koroškem.) Poroča se nam: Te dni se vrš6 prvotne volitve. Naši so sijajno prodrli v Štebnu ob Žili in na Brdu, koder je minolo nedeljo zborovalo naše katoliško - politično društvo. Liberalci so se že veselili, da društvo ni nič opravilo; no, izid volitve jim je najboljši odgovor. Tudi v Rižah, Mičicah in Dolih je zmagala konservativna stranka. (Gasilno društvo ljubljansko) ima prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ob 7. uri zjutraj na Cesarja Jožefa trgu glavno vajo in službeno vež-banje. (Za vinogradnike.) Deželni odbor bode iz deželne trtuice pri prisilni delalnici oddal jeseni t. 1. ali spomladi 1895 1. 50.000 vkoreničenih, cepljenih ameriških trt. Cepljene so z laškim rizlingom, črnim burgundcem, zelenom (vipavskim), modro portugalko in rulandcem. Trte se bodo oddajale po 5 gld. za 100 komadov, oziroma tudi brezplačno namesto denarnih podpor, katere sme deželni odbor dovoljevati malim neimovitim vinogradnikom za nasaditev ameriških vinogradov. Vinogradniki, kateri žele kupiti trte, naj se zglase ali pri svojih županstvih ali pri deželnem odboru najdalje do 30. septembra 1894. Oni vinogradniki pa, kateri žele denarno podporo za 1. 1895, oziroma brezplačno cepljene trte, naj se pri svojih županstvih zglase tudi najdalje d o 3 0. septembra 189 4, ter naznanijo, ali in koliko sveta imajo že pripravljenega za nasaditev trt ali ga mislijo do spomladi 1895 1. pripraviti, ali je dotični svet že poprej bil vinograd, koliko trt in kedaj jih žele dobiti. Županstva morajo potem vse prošnje s potrdilom gledč premoženjskih razmer odposlati deželnemu odboru, kateri se na pozneje vložene prošnje ne bode oziral. (Plinova tovarna) v Ljubljani bode vsled sklepa izvanrednega občnega zbora delničarjev za nedoločen čas še obstajala. (Vlak iz Dolenjske na Brezje m Bled.) Poroča se nam: Potniška pisarna E. Schmarda v Ljubljani priredi dne 25. avgusta t. 1. posebni vlak iz Novega Mesta in Ribnice v Lesce-Bled in k Mariji Pomagaj pod jako ugodnimi pogoji. Vožni red in zelo znižane cene objavile se bodo v kratkem s posebnimi oznanili. (Za Alojzijevišče.) Pri novi maši v Sčerbin i nabralo se je za Alojzijevišče v Gorici 19 gld. 10 kr. Vsem dobrotnikom naj Bog oblilno povrne. (Iz Devina.) Že dvakrat je prišla komisija agentov „Lege nazionale" v Devin, da kupi prostor za svojo šolo, in sicer hoče kupiti od občine. Najhujši agentje Legini so pa grajski oskrbniki, hlapci in nekateri kimovci. Drugič več o tem. (Zdravje v Ljubljani.) Od 29. dne julija do 4. dne avgusta je bilo 13 živih in 1 mrtev rojen, petnajst jih je pa umrlo. Umrl je 1 za dušljivim kašljem, 9 za vuetjem sopilnih organov, 1 za mrtvo-udom, 4 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so štirje tujci in 5 iz zavodov. Zbolel je 1 za grižo, 2 za oslovskim kašljem, 1 za grižo z bluvanjem. (V Ščerbini [Skerbiuaj na Krasu) je 5. avgusta daroval prvo novo sv. mašo, č. g. Filip Abram, sorodnik Mrs. J. Abrama, stolnega kanonika v Gorici. Ta je bil odločen za duhovnega očeta, pa radi zelo visoke starosti nadomestoval ga preč. g. P. Vuga, župnik ščerbinski. Mrs. dr. Jože Gabrijelčič bil mu za arhidijakona in veleč. g. A. Pipan, vojaški duhovnik, imel je slavnosten govor, duhovnikov in bogoslovcev bilo je 17. Med povabljenci je bil tudi visokorodni gosp. grof Lanthieri, kateri je s svojim znanim humorjem vzbudil mnogo veselja. V cerkvi in doma peli so prav dobro rihemberški pevci, pod vodstvom g. Poniža, nadučitelja rihemberškega. Vas je bila za ta dan s slavoloki in maji okrašena, vihralo je tudi po vasi več narodnih in cesarskih zastav, sploh Ščerbinci so hoteli pokazati tudi pri zadnji uovi maši, kako visoko cenijo oni mladeniče, kateri se odločijo za duhovniški stan. Gospodu no-vomašniku pa: Na mnogaja leta ! (Dolenjske železnice.) Izpod Golovca prihaja nam pritožba, da se žel. pregraja čez cesto pod .Mally-jevo" vilo cel četrt ure pred prihodom tovornega vlaka zapira, mej tem ko se iste pregraje na drugih mestih le 5 minut poprej zatvarjajo, kakor je predpisano. Ker je navedeno postopanje poljedelcem omenjenega kraja v znatno zgubo časa, prosi se sl. postajino načel-ništvo, da to nepotrebno zadržavanje voz in strank odpravi. (Glas iz občinstva.) Iz meščanskih krogov se nam poroča: Na gorenjem koncu Prul nahajata se dva po meter široka jarka, po katerih se prav leno vali razna smrdljiva nesnaga (gnojnica in voda iz dvoriščnih lijakov), ki se zdaj ob vročih dneh na okolu kuži. Poleg tega nemata ta dva premalo nagnjena jarka s svojo črno lesketajočo se lužo za prehod občinstva prav nikake deske položene in mora občinstvo črez nju — skakati. Oboje to je nedo-statek ki naj ga oblastvo odstrani. (Zlato poroko) bosta praznovala dne 13. t. m. Matija Hostnik in Marija roj. Zaverl iz Podraj v Šmartnem pri Litiji, v prisotnosti svojih rodbinskih krogov. (Na dvestoletni šoli samo — štirje učitelji.) V Leuterheidu, v renski provinciji, je ljudska šola, krje bila ustanovljena pred skoro 200 leti. Učitelj, ki ondi zdaj službuje že 40 let, je četrti, ki podučuje v tistem kraju. — Ti štirje učitelji tedaj podučujejo drug k drugemu po 50 let. Predzadnji deloval je 59 in pol leta. Ce zdajšni, ki je na duhu in telesu še čvrst in zdrav, živi še 7 let, dočakali bi redek in zanimiv dogodek: da so eno šolo skozi dve stoletji vodili samo štirje učitelji. (Pogumen brivec.) V Madridu se je v cirkusu Parish vršila posebno zanimivo predstava. V naznanilih je bilo brati, da bo neki brivec, Pegna, obril krotitelja Cionija v kletki med šestimi levi. Se ve, da je vse drlo v cirkus, med drugimi tudi infan-tinja Izabela in najvišja druga aristokracija glavnega mesta, kaj pa da vsi brivci in sploh »umetniki" v tej stroki. Najpopred je krotitelj dal nekaj predstav z levi. Na to, glej! vstopi v kletko brivec Pegna, z brisačo na roki, in z vso pripravo, da ga brije. Ko je vstopil, so mu zaploskali živahno njegovi sotrud-niki v lepi umetnosti Figarovi. On pa se odličuo pokloni in začne svoje delo. Levi se začetkom niso ni zmenili za novega gosta v kletki; a za nekaj časa začeli so se gibati in grčati. Brivec je tedaj mislil, da je najbolje, da se umakne, ne da je dovršil popolnem svoj posel. Pokloni se prav galantno množici in zakliče: Mislim, da sem zadosti storil; naj pride zdaj še drug, ako ima poguma, da obrije drugo lice gospodu krotitelju. Društva. (Predavan j evdelavskem društvu.) Včeraj pričel je v prostorih katoliške družbe v obilnem številu zbranim udom slov. kat. delavskega društva predavati deželni primarij dr. Vinko G r e -g o r i č , kako naj delavci skrbe za svoje zdravje. V poljudni besedi opisoval je govornik poslušalcem člevekovo telo, posamezne ude ter posebe govoril o čutnicah, o kosteh in o želodcu, omenjal je med drugim, kako slabo vpliva neizmerna raba žganih pijač in tobaka na zdravje človekovo. Navzoči so pazljivo sledili zanimivemu predavanju ter izrazili željo, naj bi zopet govornik še nadaljeval svoje govore o tej stroki, kar je dr. Gregorič seveda radovoljno obljubil. — III. društveni shod se vrši pri- hodnjo nedeljo v prostorih katoliške družbe ob 6ti uri zvečer. Govorila bodeta kapelan Val. Eržen in društveni zapisnikar J. G o s t i n č a r. (Gospodarsko bralno društvo v C e r k n e m.) Iz Cerkna 7. avgusta : Morebiti, da se bode Vam gospod urednik čudno zdelo, da se je v naši vasi tako natihoma ustanovilo novo društvo, da še nobeden časopis ni objavil tega, da si ravno imamo že potrjena pravila od slavnega namestništva v Trstu. Novo društvo se imenuje »Gospodarsko bralno društvo". Zdaj pa skoro gotovo vem, da bi radi zvedeli kakšen namen ima to društvo. Glavni smoter tega društva je, da se kolikor moč zboljša kmetiško stanje. Bolj podrobni nameni so: da se povzdigne živinoreja, sadjereja in nakupujejo tisti stroji, ki so pri kmetijstvu neobhodno potrebni, tako, da se jih bode vsak na lahko posluževal za svojo rabo. Se bolj natanko bode lahko vsak ud razvidel iz društvenih pravil ki so vsakemu na ogled. Ker se povsod v zadnjem času snujejo gospodarska društva, nadejati se je, da tudi novo društvo dobi prav muogo članov. Telegrami. Šteben ob Žili, 9. avgusta.*) Pri volitvah volilnih mož za državni zbor v Šteb-nu na Žili so Slovenci sijajno zmagali. Dunaj, 10. avgusta. Železnica mej Tha-lom in Lienzom zopet vozi. Požun, 10. avgusta. Zdravniško poročilo o zdravju nadvojvodinje Gabrijele, ki je zopet obolela, pravi, da je vročina velika, žila bije 120- do 130krat v minuti. Slast do jedi je pa povoljna. BudimpeSta, 9. avgusta. Poljedelski minister grof Festetics je poročal v volilnem okraju felsoeorskem, katerega je dosedaj zastopal v državnem zboru. Liberalna in ne-zavisna stranka sta ga zopet proglasili za kandidata. Cetinje, 10. avgusta. Poročila nekaterih listov o slabem zdravju prestolonaslednika so izmišljena. Princ je pri najboljšem zdravju. Nizza, 10. avgusta. Italijana Marchisio, katerega so bili zaprli dolžeč ga vohunstva, so izpustili. Catania, 10. avgusta. Pri potresu je nekda 13 oseb mrtvih in 29 ranjenih. Hiše, o katerih se je bati, da se podro, bodo podrli. Strassburg, 10. avgusta. Po daljši bolezni je umrl tukajšnji stolni stavbeni mojster Schwitz. Marseille, 10. avgusta. Mestni zbor je naročil županu, da se obrne do vlade, naj izposluje, da se odpravijo v inozemstvu karantene proti blagu došlem iz Marseilla, kajti zdravje v Marseillu je povoljno. Peterburg, 10. avgusta. Kostasenovo-poročena veliki knez in velika kneginja na dan poroke peljala proti Ropčinskega palači, je kočijaž zgrešil most. Konji in voz pali so v jarek. Velikega kneza in veliko kneginjo vrglo je z voza. Velika knjeginja se je malo opraskala in svinila desno roko, veliki knez je nepoškodovan. Kočijaž se je težko poškodoval. Haag, 10. avgusta. Egiptski podkralj je semkaj došel in ostane tukaj dalje časa. London, 9. avgusta. Nemški cesar je včeraj zvečer obedoval v Osbornu pri kra- *) Za vCerajšnji list došlo prepozno. ljici. Pri obedu bil je tudi princ "VValeski, Pri vsprejemu, ki je bil po obedu, bili so častniki angleških, nemških in ameriških ladij. London, 10. avguvta. Vseučilišče v Oks-fortu je predlagalo za častne doktorje zvezdo-znanca Viljema Forsterja v Berolinu, fizijo-loga Ludimarja Hermanna v Konigsbergu, fizika Kohlrauscha v Strassburgu, fizika Jurija Quincke v Heidelbergu in Edv. Strass-burgerja v Bonnu. Philadelphia, 10. avgusta. Konferenca demokratov se je sporazumela o carinah na slador, premog in železno rudo. Washington, 10. avgusta. Zjedinjene države so priznale republiko Hawajsko. p Umrli so: 8. avgusta. Robert Karun, natakarjev sin, 6 mesecev, Dunajska cesta 7, črevesni katar. 9. avgusta. Ciril Justin, učiteljev sin, 6 let, Florjanske ulice 13, davica. V bolnišnici: 8. avgusta. Jera Semec, gostija, 70 let, plučnica. Vremensko sporočilo. a M a Cas Stanje Veter Vreme t» 2 ^ h-* S opazovanja zrukoinora t mm toplomer« po Celziju ■g« S s- 9 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. ». »več. 736-4 734 5 7347 18 1 25 9 19.0 sl. zapad sl. jzap. sl. zapad jasno del. oblač. jasno 1-6 dež Srednja temperatura 20-3 za 0-5° nad normalom. Stanje avstro-ogerske banke dne 7. avgusta 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu 455.247.000 (+ 2,809.000) 297.846.000 (— 826.000) 154,021.000 (+ 3,892.000) 25,993.000 (+ 242.000) gld Kovinski zaklad „ Listnica » Lombard » Davka prosta bančna rezerva gld. 41,358.000 (— 3,669.000) Razstava cerkvenih paramentov. Častiti udje in dobrotniki bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva se uljudno vabijo na razstavo cerkvenih paramentov, ki so se v tem letu izdelovali za ubožne cerkve. — Razstava bode odprta prihodnjo nedeljo, ponedeljek in torek (12., 13. in 14. t. m.) v navadnih prostorih uršulinskega samostana od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. V Ljubljani, dn<§ 10. julija 1894. Vodstvo bratovSčine. cJiam pa v nedeljo, dne 12. f. m. T katero priredita Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti št. 47, ker ondi J se bomo v prijetni družbi sigurno ~ prav dobro zabavali. Začetek ob 7. uri zvečer. Velika levovska loterija. - 2024 dobitkov. Slavni dobitki 60.000, 10.000, 5.000 * __v gotovi nI le z 10% odbitka._ Levovske srečke i 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba na Dunaja, Wollzelle 10. 418 1 I> u u a j n k a b o r r/ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr., 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 VValdsteinove srečke, 20 gld......50 Ljubljanske srečke..................24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 164 Akcije Ferdinandovesev.železn.,1000gl.st.v. 3210 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 487 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 73 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 177 Papirnih rubljev 100........133 Dn6 10. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 , Avstrijska zlata renta 4 %......122 „ Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ Ogerska kronska renta 4$, 200 kron . . 95 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1012 „ Kreditne delnice, 160 gld..............363 „ Lonaon vista . t i « i 124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini........... 5 „ 55 kr. 50 „ 45 „ 55 » 75 „ 90 „ 50 " 55 „ *"""" n 18 „ 89 „ 50 „ 89 „ Dne 9. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 149 gld. — kr. 155 „ 25 19) » 75 96 „ 45 143 „ 25 n 127 „ — 107 „ 40 n — „ — n 67 » 40 n 98 „ 70 224 „ 50 155 „ 50 n 128 „ 50 M 98 50 80 50 75 50 25 50 20 50 25 Nakup ln prodaja Vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. JEavarovanJe za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Memarnična delniška družba „V1 K K C U Mollzeile it. 10 Dunaj, ttariahillerstrasse 74 B ^T Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, 1'oieih o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti \jfKT n ii 1 o ž