Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo *0 Din — ne« deljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Llprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Sijajne poteze g. Kramerja Solidni narodni in napredni ljudje v Sloveniji so postavljeni pred težko preizkušnjo. Njihov vodja dr. Kramer ne zahteva od njih samo, da naj usodo Jugoslavije zaupajo skrajnim federa-listom, ampak jih zdaj 6ili tudi, da gredo v boj za novi parlament v najtesnejšem pobratimstvu z marksisti. Povelje iz generalnega štaba JNS se glasi, da mora vsak naroden in napreden človek 11. decembra izraziti svojo voljo, da ee bodočnost naše države izroči opoziciji, v kateri pristaši integralnega jugoslovanskega nacionalizma igrajo eno kolo z zagovorniki trodržavne konfederacije Slovencev, Hrvatov in Srbov pa s člani marksistične internacionale. In če kdo vpraša dr. Kramerja, kako bo mogla taka pisana družba sestaviti vlado z enotno smernico v notranji in zunanji politiki, ne dobi drugega odgovora, kakor da »bo že kako šloc. Kaj čuda, če spričo tega vsak resen naroden in napreden človek zmaje z glavo in pravi, da tako čisto gotovo ne bo šlo! Čisto pravilno ugibajo narodnonapredni meščani, ki še držijo na načela jugoslovanskega narodnega edinstva in liberalnega političnega ter kulturnega nazora, da se ni čuditi vodji federalističnega državnega zamisla, če je sprejel zavezništvo svojih bivših najzakietejših nasprotnikov, jugoslovenskih unitaristov, pač pa dr. Kramerju. Dočim so ee prej -vojskovodje JNS prizadevali, da za vsako ceno ukrote vodjo hrvatskega naroda kot največjega škodljivca narodnega in državnega edinstva, pa je zdaj dr. Maček zaprl v svojo politično kletko dr. Kramerja in ga, ko svojčas Se-viljci don Kihota, vozi po Jugoslaviji kot svojega »najprisrčnejšega druga«, ki mu bo pomagal urediti državo v smislu angleških dominijonov. Gospod Kramer pa si domišlja v svoji kletki, da je njegovo ujetništvo le njegova lastna »spretna taktična poteza«. Zdaj pa je napravil vodja JNS v Sloveniji še drugo tako potezo in 6e zvezal z načelnimi ne-prijatelji vsega obstoječega družabnega reda in miru, z apostoli socialne revolucije. In za tako Noetovo barko, v kateri bosta poleg miroljubnega liberalnega svobodoljuba pristaš samokmetske republike in proletareke diktature, poleg nacionalnega centralista najširši federalist, poleg jugo-elovenskega fašista skrajni internacionalni levičar, naj glasuje miroljubni narodni in napredni meščan! Meščan, ki je na svoje lastne oči videl, kam so prišle države, v katerih so prisilili zmerne elemente z liberalnim gledanjem na svet in družbo in na medsebojne odnošaje državljanov k zvezi z marksističnimi sanjači in rogovileži, ki so liberalno meščanstvo popolnoma pritisnili na zid in državo razkrojili v splošnem neredu, spravili narodno gospodarstvo in proizvodnjo na kant in državo onesposobili za narodno obrambo in konkurenco z nedemokratičnimi avtoritarnimi državami, tako da so danes velike demokracije do kraja diskreditirane, njihovi voditelji pa ko don Kihot zvezani v kletki marksistične internacionale. Narodnim in naprednim ljudem v Sloveniji, ki so morali svojčas v ogenj za nacionalistično diktaturo in prevzeti odgovornost za njena nasilja v imenu narodnega in državnega edinstva ter eo bili prisiljeni, da odobravajo tudi kazenske pohode zoper breznarodne in protinarodne socialistične pokretaše ter sovražnike meščanskega miru in Teda — od teh se danes zahteva, da ee z vsemi temi pestrimi elementi združijo pod eno zastavo in jim pripomorejo do zmage v pohodu zoper vlado, ki s tolikim uspehom dela za pomirjenje, za gospodarsko okrepitev naroda, za red na znotraj in za moč in ugled države na zunaj. Liberalno meščanstvo naj pomaga, da ee država zopet zre-volucionira in da se ustoliči v Jugoslaviji splošna zmeda. Zakaj nič drugega ko zmeda, razsulo in divja borba vseh proti vsem more biti rezultat vseh teh »sijajnih taktičnih potez« vodstva JNS! To mora pač uvideti vsak naroden in napreden človek v Sloveniji, ki so mu lastno prepričanje in načela državnega in družabnega reda, kakor si ga zamišlja liberalna ideja, še kaj vredna in če ni z izveslnimi mladinskimi elementi, ki že dolgo pod blagohotnim okriljem vodstva JNS z odpetimi jadrami plovejo po marksističnih vodah, vrgel vse principe narodnonapredtiega programa v koš. Moglo in moralo bi pa uvideti pustolovsko politiko svojih voditeljev tudi delavstvo, tisto namreč, ki se že toliko desetletij da voditi za nos od raznih Jelencev, Čobalov," Reismanov, Topalo-vičev in drugih takih »apostolov trpečega človeštva«. Koliko črnila so že prelili razni Erženi, da delavstvo prepričajo, rla je niegov največji sovražnik orjunska JNS, da so jugoslovenski integralni nacionalisti istovetni z nemškim in laškim fašizmom, da narodna in napredna ideja ni nič drugega ko 6lepilo kapitalističnega meščanstva, da se še bolj zasužnji delavski razred — zdaj naenkrat pa so se postavili vsi ti marksistični kolovodje v eno strumno vrsto s čistimi in pristnimi Jugosloveni pod vrhovno komando gospoda dr. Kramerja. Večje komedije pač še ni videla Jugoslavija in nihče ne ve, komu je v tej pustni igri namenjena vloga tistega, ki 1k> na koncu ostal z dolgim nosom. Eni in drugi pa pošteno skušajo preslepiti našega meščana in našega delavca, da bi prišli na oblast četudi za najdražjo žrtev in ceno, na račun liberalnega ali marksističnega programa — vseeno — kaj vsi programi in prepričanja, samo da se reši JNS končnega propada, da hi mogla e pomočjo delavskih voditeljev druge ali tretje internacionale ali po milosti federalizma ostati nad vodo in igrali dalje svojo usodno vlogo, ki Jugoslaviji več ko eno desetletje ni dala priti do miru. sloge in reda ter do blagostanja in moči. Ce ni šlo z napol fašistično diktaturo, pa poiz- Spletke okrog Karpaiske Rusije Madžari se pripravljajo, da nasilno vderejo v to deželico Značilna glasova iz Italije in Nemčije Budimpešta, 21. nov. TG. Madžarski polsluž-beni listi nadaljujejo s svojo protiukrajinsko propagando in skujmo z uradno radio postajo razširjajo po svetu najbolj gorostasne izmišljotine o neredih, pobojih in uporih v Karpatski Ukrajini (ali Rusiji). Medtem ko se je ta tisk do sedaj zadovoljeval samo s prinašanjem lažnivih poročil o stanju v Karpatski Ukrajini, so sedaj stopile v o spredje že druge misli. »Pester Lloyd«, ki izraža mnenje zunanjega ministrstva, je odkrilo zapisal, »da Madžarska takšnega stanja ne bo mogla gledati na svojih mejah in da se bo moral najti nek način, da se razmere v Ukrajini pomirijo.« S tem poročilom je bilo prvič poslužheno namigu jeno, da bi Madžarska to deželo enostavno zasedla in evropske države postavila pred gotovo dejstvo. Iste taktike se poslužuje tudi Poljska, kjer polsluiheni listi dnevno prinašajo razne izmišljotine o razmerah v Ukrajini in vedno, kakor po načrtu, pristavljajo, da je Karpatska Ukrajina postala ognjišče uporov in nereda in da je v interesn evropskih držav, predvsem pa sosednih držav, da se takšnega stanja v svoji neposredni bližini iznebe. Postopek Madžarske in Poljske je očividno ta, da najprej sami s pomočjo rainih plačancev, ki prihajajo čez mejo, in s pomočjo nekaterih domačih izdajalcev, vzdržujeta v Ukrajini negotovost, nervoznost in trajno vznemirjenost, nakar bi, po kratki diplomatski pripravi to deželo enostavno zasedli, v dobri veri, da je ni sile v Evropi, ki bi ju hotela od tamkaj izgnati. Sedaj se je tej borbi pridružila še Italija, ki je dvignila svoj glas v polslužbenem glasilu zunanjega ministrstva »Po po I o d'11 a 1 i a«, ki piše v zvezi z dejstvom, da so v Pragi sprejeli ln odobrili tudi samoupravno ustavo za Karpatsko Ukrajino, da je to »nekaj nezaslišanega in nezdružljivega z duhom, ki prevladuje monakovski sporazum«. Vprašanje, tako nadaljuje list, ki ga vsi budimpeštanski listi ponatiskujejo, vprašanje, ki je 20 let čakalo na rešitev, je bilo sedaj kar v 72 urah skrpucano in odpravljeno s sveta. To ne gre. Vprašati se moramo, če ima praška vlada zares namen, da s pomočjo parlamenta, kjer sedijo še stari politiki prejšnjega režima, odloča o načelih samoodločbe narodov, ki jih je zajamčila monakovska konferenca.« Le iz Nemčije prihajajo vedno bolj glasni glasovi, da je protiukrajinsiie gonje dovolj in da bo treba to deželico pustiti pri miru, da se bo ta predel Evrope enkrat pomiril in začel živeti v pokojnem delu. Posebno ostro se izraža »E s s e -n e r N a t i o n a 1 z c i t u n g«, glasilo maršala H. Goringa, ki ostro kara Madžare, ki nosijo odgovornost za to, da Karpatska Ukrajina ne more priti do svojega miru. Dunaj, 22. nov. b. Kakor poroča »United Pressc, oddaja budimpeštanska radio postaja v zadnjih dneh vesti o uporih in terorističnih akcijah v Podkarpatski Rusiji v raznih jezikih, med temi tudi v italijanskem in nemškem jeziku, medtem ko dunajska radio postaja oddaja te vesti v slovaškem jeziku. Obe radio postaji oddajata samo vesti brez vsakegi komentarja, ali izraza o vsebini in obliki teh vesti, iz česar se jasno vidi propagandistični namen. Propaganda budimpeštan-ske radio postaje gre tako daleč, da je izzvala protest v romunskem tisku. ster zunanjih poslov von Ribbentrop razpravljal z grofom Cianoin o ukrajinskem vprašanju še prej, preden grof Ciano službeno obišče Varšavo. Ukrajinska vlada ugotavlja laži Chust, 22. nov. AA. (ČTK) Iz krogov, ki so blizu vladi Karpatske Ukrajine, poročajo sledeče: Madžarski radio je imel te dni oddaje v madžarščini in drugih jezikih ter navajal imena občin Karpatske Ukrajine, ki so posredovale v Budimpešti, Rimu, Berlinu in Varšavi ter zahtevale dinjenje z Madžarsko. To izmišljotino je karpatska vlada zanikala že včeraj ter pojasnila, da gre za lažnivo delo Madžarov iz skupino Brovja iu Een-oika. — Kljub temu jo madžarski radio včeraj ponovno zahteval priključitev Karpatske Ukrajine. Ta borba se ne more smatrati za resno, če vemo, da jo napovedovalec hudimpeštanske radio postajo navajal med temi občinami tudi tiste, ki so že zedinjeno z Madžarsko in katere je Madžarska že davno zasedla. Med temi vasmi je napovedovalec imenoval Radvanko pri Užhorodu, Dravce, Baranince, Koritjanin, Vi-lok i. t. d. Med USA in Nemčijo — napeto Posledice odpoklica obeh veleposlanikov Ciano — Ribbentrop Berlin, 22. nov. b. Po informacijah »United Pressa« iz berlinskih političnih krogov bo mini- Washington, 21. nov. TG. Nekaj dni potem, ko je Roosevelt zaradi protijudovskih pogrotnov v Nemčiji odpoklical ameriškega poslanika v Berlinu g. Wilsona, je tudi nemški kancler Hitler prosil nemškega poslanika von Dieckhoffa, naj se vrne v Nemčijo. Odhod obeh veleposlanikov je skoraj podoben prekinitvi diplomatskih odnošajev med olicma državama, čeprav s pravnega stališča to ni res. Toda Amerika je hotelo s tem pokazati, kakor se je izrazil sam Roosevelt, da »želi imeti čim manj stikov z režimom, ki je dovolil takšna dejanja proti Judom in ki začenja preganjati tudi katolištvo«. Ameriški listi so polili raznovrstnih poročil o protijudovskih dogodkih in člankov o Nemčiji. Nemški listi, ki izhajajo v Ameriki, prav tako obširno pišejo o valu ogorčenja, ki je zajel vse ameriško javno mnenje. Značilno je, kar piše o položaju »N e w Y o r k e r S t a a t s z e i t u n g«, ki dobesedno piše: »Neodgovorni svetovalci, ki jim v Berlinu preradi verjamejo, rajši kot poklicnim nemškim diplomatom, ne hodo spremenili dejanskega položaja. Veleposlanik D i e c k h o f f, ki odhaja, zapušča za seboj same razvalin e. Vsi napori, ki jih je razvijal, da hi dosegel lepše sodelovanje med Ameriko in Nemčijo, so se sedaj podrli. Vsi upi, da hi bilo mogočo skleniti kakšno novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Ameriko, so sedaj padli v vodo. Zadnji dogodki v Nemčiji so dosegli to, kar niso dosegla nobena pogajanja: namreč v gospodarskem pogledu so trdno med seboj povezali Ameriko in Anglijo. S tem jc prepad med Zcdinjcnimi državami in Nemčijo postal neprehoden.« Po vseh Zedinjenih državah se je, kakor poročajo, začela propaganda za odklanjanje nemškega trgovinskega blaga. Predsednik ameriškega delavskega strokovnega združenja William (ireen jc v radiu pozval vse delavstvo, naj se vestno udeleži te borbe. »Herald Tribune«, ki izraža mnenje ameriškega zunanjega ministra (državnega tajnika), objavlja članek, v katerem se v ostrih besedah postavlja na stališče, da je treba trgovino z Nemčijo sploh ukiniti. Glede odpoklica obeh poslanikov pa pravi, »da sta to dva razveseljiva dogodka, kajti odhod obeh diplomatov simbolično izraža dejanski položaj ameriško-nemških odnošajev. Iz Lime poročajo, da je organizacijski odbor, ki pripravlja vseaineriško konferenco, ki se je udeležijo zunanji ministri vseh držav Severne, Srednje in Južne Amerike, objavil proglas, v katerem pravi, da bo na konferenci dokazal, da skušajo Nemčija, Italija in Japonska Južno Ameriko gospodarsko osvojiti, da želijo nadalje ameriške države med seboj spreti in jih razdružiti ter sodelovanje Severne Amerike in Južno Amerike onemogočiti. Nemški hodnik v skozi novo Češkoslovaško Avtomobilska cesta Vratislava - Dunaj Praga, 22. nov. dl. Včeraj je bil v Berlinu podpisan dokončni sjx>razum o novih mejah Češkoslovaške z Nemčijo. Popoldne je bil sjiorazum podpisan tudi v Pragi. Zvečer v poznih urah je bilo objavljeno poročilo, v katerem se obvešča javnost podrobneje, kako bo tekla nova meja. Nemčija je zadnje dni vrnila Češkoslovaški okrog 40 vasi, ki jih je imela zasedene, zato pa je zasedla okrog 120 novih, zlasti v okrožju Nahot in Devinska nova vas. Med Prago in Berlinom je bil podpisan dalje tudi sporazum o plovbi [*> kanalu, ki veže Odro z Donavo. Plovbo na kanalu bo nadzirala in upravljala mešana češko-netnška družba. Istočasno pa jc bil podpisan tudi šc mnogo važnejši sporazum, o kusimo z »ljudsko« frontaško politiko, tako so sklenili vrhovni vodje JNS, narodni in napredni meščan pa od častihlepnih marksističnih intelektualcev zaslepljeno delavstvo naj jim pokorno in slepo sledi na tej poti, ki ne more voditi drugam ko v pogubo. Tako ugibajo danes premnogi narodni in napredni možje v Sloveniji in so prav ugenili. Najnovejša »taktična poteza« dr. Kramerja je injekcija, ki bo narodni in napredni misli prinesla smrt, če jo bodo zdravi elementi dovolili na svojem telesu. Upajmo, da se ji bodo z uspehom ustavili. Isto velja za tisto delavstvo, ki je dozdaj še verjelo v marksistične preroke, ki jih danes vidimo v bratskem objemu z našo svobodomiselno veleburžuazijo. Upamo, da bo tudi marksistični delavec zdaj izpregledal in spoznal, kakšnim ba-rantačem z delavskim blagrom je zaupal svojo težko in grenko ueodo. katerem prebivalstvo do zadnjega časa ni ničesar vedelo. Gre namreč za veliko avtomobilsko cesto, ki ho iz Vratislave (Breslau) tekla skozi češko Slo-zijo in daljo skozi češko ozemlje na Dunaj. Ta nemška cesta je velikega gospodarskega in političnega pomena. Dela za njeno zgradnjo so se žc pričela. Ta nemška cesta skozi Češkoslovaško bo ogromnega obsega in ho imela značaj nemškega hodnika skoz,i češko republiko. Češkoslovaška bo dola zastonj ozemlje, po katerem ho nemška cesta teklo, zgradila pa jo ho Nemčija na lastne stroške. Cesta ho nemška last in jo ho nadzirala tudi izključno le nemška policija. Obtožba proti Beneša Slovaški list »Pravda«, glasilo ljudske stranke, piše, da se pripravlja obtožnica proti bivšemu predsedniku republike, Benešu. Tožen ho pri najvišjem državnem sodišču. Obtožen bo. da je zavrnil ponudbe, ki bi mogle zagotoviti nedotakljivost češkoslovaških meja. Isti list piše, da ho z Henešem vred obtožen tudi bivši ministrski predsednik Ho-dža. Vendar v informiranih krogih pravijo, da je postopek proti Benešu iu Hodži problematičen, kajti edini, ki bi ga mogli obtožiti po ustavi zaradi veleizdaje, je parlament in senat. Toda edina kazen, ki naj l>i ga zadela, hi bila njegova odstavitev, kar pa itak jiraktično ne prihaja več v poštev. Protijudovski zakoni na Slovaškem Bratislava, 22. nov. dl. Slovaška v teh dneh na radikalen način rešuje judovsko vprašanje. Včc raj so stopile v veljavo odredbe, j>o katerih judovski zdravniki ne smejo sprejemati javnih služb, ne ^Nadaljevanje na 2. strani), Belgijski kralj na Nizozemskem Bruselj, 22. nov. AA. (Havas) Prvi uradni obisk belgijskega kralja Leopolda pri holandski kraljici, odkar je stopil na prestol, predstavlja v sedanjih razmerah ne samo nadaljevanje tradicije, pač pa tudi izredno važnost. Belgijska in lio-lanska vlada si prizadevata, da medsebojne gospodarske vezi še okrepita ter je 7. ozirom na to verjetno, da bo v tem duhu revidiran prejšnji belgijsko - holandski trgovinski sporazum. Mešana komisija že pripravlja podlago za morebitno gospodarsko sodelovanje Belgije in Holandije. V Bruslju izražajo ujianje, da ho o priliki obiska kralja Leopolda v Holandiji doseženo zadovoljivo ozračje za pogajanja najširšega obsega glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. Ne gre tu za kaka neposredna pogajanja, ker razen predstavnika vlade Spaaka v kraljevem spremstvu ni posebnih strokovnjakov. Kraljica Viihelmina jo v dobrodošlici belgijskemu kralju ix>lpK drugega izjavila tudi tole: Holandija in Belgija sta enako podvrženi ideji državljanske svobode. Med Belgijo in Holandijo mora priti do pravega čustva resničnega zhližanja. Belgijski kralj je v svojem odgovoru poudaril, da morajo bili male države složne, ter dodal, da morata Belgija in Holandija še krepkeje razviti duha sodelovanja. Zdravici sta bili izrečeni v holandskem jeziku. Kralj Karol v Nemčiji Zunanji minister Comnen zadovoljen z obiskom v Angliji Pariz, 22. nov. AA. (Havas) Romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael sta sinoči odpotovala iz Pariza in se odpeljala v Sigmaringen v Nemčiji, kjer bosta obiskala princa Friedricha. Na postajo v Parizu so visoka gosta pospremili zastopniki predsednika republike, francoske vlade ter civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi romunski poslanik Cosianu in številne druge ugledne osebnosti. Na postaji so bile razobešene romunsko iu francoske državne zastave. Bukarešta, 22. nov. AA. (Hador) Zunanji minister Comnen je po povratku iz Londona, kamor je spremljal romunskega kralja Karla, dal zastopnikom časopisja izjavo, v kateri je predvsem poudarjal sijajen sprejem kralja Karla v Londonu. Petrescu je zatem dejal, da je tudi on osebno imel razgovore z angleškimi državniki v Londonu ter da je na podlagi vseh teh razgovorov zelo optimistično razpoložen. Romunija uživa velik ugled v Londonu. Romunija loži v središču Vzhodno Evrope in zaradi tega predstavlja prvorazredno gospodarsko in politično vrednoto. Sadovi tega potovanja so bodo v kratkem videli. Romunija je zadovoljna, da njena lojalna politika do svojih prijateljev ne izključuje novih prijateljev, kar so v Londonu pravilno razumeli. Berlin. 22. nov. c. Hitler ho konec tedna v Obersalzbergu sprejel tudi romunskega kralja Karla Zcmunska vremenska napoved. Pretežno oblačno in deževno ho v vsej kraljevini, zlasti pa nn severni polovici. V Podonavju ho košava, n v ostali državi bodo prevladovali južni in jugovzhodni vetrovi. Pričakovati je precejšno ra7.ve-dritev od severozahoda. Toplota bo padla na zahodnem delu, v ostalih krajih pa ne bo bistvene spremembe. Zagrebška vremenska napoved: Toplejše, oblačno in padavine. (Nadaljevanje s 1. strani) l/iti uslužbeni v bolnišnicah in sanatorijih, prav tako ne morejo postati zdravniki raznih socialnih zavarovanj itd. Judovski advokati smejo prevzeti le judovsko klieuteio. Slovaki ne smejo biti v trgovskih stikih z Judi itd. Ako bi se kak Jud pregrešil zoper slovaške narodne svoboščine, mu bo odvzeto državljanstvo in bo izgnan iz dežele. Ta teden bodo' volitve novega predsednika. Kandidat bo le eden in sporazumno določen med vladami Čehov, Slovakov in Ukrajincev. Cerny — novi predsedniški kandidat Praga, 22. nov. h. V teku tega tedna bi morale biti volitve predsednika republike. Dolgo časa je bil kandidat za predsednika zunanji minister dr. Chvalkovski. Sedaj pa pravijo, da je v notranjem položaju Češkoslovaške prišlo do znatnih sprememb in Chvalkovski je odstopil od svojo kandidature. To je storil zaradi tega, ker bodo v bodočih mesecih važni zunanjepolitični razgovori, katerih se bo moral na vsak način udeležiti doktor Chvalkovski kot izkušen diplomat. Ce bi bil dr. Chvalkovski predsednik republike, bi se teh razgovorov ne mogel udeleževati. Dr. Chvalkovski bi postal ministrski predsednik in bi obdržal ministrstvo zunanjih zadev, kot novi kandidat za predsednika republike se pa omenja Jan Černv, ki ga glasilo slovaške stranke označuje kot dobrega katolika, medtem ko je dr. Chvalkovski protestant. Zaradi tega so predsedniške volitve odgodene za nekoliko dni, ker so pogajanja med češkimi in slovaškimi ministri še v teku. Danes je češkoslovaški senat izglasoval oba zakona o avtonomiji Slovaške in Podkarpatske Rusije. Senat je oba zakonska načrta v obeh čitanjih sprejel brez glasovanja. Pred glasovanjem so komunistični in socialistični senatorji zapustili sejno dvorano. Sramek vstopi... Praga. 22. novembra. A A. DNB. Moravsko krilo ljudske stranke je sklenilo, da se tudi pridruži narodni uniji. Ta stranka bo zaradi tega že razpolagala z absolutno večino v poslanski zbornici s 231 proti 115 poslancem, kolikor jih imajo vse ostale stranke skupaj. Madžari surovo postopajo v zasedenem ozemlju Praga, 21. nov. r. Madžarske oblasti so iz zasedenega ozemlja začele izganjati češke koloniste. Češki kolonisti morajo na Madžarskem pustiti vse svoje imetje in oditi v ČSR. Češkoslovaška vlada pa je odredila popis vsega imetja Madiarov, ki so še ostali v CSR. Kolikor lastnine bodo Madžari odvzeli Cehom na Madžarskem. toliko bo češkoslovaški vlada vrnila Cehom madžarskih posesti v CSR. Semkaj so prispele vesti, da je t Budimpešto odšlo več delegacij iz Uihoroda in okoliških vasi. Zastopstva »e mislijo v Budimpešti pritožiti zaradi slabega postopanja madžarskih vojakov z rusinskim prebivalstvom v zasedenem ozemlju. V zastopstvih je tndi več oseb. ki so jih madžarski vojaki dejanski napadli in pretepali. Kdo skrbi za Slovenijo Tisti ljudje, ki so do leta 1935 v Jugoslaviji ve-drili in oblačili, ki pa se niti enkrat niso spomnili na koristi Slovenije in slovenskega naroda, se danes bije-jo na prsi ter se delajo za najhujše Slovence, zraven pa očitajo dr. Korošcu, češ da je interes Slovenije preslabo zastopal. Ljudje, ki so v svojem režimu prepovedali javno imenovati slovensko ime, ti ljudje imajo sedaj nezaslišano predrznost, ljudem dopovedovati, kako veliki Slovenci so in so vedno bili. Dejstva pa govore drugače I In nekaj teh dejstev naj navedemo, da se bodo tudi najbolj pozabljivi med Slovenci zavedeli, kako je v resnici. Duhovni vrh slovenske kulturne samobitnosti ter samostojnosti je univerza I Kadarkoli je bila v vladi struja, ki se dandanes imenuje JNS, je slovenska univerza vedno bila v nevarnosti ter so ji vsako leto grozile redukcije in ukinitve. Naša slovenska univerza nikdar ni bila deležna dovoljnih državnih dotacij. In je le čudno, da je mogla vzdržati v letih suhih egiptovskih krav, ki so prihajale nanjo v obliki jnsarskih režimov. Docela drugačen pa je položaj, odkar )e na vladi dr. Korošec. Le poglejmo proračune zadnjih 3 let! Že v dvanajstinah, ki so veljale od meseca avgusta leta 1935 do aprila leta 1936, je bilo določenih 7,500.000 dinarjev za ljubljansko vseučiliško knjižnico. Drugo leto je bilo v finančnem zakonu določenih 2 milijona dinarjev za kemični institut, v Pnančnem zakonu za leto 1938/39 pa je znova določenih 5,500X100 dinarjev za knjižnico. Poleg tega pa ie 8 milijonov dinarjev za strojni institut tehniike fakultete. Skupaj je v treh letih bilo za ljuubljansko univerzo določenih 23 milijonov dinarjev poleg rednih proračunskih sredstev. Toliko, kakor v teh 3 letih, naia univerza ie nikdar ni dobilal Država je doslej zgradila samo tehnično fakulteto, pa še večji del tega bremena je nosila domača industrija sama! K tem 23 milijonom moramo prišteti še 600.000 d;narjev iz kredita za akademske menze, ki znaša skupaj 4 milijone din. Tako je naša univerza pod tem režimom dobila v zadnjih 3 letih lepe denarje in naprave, za kar gre v glavnem zasluga dr. Ko-roicu. Belgra;ska univerza je v tem času dobila 51 milijonov ali 47.6%, zagrebška 33,165.000 din ali 30.9%, ljubljanska pa 23 milijonov ali 21.5%. Ti odstotki bi bili precej drugačni, če bi se merili po številu dijaštva, ki ga je na belgrajski univerzi 7187 ali 47.36%, na zagrebški 5471 ali 36.05%, na ljubljanski 1756 ali 11.57%, v Subotici 588, v Skoplju pa 173. Vsekakor mora vsakdo priznati dejstvo: Pod vsemogočnimi režimi JNS naša univerza ni dobila nič, pod vlado dr. Stoiadinovič-dr. Korošec pa je v 3 letih dobila skoro 24 milijonov! To je dejanska skrb slovenskega voditelja za kulturne naprave slovenskega na-rodal Taka je bila svoboda pred 13. leti Ženska je leta 1925, ob času PP režima, morala skrivaj prinesti Trumbičevo listo k sodišču Danes se današnja jeenesarska opozicija pritožuje, češ da ni dovolj volivne svobode. Priznamo, da danes jeenesarjem nikakor ni več mogoče ljudi s surovo silo strahovati, kakor bi si ti gospodje želeli. Zato je tukaj oblast, da pazi, da vsak državljan mora tudi ob volitvah spoštovati postave ter pravočasno naznanili svoje volivne shode, kakor veleva tista postava, katero so izdali ter naredili gg. Zivkovič, Jevtič in Kramer. Kdor se drži po-siave, ta ima v okviru postave vso svobodo. Ni pa bilo vedno tako in nikdar ni bilo svobode, kadar so bili na oblasti gospodje iz JNS. Leta 1925. so ti gospodje sami vodili volitve ter v slovenskih in hrvatskih krajih s pomočjo svoje Orjune ljudstvo strahovali. Kjer pa ni bilo Orjune, tam je bila krajevna policijska oblast, ki je opravljala delo namesto Orjune. Zagrebški dnevnik »Ob-zor« sedaj ob smrti velikega hrvatskega politika dr. Trumbiča prinaša spomin iz tiste žalostne dobe. Takole veli: Pokojni dr. Ante Trumbič je bil leta 1925. oh času Obznane nosilec liste Hrvatske republikanske seljačke stranke. Gospa Zora, vdova po dr. Peri Magdiču, podpredsedniku hrvatskega sabora in varaždinskem županu, je ti-stikrat izročila sodišču kandidatno listo doktorja Trumbiča. Kandidatno listo je gospa Zora Nemški načrti na Balkanu : Osvojitev trgov v 8. letih - skupno s Francijo Pariz, 21. novembra. TG. Francosko časopisje kaj rado zasleduje, kako si želi Nemčija osvojiti gospodarsko premoč v srednji in južnovhodni Evropi. Francosko zunanje ministrstvo je prav tako budno na itraži in skrbno opazuje dogodke, ki so v zvezi s temi stremljenji. Nekoliko več je Q tem napisal »Jour Echo de Pariš«, ki je, kakor znano, zelo blizu francoskemu vrhovnemu generalnemu štabu in so njegove informacije večidel zanesljive. Tamkaj je napisal znani Rene Mettetal uvodni članek, ki mu je dal naslov »8 let za osvojitev balkanskih tržišč« in v katerem pripoveduje, da se Nemčija pripravlja izdelati osemletni gospodarski načrt za osvojitev gospodarskega življenja v vsej južnovzhodni Evropi. Izvedbo tega načrta pa spremljajo zelo zanimive zunanjepolitične poteze. Nemčija je v zadnjih letih večkrat neprikrito pokazala, da ji ni všeč, da Francija in Anglija tako tesno sodelujeta in da je prišlo do neke vrste »nepremakljive osi Pariš—London«, Nemška diplomacija bi zelo rada videla, če bi prišla do kakšnega preloma med Francijo in Anglijo, da bi se sodelovanje podrlo. Poskušala je že v Londonu, da bi Anglijo oid Francije oddvojila. Poskusi niso bili uspešni. Anglija je vztrajala ob Franciji. Toda sedaj so se razširile vesti, da pripravlja nemška diplomacija širokogrudne ponudbe za Francijo, da bi od te strani zlomila francosko-angleško o>s, ko je od angleške strani ni bilo mogoče. Te ponudbe so v zvezi z Balkanom. Nemška diplomacija stalno ponavlja, da proti Franciji nima ničesar, da od Francije ne želi ničesar več, da želi s Francijo sodelovati. Sedaj pa prihajajo otipljive po,nudbe v obliki — sodelovanja na Balkanu. Nemška diplomacija si je v svesti, da bi takšna ponudba našla v Franciji velik odmev, kajti Francozom je hudo pri srcu, da so bili tako rekoč vrženi iz Srednje in balkanske Evrope, ki ju je francoska diplomacija smatrala za svoje področje. Ako bi Nemčija sedaj Franciji ponudila možnost obsežnega sodelovanja pri osvajanju posebno balkanskega trga, bi marsikateremu francoskemu državniku ustregla in dala ranjenemu francoskemu ponoru zadoščenje. Kakšne vrste bi bilo sodelovanje, h kateremu bo nemiKa vlada baje v najkrajšem času povabila Francijo pri izvedbi svojega osemletnega gospodarskega načrta za osvojitev Balkana, ni znano. Ali gre samo za sodelovanje kapitala, ali za skupno izkoriščanje naravnih bogastev, ali za delitev dobička. Bližnia bodočnost ba kmalu pokazala, kaj je v ospredju. Pariški list pristavlja, da je tudi njegova želja, da pride čimprej do prijateljskega sodelovanja mea Francijo in Nemčijo, toda Francija ne sme biti vprežena v kakšen tuj voz in se ne sme ponižati do vloge, da bi kot sužnja sledila kakšnemu tujemu gospodu. Angleški ministri danes v Parizu Pariz, 22. novembra, b. Jutri prideta v Pariz Chamberlain in Halifax, ki se bosta posvetovala dva dni s svojima francoskima tovarišema Dala-dierom in Bonnetom. Angleški ministri pridejo ob 5 popoldne. Svečani sprejem angleških ministrov bo zvečer. Razgovori med francoskimi in angleškimi državniki se bodo pričeli v četrtek. Čas za stvarne razgovore je odmerjen zelo kratko, ker bo več svečanih »prejemov, obedov in večerij. Potemtakem ne bo dolgih diplomatskih razgovorov. Današnji listi pišejo, da v tako kratkem času ne morejo biti kaki izredni in senzacionalni razgovori. Listi pišejo, da bodo predvsem poudarili o« London-Pariz in to v trenutku, ko se toliko naglaša čvrstost osi Rlm-Berlln in kljub temu, da je 6topil v veljavo italijansko-an-gleški sporazum. London, 22. nov. c. Nocojšnji >Evening Standard« piše o današnji seji vlade in pravi, da sta na njej Chamberlain in Halifax poročala o bližnjem sestanku med angleškimi in francoskimi državniki v Parizu. List pod velikim naslovom objavlja, da niso resnične vesti francoskih listov, da bodo v Parizu govorili o tem, kako vzporediti francosko in angleško oboroževanje. Pač pa navaja list, da bodo v Parizu govorili o naslednjem: 1. S strateškega vidika bodo presodili angleško in francosko oboroženo silo. 2. Govorili bodo o tem, ali naj se generalu Francu izdajo pravice vojskujoče se države. 3. Francoski državniki bodo poročali o stanju pogajanj med Nemčijo in Francijo, o nenapadalni pogodbi med obema državama. 4. Razpravljalo sc ho o gospodarskem miru na svetu. 5. Vojna na Daljnem vzhodu. 6. O kolonijah pa v Parizu ne bodo govorili. List pa si ne obeta od pariškega sestanka nič posebnega, ker je položaj Daladierove vlade kritičen in se je bati, da bo Francija zašla kmalu v še večjo osamljenost. Kitajci pred Kantonom Praga. 22. nov. b. Kitajsko poslaništvo v Pragi je poročalo časnikarjem o položaju na kitajsko-japonskem bojišču. Med Kitajci in Japonci se vrše hude borbe za Kanton. Kitajska armada je že začela južno od Kantona prodirali vzdolž železnice v pravcu proti Kantonu. Predstraže kitajske armade se nahajajo 2*2 km od Kantona. Srednja kitajska armada, ki prodira s severa vzdolž železniške proge Mausau—Kanton, je zavzela griče Beli oblaki, ki se vzdigujejo severno od Kantona. Kitajske čete so prepodila japonske čete iz položaja Vanša, ki leži 5 km zapadno od Kantona. V vseh bojih okoli Kantona so Japonci imeli težke izgube. Vode naraščajo Ljubljana, 22. novembra. Navidezno skromno deževje v tretji polovici novembra je povzročilo po naših krajih velike nalive. Hudi nalivi so morali biti na Gorenjskem, v Polhovgrajskih dolomitih in na Notranjskem. Včeraj je bilo izredno toplo vreme. Danes so se tako v Ljubljani, kakor tudi po drugih krajih vrstili v presledkih kratki nalivi, ki eo vplivali na naraščanje rek in potokov. Sava pri Tacnu pri Cesnovi elektrarni je narasla do danes zvečer za 4 m nad nonnalo in je morala tovarna ustaviti obrat, kar se je deloma tudi poznalo pri eleK-trični razsvetljavi v mestu. Elektrarna pa je s svojimi rezervami zadostila vsem potrebam. Sava je od Črnuč dalje hudo naraščala in je pri Sv. Jakobu preplavila stranski leseni most. da niso mogli kolesarji preiti. Iz Vevč nam javljajo, da je Ljubljanica popoldne nagla naraščala in jo pri hidrocentrali na Fužinah nocoj dosegla že 0.50 nad normalo. Ob izlivu Ljubljanice v Savo so se vode razlile j>o njivah in po travnikih. Barje zaenkrat še ni ogroženo. Pri vodomerskl postaji v Taemi je nI, pol 10 zvečer hila Sava 4 in pol m nad normalo. Voda je začela nekoliko upadati. imela skrito v svoji obleki, ker so tistega dne vse moške, ki so prihajali na sodišče, preiskovali redarji s svojim poveljnikom na čelu. Iskali so pri vsakem opozicijske kandidatne liste. Da jc gospa Zora Magdifeva mogla priti na sodišče brez preiskave, je g. dr. Adolf Ur-šič v svojo torbo nabasal polno časopisnega papirja, da je bila aktovka holj polna. Ko ga je policist ustavil in mu velel, naj pokaže, kaj ima v torbi, se je dr. llršič začel hraniti in izmikati. Zaradi tega so vsi stražniki bili prepričani. da dr. Uršič nosi Trumbičevo kandidatno listo. Brž so se vsi stražniki zbrali okoli njega, da bi se polastili kandidatne liste, preden pride na sodišče. Medtem ko sn se oni z dr. Uršičem prepirali, je gospa Zora nemoteno prišla na sodišče mimo gruče. Nn sodišču je kandidatno listo takoj izročila pristojnemu sodniku. Bil je zadnii (lan za vlaganje list. Sodnik, ki je od gospe Zore sprejel Trumbičevo kandidatno listo, ji je poljubil roko ter dejal: »Čestitam vam, gospa!« Tako se je opozicija leta 1925. morala brez sleherne svobode boriti za svoje mandate. Pa je zmagala, ker je imela za seboj ljudstvo. JNS pa nima za seboj ljudstva in zato se lahko pritožuie, ker ji je sedanja vlada vzela svobodo, ljudem silo delati. Dr. Trumbiču je dr. Maček pri sedanjih volitvah namenil zagrebški mandat. Dr. Trumbič je bil medtem hudo obolel in ni mogel biti več poučen, kako volivno druščino si je sedaj skuhal dr. Maček. Dvomimo, da bi bil dr. Trumbič, ki je bil v politiki gentlemen, zadovoljen s tisto pripre-go, ki je bila vajena delati take volitve. Hrvaškega kandidata Dolenjci ne bomo volili! Št. Janž na Dol., 22. nov. Za volivni shod, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 11 v društveni dvorani, vlada veliko zanimanje. Govoril bo kandidat za naš okraj, minister g. dr. Krek. O njem vemo, da bo tudi v bodoče naš najboljši borec za pravice in napredek vseh podeželskih stanov, zlasti pa upoštevan predstavnik dolenjskega kmeta. On bo tudi odličen zagovornik slovenstva, kateremu hočejo v našem okraju postaviti neko varuštvo. Slišimo namreč, da bo na nasprotni listi kandidiral za naš okraj neki Zagrebčan. Volivni uspeh tega hrvaškega kandidata nas prav nič ne vznemirja. Ogorčeni pa smo nad »uspehi« slovenske opozicije, ki je prišla tako daleč, da bo morala v slovenskem okraju glasovati za hrvaškega kandidata. Naši volivci bodo na dan volitev s takim vodstvom krepko obračunali. To bomo pokazali že na sho.du, da bodo spregledali kralkovidneži, ki so doslej še stali v taboru zoper slovensko skupnost. Železnica št. Janž — Sevnica bo odprta 8. decembra Belgrad. 22. nov. m. V Belgrad je danes prispel novi ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. inž. Kavčič. Obiskal je več načelnikov v prometnem ministrstvu in .je bil sprejet pri ministru dr. Kreku. Popoldne pa je bil sprejet pri notranjem ministru dr. Korošcu. Oba ministra je g. ravnatelj povabil na slovesno izročitev železniške proge St. Janž—Sevnica prometu. Ta slovesnost bo na praznik 8. decembra popoldne. Invalidi bodo volili JRZ Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov, Novo mesto, je vsem vojnim invalidom, vdovam in sirotam svojega območja izdal tole okrožnico: Zmagali smo v naši borbi. Dobili smo krono socialnih zakonov današnje vlade, nov invalidski zakon potom uredbe, ki priznava vse pravice vojnim žrtvam. Uredba je stopila v veljavo 20. novembra 1938, finančno moč pa ima s 1. aprilom 1939. Zato. bomo začeli s pripravami po novi uredbi takoj, ko dobimo njeno besedilo in jo natančno proučimo glede izvajanja in uporabe pri posamezniku. Ko dospejo nadaljnja navodila iz Belgrada in Ljubljane, boste pozvani vsi potom občin, da se prijavite pri nas zaradi sestave prošenj za priznanje pravic. Invalidi, vdove in sirote! Nobena vlada v Jugoslaviji — razen današnje — ni pokazala toliko razumevanja za naše zaslužene pravice, zato se je odločil naš tovariš Božidar Nedič, brat vojnega ministra, kot dober državljan iz hvaležnosti za priznane pravice vojnim žrtvam kandidirati v Belgradu na državni listi g. predsednika kraljevske vlade dr. Stojadinoviča, na kateri kandidirajo pri nas v novomeškem okraju ugledni, priznani in zaslužni javni, kulturni delavci: g. senator in minister v p. dr. Kulovec z namestnikom banov, svetnikom Vebletom, v Krškem okraju pa g. minister dr. Krek. Zato je naša dolžnost ne glede na politično prepričanje posameznika, da strnjeno, vsi do zadnjega volimo dne 11. decembra 1938 državno listo. Vojne vdove! Vplivajte v tem pogledu na svoje polnoletne sinove. Vsi skupaj pa od ust do ust na ostale državljane, ker hočemo vsem dobfo v naši Jugoslaviji. Za krajevni odbor U. V. 1. Novo mestos Predsednik-slepi Lukman, 1, r. Tajnik Jurak, I. r. Tri drž. kandidatne liste Belgrad, 22. nov. m. Kakor smo že poročali, poteče 26. t. m. rok za izročitev državne kandidatne liste kasacijskemu sodišču v Belgradu v potrditev. Danes je pregledal listo JRZ sam njen nosilec dr. Stojadinovič. Kakor smo izvedeli, bo stranka listo izročila v potrdilo kasaciji jutri dopoldne. Prihodnje dni bo storila to tudi združena opozicija. Danes je izročila listo e svojimi kandidati tudi JNS. Vodstvo Ljotičevega zbora je listo izročilo v potrdilo kasacijskemu sodišču že danes opoldne. Med predlagatelji liste je tudi dr. Stanko Šifrer, privatni uradnik iz Belgrada. Listo je prevzel ob navzočnosti predsednika kasacije Rusomira Jan-koviča tajnik kasacije Jovan Smiljanovič. Predsednik kasacije je Ljotičevo kandidatno listo izročil v pregled drugemu oddelluh^redslavnika Ljoti-čeve lVreme« piše: »Kakor je že znano, v vrstah hrvatskih politikov je že dalj časa več skupin, ki so začele oster boj zoper dr. Mačka in njegovo politiko. To so tiste skupine, ki so v času, ko je bil še hrvatski narodni pokret, hile v tem pokretu, ki mu je na-čeloval dr. Maček, ter so odobravale njegovo politiko. Po volitvah leta 1935. pa so se nekatere skupine in nekateri politiki iz raznih krajev Hrvatske, zlasti pa iz Zagreba, ločili od Mačka, odkar je dr. Maček ta splošni narodni pokret začel spreminjati v Hrvatsko seljačko stranko. Danes so vse te skupine zunaj HSS ter v ostrem boju zoper dr. Mačka. Med njimi se zlasti izkazuje skupina dr. Mirka Košutiča, ki je v Zagrebu najbolj številna in ki ji pripada tudi dr. Kuci iz Splita, stari politični prijatelj ter sodelavec rajnega dr. Trumbiča. Dalje je tukaj skrajna hrvatska nacionalistična skupina, ki izdaja tist »Nezavisnosk. Potem je skupinn, ki jo vodi profesor Ljuba Mastrovič. (ta skupina izdaja svoje glasilo »Seljački donu, ki piše v duhu rajnega Štjepana Radiča.) Nazadnje pa so še nezadovoljni pristaši HSS, ki niso izstopili iz stranke, ki pa so nezadovoljni s politiko in delovanjem svojega voditelja ter se zbirajo okoli sina pokojnega Radiča g. Vladimira Radiča. Poleg tega je še nekaj manjših skupin ter posameznikov v Zagrebu in zunaj po deželi. Nekateri izmed njih, zlasti skupina okoli lista »Nezavisnost«, so izdali oklic, ki v njem kličejo Hrvate, naj dne 11. decembra ne gredo voliti. Z njimi v glavnem soglašajo tudi skupine Ljube Maštroviča in Vladimirja Radiča. Ni se pa vedelo, kako se bo v tem pogledu držala skupina dr. Mirka Košutiča. Včeraj (to se pravi 20. novembra) pa je stvar postala jasna. Pokrenjeno je bilo, da se Mačkovi nasprotniki izrečejo sporazumno za abstinenco. Dne 20. novembra je bil sestanek v poslopju zadruge Ante Starčeviča. Na ta sestanek so prišli dr. Mirko Košutič, dr. Kuci, od »Nezavistnosti« dr. Buč ter še več drugih mož iz savske in primorske banovine. Na tem sestanku so se sporazumeli, da je treba začeti delati na tem, da se obnovi hrvatski narodni pokret tudi za te volitve, kakor je bilo leta 1935. Izrečen pa je bil pogoj, da se. dr. Maček s HSS teh volitev ne udeleži, Sestanki bodo še trajali. Ker pa je jasno, da dr. Maček ne bo sprejel tega predloga, bodo te skupine začele ožje sodelovanje, ko bo Maček odbil njihov predlog. Najbrž se bodo vsi izrekli za abstinenco.« Judovske trgovine Izginjajo Berlin, 22. novembra. A A. DNB. Prodaja judovskih trgovin nemškim trgovcem se razvija z največjo brzino. Skoraj vsak dan se pojavijo na dosedanjih judovskih trgovinah napisi, da je podjetje prešlo v arijske roke. Krogi, ki podeljujejo za to kredite, pravijo, da nemška vlada sama nikjer ne nastopa kot kupec. Za vsako skladišče blaga se plačuje polna cena. / Ljubezen in zvestoba mladine slovenskemu voditelju ljubljanska mladina JRZ je po svojem predsedniku inž. Sodji v ponedeljek zvečer takole izpovedala svojo zvestobo in ljubezen voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu Ljubljana, 22. novembra. Sinoči je bil v frančiškanski dvorani v Ljubljani krasen shod, prvi te vrste, kar jih naše mesto pomni. Zborovala je namreč mladinska organizacija JKZ za Ljubljano. Zborovanja se je udeležil naš voditelj g. minister dr. Anton Korošec, ki je bil ob sleherni priliki pozdravljen in aklamiran z največjim navdušenjem. Vsa dvorana je ob prihodu vstala in zapela državno himno, nakar je imel pozdravni govor predsednik mladinske JRZ za Ljubljano inž. Šodja, ki je izvajal: Ko otvarjam današnje prvo zborovanje mestne mladinske organizacije JRZ, za katero želim, da bi našlo odmeva v vseh enakih mladinskih organizacijah po Sloveniji in po vsej državi, mi je v posebno čast pozdraviti v naši sredi našega voditelja g. dr. Antona Korošca (viharno minutno ploskanje in vzklikanje »živel dr. Korošec!«), g. bana dr. Natlačena, g. župana dr. Jure Adlešiča, vse gg. kandidate in namestnike za volitve 11. decembra, vse vas gg. odbornike banovinskega odbora JRZ, gg. odbornike krajevnih organizacij JRZ v Ljubljani, predsednika glavnega odbora MJRZ v Belgradu, g. dr. Pirca, g. Smersuja, predsednika banovinskega odbora MJRZ, vse ostale gospode in vas tovariše člane in prijatelje mladinske politične organizacije. (Viharno je mladina vzklikala gosp. banu, gosp. županu in ostalim, ki jih je predsednik inž. Sodja pozdravil.) Gosp. predsednik, gospodje, tovariši I V posebnem času, v dobi priprav za državno-zborske volitve smo se zbrali, da na tem zborovanju pregledate naše mlade vrste in da mi mladi ugotovimo svoje misli, da v nemirnem utripanju naših mladih src pokažemo Vam, voditelj našega naroda, kaj smo. Zastonj bi ustanavljali organizacijo za organizacijo, zastonj bi bilo naših 272 krajevnih organizacij MJRZ po Sloveniji, ki pač dokazujejo, da se naša mladina zanima za javno politično delo, ako bi ne bilo dela v naših organizacijah in ako bi ne bilo to delo prežeto z jasnimi, s poštenimi, čistimi hotenji in mislimi. Na prvi strani navodil in pravil MJRZ beremo naslednje: Mladec mora dobro poznati svojo okolico, kraj in narod, iz katerega je izšel, ter vso našo državo. Posebno važno je, da vsak mladec dobro pozna narodno zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter boj za osvoboditev in ustauvitev Jugoslavije. Ako se danes ozremo po naši domovini, vidimo, da so mnogi zbegani, mnogi zaprtih oči hodijo mimo virov resnice, ki so v našem narodu. Človeku se zdi, kakor da je tista preteklost, v kateri naš narod ni užival svobode, zameglila mnogim pogled ali da jih je blesk naše svobode oslepil, da ne morejo s svojimi očmi gledati, s svojimi mislimi spoznavati in s svojim srcem ljubiti nič drugega, kakor le tisto, kar ni zraslo na njihovi njivi. V globini zaskeli človeka,-ko-išče- vzroka zablodam nekaterih rojakov. Bežna misel človeku postavlja vprašanje o narodovi velikosti, o njegovi trdnosti, vrednosti, pa koncem eno samo veliko vprašanje, kaj smo, kaj moramo in moremo biti. Pa nam v odgovor iz nepreglednih dalj vstajajo vrste slovenskih velikanov, ki nas očitajoče opominjajo, da so oni tisti, ki so nam dali življenje, da so oni tisti, ki so nam dali zemljo, da so oni tisti, ki so zidali našo narodno stavbo stoletja, tisočletja, stavbo slovenske kulture in svobode, katero ste dogradili mogočno Vi, naš voditelj, da je zasijalo sonce svobode v Jugoslaviji večini nam Slovencem. (Viharni vzkliki »Živela Jugoslavija!«) Kadarkoli smo na naših sestankih govorili o našem narodu, o naši državi, vselej se je zasvitalo v nas, ko smo pregledovali našo narodno preteklost. Voditelj naš, Vi ste videli vso polnost naše zgodovine, slišali klice narodnih taborov iz preteklega stoletja, ko je narod ob kresovih in slovenskih pesmih sanjal in klical po zedinjeni Sloveniji, po svobodi. Voditelj naš. Vi ste čutili tisočletno bolečino svojega naroda, videli mogočno v dno naših stoletij, iz katerih se blesti beseda in vsebina brižin-skega spomenika, dela neimenovanih naših narodnih delavcev, pa rojstvo slovenske tiskane besede, dela mož, ki jih je rodila slovenska mati, akademija operosov, neskončna ljubezen do naroda naših cerkvenih vladik, Slomška, Missije, Jegliča, dr. Kreka in drugih, videli ste, kako se vse to druži v klicu naroda po svobodi, videli, kako se ves ta narod obrača proti jugu k bratom Srbom in Hrvatom, da se združi v svobodni narodni državi. Videli ste jasno, da je vsa preteklost našega naroda napolnjena s samoraslo slovensko vsebino, ki pač ni mogla najti svojega doma nikjer drugje kakor na jugu. Povedali ste hotenje Slovencev v svoji majski deklaraciji in peljali ste potem, ožar-jeni s 6oncein svobode, svoj narod svobodno v našo današnjo narodno državo Jugoslavijo. (Nepopisni vzkliki dr. Korošcu, Jugoslaviji, kralju Petru.) Danes stojimo mi mladi pred Vami z občutkom svobode, z zavestjo, da smo Slovenci in da smo Jugoslovani. (Zopet viharno vzklikanje kralju Petru, Jugoslaviji in dr. Korošcu.) Ni stvari, ki bi nam mogla zabrisati ali zasenčiti Vaš blesteči primer, ko sle vso silo, ki se je v narodu grmadilt v stoletjih, zbrali v vaših delih vse od Majske deklaracije, vstojia v Jugoslavijo, v delu in skrbi za naš narod, za vse njegove stanove, za delavca, za kmeta, obrtnika, trgovca, inteligenta itd., v delu za našo univerzo itd., pa do ustanovitve naše vrhovne kulturne institucije Akademije znanosti in umetnosti. Vaše delo pa ožarja še nekaj višjega, kar daje največji pečat trajnosti, to je trpljenje, ki ste ga Vi in Vaši sodelavci, ki so danes nekateri z Vami, prestali zaradi programa, ki je vseskozi koristil narodu in naši ljubljeni Jugoslaviji. (Navdušeni vzkliki dr. Korošcu in g. banu.) Vsa bližnja preteklost le dokazuje, da pač zloba resnice ne more uničiti, da drevo, ki nima sebi primerne zemlje, ne more rasti, da ljudje, ki zaničujejo slovenstvo, svoj narod in ljubijo le tujo miselnost, ne pa narodova izročila, niso niogli in ne bodo mogli nikdar koristiti ne narodu, ne državi. Naša organizacija tu v Ljubljani vidi v svojem mestu Vaša dela. Dela, ki dvigajo naš narod na enakovredno stopnjo vseh drugih kulturnih narodov. Zato je tembolj naša dolžnost, da naša srca, naš um sprejme plodove slovenske njive, da v nas privro vsi studenci žive vode, ki so napajali slovensko ljudstvo po slovenski zemlji tam od Soče pa do Gosposvetskega polja, da bomo mogli sprejeti in nositi zaklad slovenstva brez razlike stanu, ki 6te nam ga s svojimi deli ustvarili, s svojo neizmerno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo osvetlili Vi, g. predsednik in Vaši sodelavci. G. predsednik! Mi vsi, kar nas je tu zbranih, delavci, študentje, nameščenci, trgovci, obrtniki in inteligentje in tudi vsi tisti, ki šele stopajo v življenje, Vas prosimo da sprejmete iz vsega našega hotenja, iz vseh naših misli, ki so lahko včasih vredne tudi ukora, le še eno stvar v dar, eno edino, kar Vam mi mladi želimo in moremo dati, to je naio ljubezen do Vas! (Viharno odobravanje.) Ljubezen, s katero hočemo po svojih skromnih močeh delati, darovati delo naših kratkih človeških življenj v mnogo daljše življenje našega slovenskega naroda, v korist naše mogočne in svobodne Jugoslavije, za katero boste 11. decembra, ovenčani z zmago, šli na novo delo. (Nepopisno ploskanje in vzklikanje: Živel dr. Korošec, živel kralj Peter II., živel knez Pavle, živel dr. Stojadinovič, živela Jugoslavija!) Viharno pozdravljen je g. minister dr. Anton Korošec v poljudnih in preprostih besedah razlagal politični položaj ter zagotovil veličastno zmago JRZ pri volitvah. V dvorani je bilo 1300 naših mladeničev iz Ljubljane, nekaj pa tudi iz Št. Vida in z Ježice, v vežah in ua ulici pa 2200, ki so poslušali govore po zvočniku Zborovanja mladine se je udeležilo tudi nad 200 odbornikov seniorskih organizacij iz Ljubljane. Glavno besedo je torej imela mladina, ki je prekipevajoče in s polnim mladostnim ognjem manifestirala za politiko našega voditelja. Ko je naš voditelj dr. Korošec po svojem govoru odhajal iz Ljubljane, so se mu ponovile manifestacije v Frančiškanski ulici, tako da je le s težavo prišel do svojega vozila. Za dr. Korošcem so v dvorani nato govorili še mestni župan dr. Adlešič, kandidat Pavle Masič, namestnika dr. Adoll Golia in Karel Kavka, predsednik glavnega odbora mlade JRZ dr. Bojan Pire, predsednik banovinskega odbora mlade JRZ Rudolf Smersu in končno predsednik mestne organizacije mlade JRZ inž. Jože Sodja, ki je zaključil veličastno zborovanje. Vsa dvorana je nato zapela himno »Hej Slovenci 1«. Tržiška Bistrica je zdivjala Nenadoma narasla voda odnaša ogromne množine lesa, ki razdira mostove in jezove. — Voda še vedno narašča Tržič, 22. novembra. Nenavadno hitro je postala struga Tržiški Bistrici pretesna. Po nočnem nalivu je pričela že zjutraj svoje poguhno delo, ki ga nadaljuje od ure do ure. Cesta v Puterhof je na mnogib mestih v velikih dolžinah dobesedno odrezana. Mostove in jezove je voda gladko odnesla. Po vodi se valijo velike množine lesa. Največje je razdejanje v Pu-terhofu, kjer se ob žagah barona Borna nabirajo ogromne množine hlodov, tramov in desk. Vsa ta zaloga lesa uničuje ceste in naprave. Voda si je marsikje izbrala popolnoma novo strugo. Veliko škodo bo trpel baron Bom, pa tudi številni delavci in vozniki, ki ne bodo našli prej zaslužka, dokler ne bodo naprave in ceste zopet urejene. Bistrica odnaša tudi mostove, ki vodijo do raztreseni kmečkih domov v Dolini, in uničuje jezove kmečkih žag. Pri jezu nad papirnico na Slapu delavci z velikim naporom varujejo, da količine lesa ne zamaše zadnjega predora, ki je še odprt. Narasla je Bistrica tako visoko, da je v Tržiču opoldne že prestopila breg nad mostom Sv. Janeza. Kmalu popoldne je voda odnesla jez pod mostom sv. Janeza, ki je bil nov šele pred nekaj leti, in s tem se jo višina vode skozi mesto nekoliko znižala. Ob strugi prekladajo povsod les in vsak zaskrbljen čuva svoje imetje. Tudi Mošcnik, ki prihaja od Sv. Ane in se v Tržiču izliva v Bistrico, je silno narastel. Na mnogih krajih je žalil pota in pri delavki naselbini, ki je nad tržiško klavnico, si je izbral popolnoma novo strugo. Nekaj dcu^n jje iepigraloizprarniti občinsko stanovanjsko hiše, ker je ogrožena. — Fužinska podjetja so morala po|x>ldne ustaviti svoj obrat, ker je voda zalila kolesa. Z večerom nalivi še ne ponehavajo, temveč naraščajo in strah pred nočjo je upravičen. Katastrofalna povodenj v Kropi Kropa, 22. novembra. Današnje deževje je v Kropi povzročilo katastrofalno povodenj, ki je ogrožala ves trg. Narasli potok in njegovi dotoki, predvsem takozvani Razdrti potok, so v glavno strugo nanesli ogromno množino materiala, tako da se je struga potoka dvignila do višine nabrežja, nakar se je voda razlila r>o poteh in vdrla ljudem v spodnje prostore hiš. Razbesnelo vodovje odnaša bregove, oporne zidove, jezove, njive in gospodarska poslopja ob vodi. Odnesla je tudi par mostov. V nevarnosti je več hiš. Wed njimi ljudska šola. Da se nesreča omili, je bilo vodstvo reševalnih del prisiljeno odstraniti nov betonski most nad šolo. Žebljarska zadruga je ustavila ves tovarniški obrat in delavstvo poslala na reševalna dela. Ko to poročamo (ob pol 8 zvečer), voda še vedno narašča in prebivalstvo v velikih skrbeh pričakuje, kaj bo prinesla noč. Pravkar smo zvedeli, da se je sesulo več opornih zidov in je v nevarnosti most na Zgornjem Ba-jerju, ker mu voda izpodkopava oporne zidove. Nujno je potrebna pomoč oblasti. Nov mestni zavod za reveže v Ljubljani Že ob vsesvetski akciji smo zvedeli, da mestna občina pripravlja nov zavod, ki naj predvsem pomaga najbednejšim revežem v našem mestu. Beračenje se je namreč tako razpaslo, da je postalo že velika nadloga najrazličnejših slojev, in že dolgo je mestna občina razpravljala s karitativni-mi organizacijami, kako bi bilo mogoče beračenje popolnoma odpraviti ali vsaj skrajno omejiti. Zamisel se je kaj naglo posrečila in zahvaliti se moramo predvsem uvidevnosti in dobroti šefa zna- Shod dr. Stojadinoviča v Bosanskem Novem v nedeljo. 20. novembra ne manufakturne tvrdke Feliks Urbane gospoda Franca Urbanca, da je mestna občina dobila zelo velike prostore v nekdanji stari cukrarni na Poljanskem nasipu. G. Franc Urbane je dobrohotno znižal najemnino tako nizko, da ga moramo prišteti med naše resnične človekoljube. Samo z zelo nizko najemnino je bilo mestni občini mogoče vzeti trakt ob Poljanskem nasipu in Živinozdravski ulici v najem za nov zavod, ki naj postane velika podpora najrevnejšim občanom in sploh revnemu ljudstvu našega mesta. V pritličju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 bo nameščena soba za vratarja zavoda in 8 m široka ter 12 m dolga kuhinja za prehrano brezposelnega, delavstva, in revežev. Poleg kuhinje je v pritličju tudi še shramba za jedila in shramba za drva ter stranišča, kakor v vseh nadstropjih. V I. nadstropju je 19 m dolga in 14 m široka dvorana, namenjena za obednico, kjer bodo reveži brezplačno dobivali kosilo in tudi druge obroke, vedno pa samo po eno tečno in dobro pripravljeno jed. V tem nadstropju je tudi prostorna soba za služinčad in pa nizka dvorana, dolga 32 m ter 12 m široka, ki jo pa mestni urad zamenja za drugo tako veliko dvorano v II. nadstropju, kjer bo spalnica, za družine. V II. nadstropju bo tudi tako velika dnevna ogrevnlnica ter posebna spalnica za. moške, dolga 13 m in toliko široka, ter tudi tako velika posebna spalnica za ženske. V tem zavodu pa ne bo stalnih stanovanj, temveč samo začasna stanovanja za najhujšo silo. Mestni socialni urad prevzame vse te velike prostore že 1. decembra, ko prične obratovati tudi javna, pomožna kuhinja v veliko korist vseh ljubljanskih revežev. V jedilnici bo lahko dobivalo brezplačno hrano do 150 revežev, seveda pa tudi samo začasno, da zavod morebiti ne bi dajal potuhe postopačem. Iz kuhinje bodo pa nosili reveži lahko hrano tudi družinam domov. Ker je mestni socialni urad poiskal ter porabil precej stare hišne opreme in postelj iz drugih mestnih ustanov, zlasti pa iz hotela Tivoli in iz nekdanje ogrevalnice, bodo adaptacije veljale samo nekaj nad 100.000 din. Tako je mestna občina ljubljanska kar na tihem in brez reklame v javnosti prav naglo pripravila ta zelo važni novi socialni zavod, ki bo neposredno koristil najrevnej- UHIOM iPECIJALITET Novinarski koncert Za novinarski koncert, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficielne prireditve v proslavo 20-letnice našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji Spored: Državna himna. I. Emil Hoehreifer: Gonposvetski si ion; Peter .Te reb: V jntro pomladno; Anton Foerster: Spak. — Poje pevski zbor »Grafika« pod vodstvom pevovodjo g. Danila Cerarja. XI. Milojevič: Sarplnninska uspavanka; Dvoržfik: Arija Marine ii oprrn .Dimitrij,; Lajovie: Kaj bi Ic gledal. — Poje operna pevka gdč. Vera Majdi-6 e v a. III. Tri slovenske prsmi. — Poje operni pevec g. Marij S i m e i, e (Zagreb). IV. Sibelius: Valsc tristr. — PleSe soloplesalka Narodnemu gledališča ga. G i z e 1 a Rravntfiar-jeva. — Janko in Metka, plesni duet ra Parmove Triglavske rože« — izvajata dve učenki ge, Bravui-čarjeve. Odmor V. Poehnrin: Drugi stavek iz koncerta za felo. Popper: Tarantella. — Izvaja čelistka gdč. 01 i Je raje v a. pri klavirju g. prof. Karel .1 e r a j. VI. Stritof: Mene pa glava boli Bi zet: Arija ii opere tCanncn«. Poje operna pevka ga. Mila K o -gej Staglerjeva. VII. Smetana: Arija iz «Prodane neves/ct. Dev: Kanglica. 1*010 operna pevka gdč. Valerija Hey-b a I o v n. Vlit. Jan PeSfa: Jugoslavija, slavnostna uvertura. — Igra vojaški orkester in. pcšpolka Triglavskega pod vodstvom kapelnika gosp. podpolkovnika Forda H e r z o g a. Vse pevce-snliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Narodnega gledali&fra g. A. N e f f a t. Po koncertu bo v vseh prostorih Tabora družabni večer, pri katerem bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 10. pešpolka. — Dolžnost vsakč žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. •• »D «w t)gl."r4fir'o pihal južnik. V severozahodnem delu se bo malo zjasnilo. Temperatura se bo znižala na zahodu. V ostalih delih države temperatura nespremenjena. Toplota je zdravje! Toplomere po termofore po termos-steklenice po 8 din 24 din 17 din kupujte na Miklošičevi c. 30 v Foto-drogeriji Hermes — Pogrešan. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je uvedeno postopanje, da se proglasi za mrtvega Dejan Hubniajer, rojen 28. februarja 1893 v Belgradu, pristojen v Ljubljano. Dejan Hubniajer je sin inž. Miroslava Hubinajerja in Madite Hubinajerjeve roj. Zanger, stanujoče v Ljubljani. Od izbruha vojne 1. 1914 je že pogrešan. Vstopil je kot dobrovoljec v srbski dohrovoljski oddelek in se je boril na francoskem bojišču. Uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim je predlagalo državno pravobranilstvo v Ljubljani v imenu državnega zaklada. Hubniajer je potomec Hubinajerja. sobor-ca kralja Petra, ki se je z njim boril v Bosni z ostalimi takratnimi slovenskimi dobrovoljci. — Svinjo so ukradli. Od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji nam poročajo: V noči od potka na soboto preteklega tedna so neznani tatovi odnesli 1'od-lesku Jakobu v Podgorcih iz hleva blizu 80 kg težko svinjo. V hiši so še Imeli luč. ko so v hlevu svinjo zabodli ter celo odnesli v bližni gozd. kjer so drobovje odvrgli. Nekaj dni prej so najbrž isti tatovi vlomili v hlev Kovačeca Antona, posestnika v Podgorcih, ter mu odnesli 12 kokoši in 3 purane. Orožniki so pridno na delu. da izsledijo nevarno tatinsko tolpo. iskana vlomilska trojica. Franca čerlna so orožniki kmalu prijeli: obležal je namreč popolnoma pijan v gozdu. Cerinova žena in Aljančič pa sta ušla naprej. Pozneje so orožniki prijeli tudi Čerinovo ženo. Aljančiča pn je na čuden način prijela v ponedeljek zvečer ljubljanska policija. Aljančič je namreč prišel v gostilno Franca Štolfe na Gospo-svetski 16 in naročil šilce žganja, nato pa je odšel v stranišče, kjer je hotel ukrasti žarnico, toda tisti trenutek, ko je začel žarnico odvijati, je stopil v stranišče gostilničar, ki je tata prijel in ga izročil stražniku. kanja dokazov oprostilo. Godec, ki slabo lomi slovenščino, je kazen sprejel, protestiral pa je proti prisilnemu delu, ker je, kakor je predložil dokumente, sedaj nemški državljan, ne pa jugoslo-— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Ljubljana I Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva vabi svoje člane, da se udeleže sv. maše-zadušnice, ki se bo darovala jutri, dne 24. t. ni., ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega oznanjenja (pri oo. frančiškanih) za r.aše umrle tovariše. 1 Skrb velikih narodov za svojo kri v tujini je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel g. dr. Alojzij Kuhar v petek, 25. novembra v beli dvorani U niona. Na to predavanje posebno vabimo vse one, ki jim je na srcu skrb naših izseljencev^ ki žive izven meja naše države, pa tudi oni, ki žive v naši državi izven naše banovine. Predprodaja vstopnic, Prosvetna zveza, Miklošičeva 7. 1 Na sestanku za proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije bo zaradi razporeda slavnostnega sprevoda treba ugotoviti tudi približno število udeležencev pri sprevodu. Odbor za proslavo zato prosi zastopnike organizacij, da za sestanek, ki bo v četrtek 24. t. m. ob 18 v veliki dvorani mestnega poglavarstva pripravijo potrebne podatke o številu udeležencev posameznih organizacij in društev, ki jih zastopajo. 1 Zgornja Šiška padlim vojakom. Dne 4. decembra bo v Zgornji Šiški spominska slovesnost padlim vojakom iz svetovne vojne, ki so bili iz nekdanje občine Zgornja Šiška. Ob pol 9 bo sveta maša, pri kateri bo imel cerkveni govor bivši vojni kurat, g. mestni župnik Janko Cegnar, nato pa bo v avli šolskega poslopja slovesnost, kjer bo sodeloval domači pevski zbor. Odkrita in blagoslovljena bo spominska plošča, govorila pa bosta predsednik krajevnega odbora za postavitev te plošče g. Franc Zaje in zastopnik »Zveze bojevnikov«, prosvetni referent g. Rudolf Wagner. 1 Muhasti november. Nedelja je prinesla zjutraj hudo slano. Najnižja jutranja temperatura v mestu je bila — 1.5 stop. Celzija, zunaj na aerodromu pa celo — 3 stopinje Celzija. Podnevi je bilo oblačno. 21. t. ni. zjutraj, ko je čez noč zavel jug, je začelo deževati in je do 7 padlo 102 mm dežja. Doslej smo imeli v novembru samo tri deževne dni z 11 min dežja. Nasprotno je bil oktober bolj moker in je padlo 181.7 mm dežja. Tako lepo in sončno novembrsko vreme smo imeli od I KINO SLOGA Telefon 27-30 Samo le danes In Jutri ob 15., 19. In 21. uril lean Gabili Ziv prikaz bratstva In vere v lepšo Ditre Par o VELIKA ILUZIJA in boljšo bodočnost narodov. — Film v znaku evropske kulture. — še en ropar na Gorenjskem. Na slovensko-hrvatski meji si ljudje še danes mnogo pripovedujejo o nekent slovitem roparju Uraniču ali Urba-niču in podobno, ki je pred kakšnimi štirimi desetletji ropal in kradel na debelo, bil prizanesljiv do siromakov, neizprosen pa do oderuhov in graščinskih nasilnežev. Motiv tega roparja sta obdelala tako Oton Župančič, kakor tudi nemški pisatelj GagSrn, ki je doma iz Brežic. Vlomilec s podobnim imenom — in še ni gotovo, če ni res v sorodu s slovitim roparjem Uraničem —, sedaj krade na debelo v okolici Koroške Bele. Tega Antona Uraniča dolže sedaj dveh večjih vlomov ter neke goljufije. Orožništvo Uraniča sedaj zasleduje, lodn uavihauec se zna spretno skrivati, kakor nekdanji njegov soimenjak na slovensko-hrvatski meji. — Tudi Vaši najmlajši naj bodo deležni pravilne nege zob! Za vsakogar Cimean! — Pozor pred sleparjem! Po Sloveniji in Hrvatski se potepa neki elegantno oblečen Nikola ali Miliovil Marinovič, ki se izdaja tudi za slikarja, ter trdi, da je njegov psevdonim »Pulisije« in da je doma iz Dalmacije. Zadnjič so ga videli v Sarajevu, od koder je najbrž pobegnil na Hrvatsko ali v Slovenijo. V Belgradu in Sarajevu je ta slepar obiskal razne bančne ravnatelje, se predstavil s ponarejeno vizitko načelnika valutnega oddelka finančnega ministrstva g. Nikolo Stanareviča ter je izvabil od bank večje zneske denarja. Pred tem sleparjem morajo biti naši gospodarstveniki oprezni, ker ni izključeno, da ne obišče tega ali onega. — Po naporu od športa, dolgih voženj z avtomobilom, na svežem morskem zraku, v hribih na soncu in snegu, po skrbeh in utrujenosti, Vas kličejo društvene obveze. Da bi se hitro osvežili in zopet dobili svojo telesno moč in ljubkost , se Vam nudi neprekosljivo sredstvo — izpiranje ust z ODOL-oni. Odol osvežuje in daje svež, dišeč dih. Kvaliteta odločal Slovenski izdelek, ki je hvaljen, bo tudi Vas zadovoljil. Kupujte torej PERION za pran|e perila! — Neobičajno oblečen obtoženec. Dva orožnika z nasajenimi bajoneti sta včeraj privedla pred ljubljanski mali kazenski senat iz mariborske kaznilnice neobičajno oblečenega obtoženca. Nosil je novo, čisto belo, volneno kaznjensko obleko in nn glavi belo čepico. Mnogi so šaljivo pripominjali. da bi bila taka obleka prav dobra za zimske športnike. V mariborski kaznilnici nosijo bele uniforme kaznjenci — večkratni povratniki. Kdor pride kot kaznjenec prvič v mariborsko ka- 1. 1925 naprej po zapiskih meteorološkega zavoda le 1. 1932, ko je padlo ves mesec 81.3 mm dežja, in pa leto 1936 s 53.3 nun dežja. Nasprotno je bil lanski november zelo deževen. Največ dežja s snegom je padlo lani 11. novembra, in sicer kar 87 nun. Prav okoli 20. novembra je bila po ravninah razgrnjena do 9 cm debela snežena plast. — Ponedeljek je bil vremensko prav muhast. Zjutraj dež, dopoldne je v presledkih rosilo, bi.lo je oblačno, a popoldne je na mesto od zapadne strani posijalo sonce. V ponedeljek okoli 16 je zavel topel jug, nastopilo je mlačno toplo vreme. Ponoči je deževalo. Včeraj je bilo vreme zelo spremenljivo. Posijalo je celo sonce, vmes je pa deževalo. Zimski plaie. suknjo ali obleko boste imeli res dobro in po okusu ako boste kupili v novi manpfakturl PRED ŠENKLAVŽEM! UUBLIANfl, Pred Škofijo 13 1 Vloin pri Medvodah. V eni prejšnjih noči je bilo vlomljeno v Golem Brdu pri Medvodah v letno vilo g. Borisa Krevlja iz Ljubljane. Vlomilec je odnesel mnogo posteljnine, nekaj drugih predmetov, več jestvin, pijače in nekaj posode. Kre-velj trpi okoli 1500 din škode. Vlomilec je znan ter ga zasledujejo sedaj oblasti. Gledališče Drama. Sreda 23.: »Potopljeni svet«. Red Sreda. Četrtek 24.: »Trideset sekund ljubezni«. Red Četrtek. Petek. 25.: Zaprto. Sobota, 26.: »Brezov gaj«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda 23.: »Manon«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac-Gavcllove.. Izven. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: »Aida«. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Izven. Sobota, 26.: »Roxy«, Premiera. Premierski abonma. Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 8 bo predaval Lucljan M. Škerjanec o razvoju slovenske glasbe. Predavanje je brezplačno in bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Predavanja ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice bodo še ves tn mesec, ker se prične tečaj o zelenjadarstvu šele 5. decembra t. 1. Prihodnje predavan je bo drevi ob 7 v kemični dvorani na 1. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Slrekelj o »zimski p o v r t n i n k. Vstop prost. Poizvedovanja Izgubil je neki gospod od hotela Union do Mirja 4 ključe na obročku in lepo prosi najditelja, da jih odda proti nagradi v naši upravL JpUiL sredstvo za čiščenje! Dovolj Je vzeti 1-2 zrna. 2 kom Din 150,12 kom. Din 8'—, 60 kom. Din27-—. Re«. 8. br. 81888./3P. Naše dijaštvo Akademlčarke! Kongregacija akademičarlč Ima svoje redne sestanke v frančiškanski kapeli vsako sredo točno ob 19.10 (brez akademske četrti!). Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih' bo imela danes ob p o 1 o s m i h zvečer svoj redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni! Na zadnjem občnem zboru Akademskega kluba montanistov je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Koželj Tone, podpredsednik Cvetko Ignacij, tajnik I Marovt Lado, tajnik II Sedlar Joža, blagajnik Jenčič Mirko, gospodar Cigtith Koloman, knjižničar Benedik Pavel, arhivar Berce Marija, referent za poč. prakse Dolenc Marjan; nadzorni odbor: Berce Leopold, Drovenik France; častno razsodišče: Sapač Franc, Korošec Viktor, Mandič Nikola, Dedič Fahret, Kovačič Rudi. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčač, Sv.,Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Ne silite v smrt, ne ugo-nabljajte se sami! Prehlad je začetek vse bolezni. Neprecenljiv Vam je novi, toplo vulkaniziran original Wimpassing termofor, dalje domači zdravilni čaji, razni bonboni kot Arosa, Valda, Kaiserjeve karamele itd. Droserlia Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5. Kamnik Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Šafarj«. Maribor 300.000 din odškodnine za nedolžno obsojene Maribor, 22. novembra. V Mariboru še ni bilo sodne obravnave, ki bi bila vzbujala kedaj toliko pozornosti, kakor je bil primer bratov Ivana in Jožefa Markuci, Ane Mar-kuci ter Mihaela Zemljiča. Po nedolžnem obsojeni na smrt, oziroma na dolgoletne ječe, so bilgi šele pred tremi leti končno oproščeni ter izpuščeni. Dolgoletne sodne obravnave in preiskave so jim uničile celotno premoženje ter so se vrnili v svobodo kot berači, telesno in duševno strti. Po prizadevanju njihovega odvetnika dr. Komavlija, ki je vodil obnovitev procesa, so vsi obtoženci zahtevali odškodnino. Dolgo je trajalo, preden so vse in-štance njihove zahteve pregledale ter presodile, slednjič pa so vendar uspeli. Te dni so dobili prizadeti rešitev stola sedmorice v Zagrebu glede povračila imovinske škode zaradi neupravičene obsodbe. Na podlagi te rešitve jim bo država izplačala okoli 300.000 din. S tem jim bo vsaj nekoliko zadoščeno za njihovo dolgoletno duševno in telesno trpljenje, ki so ga prestajali kot nedolžno obsojeni v ječi. m Velike težave z novim zvonom. Kakor smo že poročnli, so pripeljali iz Rač na 15-tonskem avtomobilu nov zvon za frančiškansko baziliko v Mariboru, ki bo največji v državi. Spravljanje tejja velikana v zvonik je zvezano s precejšnimi težavami. Odločili so se, da ga bodo potegnili v line znotraj zvonika. V ta namen so na severni strani cerkvene ladje odprli zazidana vrata poleg zvonika ter spravili zvon v cerkveno notranjost. V zvoniku so odstranili stopnišče ter prebili strop, v katerem so napravili posebno odprtino. Da bodo spravili zvon pod zvonik, pa so morali razširiti tudi vrata, ki vodijo iz cerkvene ladje v prostor pod severnim zvonikom. Zvon bodo dvignili z velikim škripcem na debeli žični vrvi. Škripec ima šestkratno prestavo, tako da bodo vso ogromno težo obvladali štirje možje, ki bodo z vitljem spravili zvon v 25 m visok stolp. m Stolni dekliški krožek ima drevi ob pol 7 svoj redni sestanek v običajnih prostorih. m Spremenjene ure v kolodvorskem skladišču. Od 25. nov. bo za blago enega meseca postaja gl. kol. uvedla pri oddaji tovornega blaga nove uradne ure, in sicer od 7—12 in 15—18. Po preteku enega meseca se bodo na podlagi dobljenih izkušenj odločili, kakšne bodo v bodoče uradne ure. m Posestne spremembe. Zasebuica II. Htibner je kupila od posestnice in trgovke Z. Bizjak vilo v Kamniški ulici št. 13 za 330.000 din; zasebnici Ana in Marija Senkovič sta kupili od posestnika Fr. Senekoviča hišo na Tržaški cesti 71 za 60.000 dinarjev in posestvo v Sp. Radvanju za 20.000 din. Ti kupi pa seveda še niso končnoveljavni, ker jih mora prej odobriti še prometna komisija. m Umrli so: v Razlagovi ulici 25 zasebnica Magdalena Hafner, stara 68 let; na Aleksandrovi cesti 77-letna zasebnica Terezija Volf; v Marmon-tovi ulici 77-letni strojevodja v p. Franc Leskovar in v Čopovi ulici 83-letna zasebnica Klara Ratej. Naj v miru počivajo! Sorodnikom naše sožalje! m Obsojena ljubitelja knjig. Pred sodnikom-poedinceni mariborskega okrožnega sodišča sta se včeraj zagovarjala mizarski pomočnik Fr. Bezjak iz Senika in pos. sin J. Majcen, ker sta pri upravi Umetniške propagande v Loki pri Zidanem mostu na izmišljene naslove naročevala knjige in jo tako oškodovala za 2000 din. Bezjak je bil obsojen na 3 mesece zapora in 300 din denarne kazni pogojno na tri leta, Majcen pa na 2 meseca zapora in 20 din denarne kazni, pogojno na 2 leti. m Izgubljeno kolo. Šofer Franc černče, zaposlen pri avtoprevozniku Jerebu, je izgubil med vožnjo z Golnika do Maribora rezervno avtomobilsko kolo s pnevmatiko, vredno 1500 din. m Članarino je zapravil. Rdeči križ na Po-brežju in pa pevsko društvo »Zarja« sta imela skupnega inkasanta, ki je več mesecev nabiral članarino pri članih in podpornikih, obračuna pa ni napravil, Pač pa so zvedeli odborniki, da ta inkasant prav imenitno živi ter popiva po gostilnah. Ko je inkasant Rudolf Malek opazil, da mu več ne zaupajo, je prijavil mnriborski policiji, da mu je nekdo ukradel s kolesa aktovko z inkasi-ranim denarjem. Sedaj so ga na policiji nekoliko bolj trdo prijeli, pa je priznal, da je članarino zapil. Obe društvi sta oškodovani za znatne zneske. Gledališke Sreda, 22. nov.: Zaprlo. Četrtek, 23. nov. ob 20: »Boccaccio«. Red B. Razvoj naše trgovine z Italijo Poročali irao že, da so bila pretekli teden uspešno zaključena zasedanja mešanega vladnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora. Za leto 1039. je računati, da bo znašal naš izvoz v Italijo 250 milij. lir, t. j. okoli 580 milij. din, kar pomeni v primeri s kontingenti, odobrenimi za leto 1938, povečanje za 70 milij. lir ali za 38.8%. Po vesteh iz Belgrada je povečan kontingent za uvoz lesa v Italijo v taki meri, da bo lahko popolnoma zadovoljil naše potrebe. Povečanje izvoza lesa se bo začelo izvajati takoj, odnosno najkasneje dne 1. decembra 1938. Glede na povečanje izvoza živine pišejo belgrajski listi, da jfe tega povečanja pričakovati šele v sredi marca 1939, ker Italija forsira sedaj prodajo svoje živine. Letos ima Italija namreč zelo malo krme in mora zaradi tega zmanjševati število živine, kar hoče doseči s povečano prodajo na domaČem trgu. Po skupinah je izvoz naših predmetov kontin-gentiran takole: les 108 milij. lir, živina in proizvodi 65 milij. lir, žitarice 41 milij. lir in za ostale proizvode 37 milij. lir, torej skupno 251 milij. lir. Glede italijanskega izvoza k nam so naši me-rodajni faktorji upoštevali dejstvo, da je treba povečati naš uvoz iz Italije. Zaenkrat vsebuje novi protokol samo določila, ki naj služijo kot podlaga za večjo zamenjavo blaga med obema državama. V protokolu so upoštevane tudi klirinške razmere in vse kaže, da ne bo prišlo v medsebojnem prometu do velikega našega aktivnega klirinškega salda, ki bi predstavljal resne zapreke za nadaljnji razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama. Padec cen v oktobru Po podatkih naše Narodne banke se je Indeks cen na debelo zmanjšal od septembra na oktober od 78.0 na 76.8 (če vzamemo za podlago cene leta 1926 kot 100). Lani meseca oktobra je znašal indeks cen na debelo v naši državi 80.0, kar pomeni, da je letos nivo cen nižji. Nadalje omenjamo, da se je od septembra na oktober lani indeks cen povečal od 78.1 na 80.0, dočim je letos od septembra na oktober padel. Nadalje posnemamo za nekatere druge države podatke o gibanju ceu iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov za oktober (v oklepajih navajamo cene za september, podlaga pa je tu leta 1929 kot zadnje normalno leto pred svetovno gospodarsko krizo): Avstrija 82.6 (82.2), Belgija 72.5 (73.1), Kitajska (v Šangaju) 160.3 (157.8), Danska 102.8 (101.9), Francija 105.7 (104.0), Indija (Kalkuta) 67.4 (67.4), Holandija 71.1 (70.7), Anglija 86.8 (86.1), Švedska 91.4 (90.7), Švica 74.9 (74.7) in naša država 76.3 (77.5). Iz tega pregleda je razvidno, da so od septembra na oktober cene na svetovnih tržiščih na splošno narasle. Bački otrobi noilrajo 07—98 din, banatskl 90—92, sremski in slavonski 93—95 din. Ječmen : Trguje se le sem in tja kak vagon za potrebo domačega konsuma. Ozimni 65-66 noti ra 150 din. Oves: Tendenca je čvrsta, ponudbe so slabe, dočim je povpraševanje še vedno živahno od vojnih dobaviteljev. Sremsko-slavonsko blago notira 146-147 din. Žitni trg Ljubljana, 22. novembra. Domači pregled: Tendenca za pšenico na domačih tržiščih je neizpremenjeno slaba. V zasebnem prometu je poslovanje minimalno in le od časa do časa se zaključi kak vagon pšenice za račun mlinov iz Slavonije in Slovenije ali za račun konsum iz Dalmacije. Edini kupec blaga je Priv. izvozna družba, ki je do 15. novembra po nespremenjenih odkupnih cenah nakupila 15.824 vagonov pšenice. — V splošnem se pričakuje, da ne bo posebnih sprememb v cenah za pšenico, ker so dosedanje cene v zasebnem prometu precej izpod cen Prizada. V zasebnem prometu notirajo sledeče cene: bačka pšenica iz okolice Novega Sada in Som-bora 147—148 din, gornjebačka 149—150, bačka bankutska pšenica 80 kg težka 1% 150—152, bačka kanalska 154—155, bačka, banatska, potiska 156 do 157, begejska 155—156, gomjebanatska 150 do 151, srednja in južnobanatska 148—149, sremska, okolica Indjije in Rume 148—149, okolica Šida 149 do 150 din. Koruza : Tendenca za koruzo je prijetnejša. Umetno sušeno koruzo, šlepovsko blago, kupuje >Prizad«, za manjše količine pa je bilo popraše-vanje od strani kontremine. Ponudbe je bilo nekaj več, in to v koruzi, ki je bila že prej sušena, ker se sedaj malo suši zaradi slabih dovozov surovega blaga, ki je poleg tega v ceni tako visoko, da se sušenje komaj izplača. Za umetno sušeno koruzo je tudi nekoliko boljše povpraševanje od strani domačega konsuma, pri čemer pridejo v poštev še prav posebno dobave z nakaznicami. Od trgovcev iz Srbije je ravno tako stalno povpraševanje. Za to relacije se razen rumeno koruze išče tudi bela umetno sušena koruza. Ponudbe v beli koruzi so malenkostne. Za kupčije terminske koruze so kazali poseben interes trgovci iz Srbije in pa špekulacija. Cene tako v promtnem blagu, kakor tudi v terminski robi so se nekoliko popravile. Stara koruza notira 120—122 din, pariteta Indjija, umetno sušena 100—101 din, pariteta Indjija, 99—100 pariteta Vršac. — Umetno sušena šlepovska koruza 101—102 din Vršac, terminska koruza december - januar 86.50—87.50 din pariteta Vršac, pariteta Indjija marec-april 103—104 din, marec, april, maj, junija 105.50—106.50 din, maj, junij, julij 109 do 110 din, bela umetno sušena, pariteta Vršac 112—113. Moka: Tendenca je nespremenjeno slaba, ponudbe so precejšnje, povpraševanje je majhno. Bačka in banatska pekovska moka notira 242.50 do 247.50 din, merkantilna 237.50—242.50, solo nu-larica 230—235 din, potisko-begejska, fco vagon Sisak 255—260 din. Otrobi: Tendenca je mirna; manjše količine so bile zaključene za račun Madžarske. Povpraševanje domačega konsuma je stalno dobro. Izvažanje v dinarskem prometu. Finančni minister objavlja odlok, po katerem smejo jugoslovanski državljani, ki stanujejo v obmejnem pasu, v katerem stvarno obstoji obojestranski obmejni promet, za nakup življenjskih potrebščin za svoje hišne potrebe iznašati dnevno samo do 100 din v kovanem denarju na osebo. Ta ugodnost se ne nanaša na dvolastnike in njihove delavke, ki prehajajo mejo z namenom obdelovanja dvolastniških posestev. Posojilo za sarajevsko gledališče. Ministra prosvete in financ sta predpisala izpremembo uredbe o gledališkem dinarju, na osnovi katere bo narodno gledališče Kralja Petra II. v Sarajevu najelo posojilo 4.5 milij. din pri Drž. hipotekami banki. Po tej uredbi cedira gledališče banki za časa odplačevanja posojila Drž. hip. banki vsakoletno podporo drinske banovine v znesku 240.000 din in mestne občine sarajevske v znesku 150.000 din. Za redno izplačilo dolga jamči tudi drinska banovina. Dobave. Strojni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 30. novembra ponudbe za dobavo raznih azbestnih vrvic. Licitacija. Dne 24. novembra bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudske hrane; v inženirskem oddelku pa dne 26. novembra za napravo ograje iz bodeče žice. Avstrijska tobačna režija. Kot znano, je obstojal doslej v bivši Avstriji tobačni monopol, katerega pa Nemčija ne pozna. Sedaj poročajo z Dunaja, da bo bivši avstrijski tobačni monopol postal delniška družba. Borza Denar Dne 22. novembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so ostali v Ljubljani in v Belgradu neizpremenjeni na 14.20—14.40, v Zagrebu pa so se okrepili na 14.23—14.43. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,024.574, v Belgradu 3,074.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 696.000 din. Ljubljana — tečaji s prlmom: Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2401.66—2416.26 Berlin, 100 mark...... 1766.73—1780.61 Bruselj, 100 belg ...... 746.19— 751.26 Curih, 100 frankov..... 996.45—1003.52 London, 1 funt...... . 206.66— 208.72 Newyork, 10 dolarjev ..... 4382.26—4418.57 Pariz, 100 frankov ...... 115.52— 116.96 Praga, 100 kron...... . 150.93— 152.04 Trst, 100 lir ....... . 231.45— 234.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.595, London 20.71, Newyork 442.75, Bruselj 74.85, Milan 23.20, Amsterdam 241, Berlin 177.10, Stockholm 106.70, Oslo 104.075, Kopenhagen 92.25, Praga 15.15, Varšava Ali so pllncnc bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljuflh, zastarelem kaliju, lasluzenju, dolgotrajni hrlpavostl In hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmnnna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na: PUHLMANN d CO., BERLIN 615, MUggClSfrosse 25-25-0 Oglas res. od ministrstva »ucllalne politike, sanlteno oddclenle S. br. 2416 od 12. XII. 1931 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.85, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.13, Buenos Aires 101.25. Vrednostni papirji Ljubljana: D r ž. p a p i r j i : 7% Investicijsko posojilo 98—99, 4% agrarji 59—60, vojna škoda promptna 467—470, 6%begluške obveznice 89.50 do 90.50, 6% dalmatinski agrarji 90-91, 8?ž Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 90—91. 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 98—100, 7% stabilizacijsko posojilo 96—98. — Delnice : Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 185—190. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, 4% agrarji 58—59.50, vojna škoda promptna 465—467 (463), 6% begluške obveznice 88.50—90.50, 6% dalmatinski agrarji 88—88.75, 5% severni agrarji 58—59.50, 8% Blerovo posojilo 94—96.25, 7% Blerovo posojilo 90.25—91, 7% pos. Drž. hipotekarne banke 99 denar, 7% stabilizacijsko posojilo 97.50 denar. — Delnice : Narodna banka 7.850 denar, Priv. agrarna banka 220 denar, Trboveljska 184—185, Gutmann 46—51, Sladkorna tovarna Osijek 75 denar, Osiješka livarna 160 denar, Isis 26 denar, Jadranska plovba 850 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25 denar, 4% agrarji 60.£5, vojna škoda promptna 466—466.50 (466.25, 466), 6% begluške obveznice 89—89.50), 6% dalmatinski agrarji 88— 88.50 (88.50), 4% severni agrarji 58.25—58.75, 8% Blerovo posojilo 97—98, 7% Blerovo posojilo 90.50 —91. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.4(50, Priv. agrarna banka 226.50—229 (231, 228). 2itni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica srem. 147—149, slav. 148 do 152; ostalo Prizad. cene. — Oves bač, srem., slav. 145—147. — Koruza bač. 87—89, bač. sušena, neizpremenjeno. — Moka bač. Og, Ogg 240 do 250, 220—230, 200—210, 180—190, 150—160, 100 do 110. — Tendenca neizpremenjena. Promet 68 vagonov. Cene živine in kmetijskih pridelkov V Ptuju dne 18. novembra 1938. Voli: I. vrste 5.50, II. vrste 4.75, III. vrste 4.25; telice: I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 4.25; krave: 1. vrste 4.25, II. vrste 3.50, III. vrste 2.50; prašiči: špe-harji 8.25—8.50, pršutarji 7.25—8 din za kilogram žive teže. Goveje meso: I. vrste, prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svi- njina 13—16; slanina 17; svinjska mast 18; čisti nied 16; surovo kože: goveje 9, telečje 11, svinjske 8 din za kilogram. Pšenica 180—200, ječmen 200, rž 150, oves 150, koruza 110, fižol 200, krompir 50, seno 50—75, slama 25—35; jabolka: I. vrste 250, II. vrsle 130; moka 325—350, koruzni zdrob 250 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5, fino sortirano staro vino pri vinogradnikih 10, novo vino iz kvalitetnih vrst grozdja 8, novo vino iz navadnih vrst grozdja 4.25, mleko 1.50 din liter. V Kranju dne 21 .novembra 1988. Živinski sejem je bil slabo obiskan. Prignanih je bilo le 33 volov, 17 krav, 2 junca, 1 bik, 17 svinj in 15 prašičev. Prodanih je bilo 15 volov, 7 krav, 1 junec, 1 bik, 10 svinj in 6 prašičev. Cene so bile v splošnem od zadnjega sejma nespremenjene, samo fižol in seno sta nekoliko porastla v ceni. Cene so bilo naslednje: Voli: I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrsle 5; telice: I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrste 5; krave: I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 1.75; teleta: I. vrste 8, II. vrste 7; prašiči: špeharji 10.50, pršutarji 8.50—9.50 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, lil. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14—16 din, slanina suha 22 do 26 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—26 din, oprana volna 34 do 36 din, goveje kože 8—11 din, telečje kože 11 din, svinjske kože 6—8 din za 1 kg. Pšenica 190 din, ječmen 185 din, rž 185 din, oves 160 din, koruza 140 din, fižol 250—300 din, krompir 75—100 din, lucerna 1900 din, sena 80 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 700 din, II. vrste 550 din, III. vrste 400 din, suhe češplje 1000 do 1200 din, moka 320 din, koruzna moka 225 din, ržena moka 300 din, ajdova moka 350—600 din, koruzni zdrob 275 din za 100 kg. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna ln zdravilna Je samo ena, ona i rdečimi srci. Zdravje in užitekl Kranj Upokojeni orožnik kradel. Zadnje čase so opažali kramarji in trgovci, ki prodajajo svoje blago v petkih in ponedeljkih na stopnicah v Kranju, da jim vedno zmanjka nekaj blaga. Mno^gi trgovci so že sumili 6Voje uslužbence nepoštenosti, čudno se jim je zdelo le to, da bi kradli le takrat, ko jc blago na stojnici. Pretekli ponedeljek je prodajal svoje blago na trgu nasproti farne cerkve tudi trgovec g. Jenko. Zena g. Jenka je opazila, da je hotel Ivan 2., upokojeni orožnik, stanujoč na Hu-jah pri Kranju, spraviti skrivaj pod svoj plašč flanelasto rjuho. Pogledala ga je ostro, on pa je začel otipavati rjuho in vprašal za ceno. Ko mu je gospa povedala ceno, je vrgel rjuho nazaj in dejal, da je predraga. Naslednji dan je prišla k Jenkovim neka ženska in povedala, da je videla Ivana Z., ko je ukradel z njihove stojnice dežnik bojjše vrste. Trgovec Jenko je tatvino prijavil orožnikom, ki 60 v četrtek dopoldne preiskali stanovanje Ivana Ž. Našli so večjo množino galanterijskega blaga, lepo zloženega v škatljo in v kovčeg, katero je Ž. nakradel po stojnicah. Aretirani je tatvine priznal in dejal, da od ukradenih predmetov še ni ničesar prodal. Vrhnika Javna zahvala. Veliko delo letošnjega leta je za nami. Prosvetni dom je v glavnem dograjen in je bil v nedeljo 13. novembra 1938 s slavnostno akademijo izročen uporabi. Sedaj so se naše prosvetne organizacije že vselile. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki javno zahvalimo sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bila ta tako lepa in velika zgradba postavljena v naravnost rekordnem času. Na prvem mestu ee moramo zahvaliti g. arhitektu Jožetu Sikyta, ki nam je brezplačno napravil načrte in potem še ves čas s toliko ljubeznijo dajal nasvete pri gradnji. Enako se moramo zahvaliti njegovemu svetovalcu umetnostnemu zgodovinarju g. odvetniku Marijanu Ma-roltu za vso njegovo skrb in delo; zlasti še za režijo tako lepo uspele akademije. Pozabiti ne smemo zidarskega mojstra g. Ivana Pelkovška, ki je prevzel zidarska dela, Andreja Dobrovoljca, kleparja, ki nam je celo telovadnico pokril gratis; tesarskih mojstrov Jtirce in Petra Revna, ki sta z res mojstrsko preciznostjo izvršila svoje drlo; mizarjev J. Voljča, Rožmanca, Vinterja in Ogrina in še vseh ostalih, ki so se z rokami trudili pri graditvi tega kulturnega hrama. Iskreno se dalje zahvaljujemo vsem neštevilnim darovalcem, od katerih so se nekateri pokazali čez vsako pričakovanje požrtvovalne in podprli našo slvar z res lepimi vsotami. Zahvaljujemo se voznikom in ku-lukarjem za ves njihov trud. Tudi tistim, ki ste prišli v nedeljo v Dom, da manifestirate za katoliško prosvetno idejo in daste priznanje našim prizadevali jem, bodi na tem mestu izrečena zahvala. Nazadnje še priznanje, ne majhno/ vrhniškim gospem za izvrstno pripravljeno jedačo in pijačo po akademiji ter dekletom za hilro postrežbo. Še enkrat vsem dobrotnikom, delavcem in somišljenikom, imenoma navedenim in nena-vedenim, iskrena hvala! Bog živil — Štefan Kra-Ijič, predsednik prosvete; Ignaci| Hren, predsednik gradbenega odbora. KULTURNI OBZORNIK Spomenica pripravljalnega odbora za ustanovitev akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani Kakor je znano, se je v Ljubljani že pred letom ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki si je stavil za nalogo, pripraviti vse potrebno, da bi tudi Ljubljana dobila visoko umetniško šolo, kakor je že v Belgradu in v Zagrebu. Prav sedaj se v Belgradu sestavlja pravilnik za umetniške^šo-le v Jugoslaviji, v katerega bo vstavljen tudi člen o glasbenih akademijah (za Ljubljano je bila ustanovitev že načelno sprejeta) in v katerega naj bi prišla tudi ustanovitev slikarske akademije v Ljubljani. Ob tej priliki je pripravljalni odbor čutil za potrebno, da v posebni, skrbno sestavljeni spomenici razloži in utemelji vsa dejstva, na podlagi katerih taka umetniška šola v Ljubljani ni samo potrebna, temveč za slovensko umetnost naravnost nujna ter smo jo dolžni ustanoviti zaradi svoje tradicije in številnih poizkusov preteklosti ter potrebe sedanjosti. Po posameznih točkah utemeljuje spomenica to zahtevo kot upravičeno z dokazi, da se 1. umetnost v moderni dobi skuša zopet nacionalizirati in išče v svoje narodno jedro; 2. da je podlaga visoke narodne umetnosti ljudska umetnost, v našem primeru slovenska, ki se razlikuje od drugih jugoslovanskih etniških skupin, kar je za celokupno etniško bogastvo Jugoslavije samo v korist ter predstavlja svojevrstno vrednoto in pomaga k novi pestrosti. To 6Voje-vrstnost je treba gojiti; 3. visoka umetnost bi morala organsko rasti iz te ljudske. Tega pa v Jugoslaviji dosedanje umetniške gole v slovenskem primeru ne delajo, da, razvoj svojevrstno slovenske Umetnosti celo zavirajo s svojimi šolami, naši duševnosti tujimi. Tako Slovenci nimamo danes nobene izrazito slovenske umetniške šole, kakor bi bilo v interesu pestrosti jugoslovanske kulture. 4. Zato bi bilo v korist razvoju in rasti jugoslovanske kulture, da pri nas v ustanavljanju umetniških akademij obvelja načelo regionalizma, ki bi upošteval zgodovinsko teritorialne in kulturne posebnosti etniških organizmov ter mu pomagal do posebnega izraza tudi v likovni umetnosti. 5. Slovenija more torej povsem upravičeno reklamirati zase pravico po akademiji, ki bi gojila slovenstvo in slovenski svojevrstni izraz tudi v slikarstvu in kiparstvu ter ga razvila na kolikor mogoče visoko stopnjo. Slovenska umetnost sama tudi ni še tako v zarodku, da bi take akademije ne zmogla; pogled v umetnostno zgodovino nam celo pokaže, da so že za Časa prvih »operozov« mislili v Ljubljani na umetnostne šole in so tudi že živele ter so posamezni slikarji do najnovejšega časa na tujem (Ažbe) in doma (Sternen, Jakopič) vzdrževali nekake šole in gojili sistematično slovensko umetnostno tradicijo. Tako ima ta zahteva tudi večstoletno tradicijo na svoji strani. 6. Slovenska kulturna dejavnost mora biti močna in zrela, če hoče stati trdno na mejah Jugoslavije. Močna pa bo la zahodna in severna straža samo, če bo celota krepka, celota bo pa krepka samo, če hodo deli življenja zmožni in do viška razviti. — Na podlagi vseh teh zahtev prosi odbor jugoslovansko vlado, naj ustanovi v Ljubljani čimprej tudi akademijo za upodabljajoče umetnosti. Poleg odbora so to spomenico podpisala tudi vsa ostala slovenska znanstvena in kulturna društva v Ljubljani. Spomenica je izšla v bibliofilski Izdaji in v omejenem številu. Danes snmo poročamo o njej. Ker pa je ustanovitev slovenske visoke slikarske šole v Ljubljani važna zadeva, ki se tiče vse narodne kulture in brez katere bi bila naša kultura okrnjen torzo, bomo stvari ob priliki posvetili še posebno pozornost. td * Knjige .Tugnslovenske akademije v Zagrebu. Izšle so te dni nove knjige zagrebške Akademije znanosti in umetnosti, med katerimi zasluži posebno pozornost nova izdaja Gunduličevih d e 1 ob priliki 350 letnice rojstva tega največjega starohrvaškega pesnika. To izdajo je za tisk priredil in uvod napisal pokojni prof. Korbler, zdaj pa ga je za tisk pregledal in izpopolnil znani strokovnjak za dubrovniško literaturo dr. Kešetar. Uvod govori o Gunduliču nasploh in še posebej o Osmanu, njegovih izdajah in izpopolnitvah. Ta knjiga pa prinaša Gunduličeva dela: Arijadno, Prozerpino, Dubravko, Dijano, Armido, Pjesmi pokorne, Od veličanstva božijeh, Suze sina razmet-noga, Ljubovnik sramežljiv, U smrt Marije Ka-landarice, U slavu Ferdinanda II. ter Osnian. Tem delom pa jo dodan »dodatek«, ki prinaša nekaj pesmi iz zapuščine Ohmučeviča, o katerih pa žo gre debata, ali jih lahko pripišemo Gunduliču ali no, namreč prevod Tassovega Jeruzalema (odlomek), potem pa razne dopolnitve »Osmana« (Sor-kočeviča, Zlatriča, budimpeštansko iz I. 1827 in Mažuraničeva). S tem kritičnim delom je Akademija napravila veliko kulturno in narodno delo (kajti prejšnja izdaja Ounduliča je že zdavnaj pošla). Knjiga obsega XVI uvoda in 680 strani ter velja 200 din. — Poleg te zbirke »Stari pisci« je ob tej priliki izdala Akademija tudi dr. Miroslava H i r t z a »R i j c Č n i k narodnih zoologičkih naziva«, in sicer drugo knjigo, kjer so zbrana imena ptic od A do K (od Ačko do Klonja). Knjiga ima 270 strani in velja 70 din. Prirodoslovna istraživanja Kraljevine Jugoslavije, zv. 21. V izdaji Akademije je izšel nadaljnji 21. zvezek zgodnje publikacije, ki tvori poseben velik zbornik in vsebuje sledeče razprave: 1. Dr. Ferdo Miši č: Tablice redoslijeda umiranja za bivše pokrajine, gradove, srezove i sela u Jugoslaviji, kao i za neke bliže države Balkana i Srednje Evrope. 2. O oscilacijama Bakarskog zaljeva i opčem problemu zalijev-skih sesa (dr. J. Goidberg in dr. Kemp-n i j). — Zbornik obsega 231 strani in velja 130 dinarjev. — Poleg tega pa je izšel tudi Bul letin International, knjiga XXXI, z doneski prirodoslovnih pisateljev dr. flnezde, J. Goldberga, K. Kempnija, dr. Horvata, dr. J. Lončarja, dr. F. Mikiča, dr. Šercera, dr. F. Tučana in dr. Vouka, ki so v hrvatskem originalu izšle v Radii, Prirodoslovnih istraživanjih in Ljetopisu, tu pa so ponatisnjeni v nemškem jeziku. Cena 50 din. Naša zvezda. — Dijaški list, Ljubljani, leto VIII., št. 1—4. »Naša zvezda« se je v letošnjem letu čudovito po.mladila v obeh oddelkih, v listu za dijake in prav tako tudi v listu za dijakinje, ki izhajata ločeno, pa pod istim lepim naslovom. Danes naj par vrstic posvetim samo listu za di-ke, ki je izšel žc dvakrat v dvojnih številkah, in smo o prvi že poročali. Druga dvojna številka pa prinaša sledeče članke: Uvodno besedo »Pojdi moj sinko na pot .,,« v prepričanju, da si otrok božjil Dr. Stanko Cafnkar je napisal topel spomin na molitve lavretanskih litanij v dijaških letih, ter je zdaj napisal nekak uvod v njih osebno doživljanje, ki ga bo nadaljeval. Po odlomku iz francoskega pisatelja Pierre L'Eremita sledi kratka glosa F. S. Finžgarja: »Kje je pot iz dušne stiske?«, s katero sc spominja smrti francoskega pisatelja Franclsa Jammesa. »Td« piše o novi Češki in Slovaški, ki začenjata novo republiko z Bogom. Dr. Slapar opisuje dogodek iz dijaškega življenja pod naslovom »Iz življenja za življenje.« Se.ški se spominja zvestobe škofov Sedeja in Jegliča. M. M. o obisku na »Navju« pri slovenskih kulturnih delavcih. D. J. Pogačnik priporoča dijaški molitvenik »Tvoj molitvenik«. Dr. Wraber piše o kongresu Pax romane v Sloveniji. Dr. Čes-nik prikazuje poklic odvetnika, prnf. Jcsennvec pa vernost škofa Hrena v članku »Ali so bili naši kulturni delavci verni?« P. S. pa sc je spomnil prof. dr. Dcbevca pod naslovom »Takih profesorjev nam Bog dajl« Številko zaključuje povest »Skrivnostne smuči«. — To je vsebina kratke številke dijaškega kongregacijskcga glasila, v katerega pišeio priznani slovenski katoiiski pisatelji, duhovniki in laiki. List najtopleje priporočamo za naše dijake, saj slane letno samo 8 din, oz, v skupinah 7 din (Strcliška ulica 12, Ljudski dom). Osemdesetletnica svetovne pisateljice, Nobelove nagrajenke Hockey v Švici Letošnjo hockeysko sezijo v Švici so otvoriii v Curih« in sicer s tekmo med curiškim in praškim klubom drsalcev Selma Lagerlof »lavna švedska pisateljica je izpolnila 80 let svojega življenja cvetic. Nekaj šoferjev se vprašujoče ozira, rekoč: >Ali bi v Marbacko?« Pa sem se spomnil sprevodnika, ki mi je bil rekel: »Če ste pri ,Selmi' že priglašeni, pojdite tistih sedem kilometrov s j>o-staje kar peš; za nazaj vam bo itak ona dala svoj avto.c Šel sem torej čez trg proti staremu mostu. Molorni čolni so že kar pripravljeni za zimsko spanje, tudi parnika »Gosta Berljng« in »Selma Lagerlof< sta že prenehala z vožnjami. Pri beli cerkvi z visokim zvonikom je župnišče, kjer je pastorjev sin Karel Frykstedt ali Gosta Berling s svojimi prigodami zabaval vse ljudi. Pokrajina postaja samotna, pot je kar precej dolga. Ozka je ta pot, ki jo obrobljajo visoke jelke; komaj da more voz mimo voza. Selma Lagerlof ne biva ob veliki cesti. Nikogar ne srečam, razen velikega tovornega avtomobila, ki pelje mleko iz Marba-cke v Sunno. Jelk ni več; pred menoj se razpro-stre dolina in med njivami in vrtovi se pojavi na koncu brezovega drevoreda velika, bela hiša. Nastala je iz nekdanje majhne krčme, kjer je bila pred 80 leti Selma Lagerlof rojena. Grem mimo trgovine za 70 uslužbencev s posestva do debele verige, ki obdaja hišo, da zadržuje radovedneže, ki so si sicer nosove potlačili na šipah nizkih oken, če je Selma Lagerlof sedela pri mizi. Po svetu okoli V Manchestrn e neki vlomilec razlagal na sodišču, da je žepna atvina hujši zločin in da naj bo strožje kaznovana kot na primer vlom. Zakaj pri vlomu zločinec ve, ali krade bogatašu ali ne, a z žepno tatvino oškoduje lahko tudi reveža. V Nizzi je policija prijela nekega 77 letnega berača, ki se je pritožil, da mu je neki policijski uradnik dal premajhno miloščino, da je bil tisti novec premajhen denar zanj. Preiskava pa je dognala, da |e imel ta berač v Nizzi dve hiši, Kralj Karel in prestolonaslednik Mihael v Aldershotu Ko ita bivala romunski kralj in njegov »in v Angliji, sta si ogledala v Aldershotu tudi aparat za poslušanje bližajočih se letal Rešitev križanke »Peščena ura« Vodoravno: 1. ped, 4. Opava, 9. Pan, 12. Otok, 13. Eva, 14. Voda, 15. Ina, 16. Kal, 17. era, 18. kap, 20. Ero, 22. Lom, 23. vinotok, 25. apoteka, 26. Atila 27. Abo, 29. dro, 31. vlada, 34. obarina, 36. bakalar, 37. red, 38. Aho, 40. Maj, 42. Osa, 44. Bur, 46. ura, 47. osel, 48. aga, 49. Sava, 51. sak, 52. anoda, 53 TAS. Navpično: 1. Po. 2. etik, 3. Donava, 4. Oka, 5. Pek, 6. Avar, 7. val, 8. ave, 9. poroka, 10. Adam, 11. na, 19. pipa, 20. enota, 21. Otelo, 22. Loka, 24. Oti, 28. Bor, 29. dlaka, 30. Odilo, 31. vbad, 32. ara, 33. Anam, 34. obesek, 35. Ararat, 37. rosa, 39. Hugo, 41. Java, 43. Ala, 44. ban, 45. Rad, 46. USA, 47. os, 50. as. Če ima človek že sedemdeset let za seboj, »i pač ne želi več, da bi slovesno obhajal svoj rojstni dan, zlasti tedaj ne, če je bil že deležen vseh časti sveta. Selma Lagerlof je bila 20. novembra stara 80 let. Že pred meseci je prosila, naj se tega njenega rojstnega dneva nihče ne spominja. Vendar ni mogla zabraniti, da ne bi letos poleti prišlo na tisoče tujcev v Marbacko, na njeno jx>sestvo. Nekateri 60 smeli tudi osebno govoriti z njo. Nisem se prvikrat (piše neki Člankar) peljal v deželo »Gosta Berlingac. Na končni železniški postaji Sunne je jako živahno. Na velikanskem trgu — na Švedskem imajo dosti prostora — so kar polja samih jesenskih Vse je tako tiho, kakor more biti samo na Švedskem. Nič več ni pavov, ki so prej kričali na tujce, in Lisa, stara angleška psica, zvesta spremljevalka gospodarice iz Marbacke, ni več na svetu. A ker sem bil prej naznanjen, so verigo razklenili. Selma Lagerlof ne pusti nikogar čakati. Že v veliki veži z radio aparatom mi pride naproti. Njene modre oči gledajo zamišljeno in dobrohotno. Potem se smehlja in njen topli, blago-doneči glas mi prepodi vso plahost. V veliki, svetli sobani mi pripoveduje o svojem delu, ki ji je še zmeraj najboljše razvedrilo. Govori mi o svoji dnevni pošti, ki nanjo zmeraj sama odgovarja, o delu v fari in za pisalno mizo, o pridelkih njenega posestva, predvsem o posebni vrsti »marhack-ške moke«, ki je sestavljena po nekem starem receptu in ki jo ie prodajajo v trgovinah v Newyorku. Tudi jaz sem moral pokusiti pri čaju pecivo iz te moke. Pisateljica me je vodila po vsej hiši, ftokazala mi je svojo dolgo, ozko delovno sobo, ki jo krasijo slike iz njene knjige »Nils Holgers-son«. Videl sem njeno sj^alnico z veliko teraso s pogledom na vse posestvo, kjer se je nekoč igrala s svojimi brati in sestrami in ki je vse življenje hrepenela po njem, dokler si ga ni kupila. Selma Lagerlof se je zamišljeno zazrla v topole in v vso to tiho viirmlandsko domovino, kateri je ostala zvesta in ki so njena zemlja in ljudje ovekovečeni po njenih spisih. Praga je prepovedala tujke v napisih Ni dovoljeno: restavracija, bar, bonboni, avtomat, manicure itd. Princ Louis Bourbon-Parmski Vodoravno: 1. druga beseda za moč. 5. druga beseda za tla, 6. desni pritok reke Volge, 8. polotok v severni Evropi, 9. čebelji izdelek. 11. tuja beseda za zrakoplov, 14. le|5oslovna oblika, 17. starogrški bog lepote in umetnosti, 18. kraj v istoimenski dolini na Goriškem, 19. prestolno mesto italijanskega imperija, 20. nekdanje mesto v Rusiji, 2i. turški gospodar, 22. skrajšano žensko krstno ime, 24. nevestina oprema, 26. stranski del telesa, 27. otroška beseda za očeta, 28. voda na Notranjskem, 29. skrajšano žensko krstno ime, 30. oblika vode, 32. druga beseda za morsko skalo, 34. sestavni del zgradbe, 36. večje pripovedno delo v verzih, 38. navadni števnik, 39. pesniški izraz za del njive, 40. tuja beseda za hudobnega duha, 41. hišno božanstvo starih Rimljanov, 42. letoviški kraj v Švici, 43. voda na Štajerskem 46. nemški učenjak filozof, 48. planina v južnem delu Jugoslavije, 50. navadni števnik, 51. druga beseda za plug. Navpično: 1. zgodovinski de! nekdanje Bosne, 2. gora v zahodnem delu Male Azije, 3. vrsta severnih jelenov, 4. tuja beseda za uradno listino, 5. kraj na Kočevskem, 7. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 8. tuja beseda za gospodarstvo, ki je pod odločilnim vplivom denar-stva, 10. druga beseda za dragotino, 11. pristaniško mesto v jugovzhodni Italiji, 12. levi pritok Donave v Romuniji, 13. sodobni češki slovstveni zgodovinar, 14. slonov zob, 15. tuja beseda za dvojico, 16. mohamedanski bog, 23. otroška beseda za očeta, 24. skrajšana beseda za pobiranje, 25. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 26. drugo ime za nekdanjo avstri jsko prestolno mesto, 28. poganska boginja sreče in nesreče, 29. starogrški pisatelj basni, 31. predstojnik samostana, 33. vzrok bolečine, 35. ud Narodnega gledališča v Ljubljani, 36. tuja beseda za časovno razdobje, 37. ptič iz družine jastrebov, 38. nekdanje ime za sedanjo Ljubljano, 44. nekdanje dijaško glasilo, 45 trgovski izraz za predplačilo, 46. preprosto leseno orožje, 47. pristaniško mesto na zahodnem Finskem. Iz Prage poročajo, da je mestno praško na-čelstvo izdalo odredbo, da se morajo do 30. novembra odstraniti vsi tujejezični napisi, in napisi, ki so sestavljeni iz čeških besed in tujk. Odredba se za zdaj nanaša le na mestne okraje 1—7. V novi mestni hiši so ustanovili poseben posvetovalni urad, ki bo dajal trgovcem tozadevna navodila. Imena mest in dežel se smejo uporabljati samo v češkem jeziku, kakor Pafiž, Londyn (in ne Pariš, London). Tujejezifne, postavno zavarovane trgovske znamke so dovoljene samo po določbah o reklamah. Napisi mednarodnih družb, predvsem tujskoprometnih, so dovoljeni v tujem jeziku le tedaj, če so tudi v češki državi tako vpisane. Kratice, ki so zašle v češčino po vplivu ruskega ali nemškega jezika in ki je z njimi češčina najbolj spakedrana, niso več dovoljene. Uporabljati se smejo samo postavno zavarovane kratice. V podrobnosti so prepovedani takile napisi: 1. V hotelski in gostilniški obrti: restavracija, bar, danzing, tabarin itd. Dalje tujejezični naslovi gostiln in kavarn, na primer: Nationale, Louvre itd. Prepovedano je ime avtomat; dovoljena pa je beseda hotel, ker je ni moči prevesti. 2. Prepovedani so naslovi kot: kolonialno, de-likatese itd. ' 3. Pri brivcih: coiffeur, manicure, pedicure in podobno. 4. Pri krojačih in šiviljah: modes, robes, tay-lor, modni salon in podobno. 5. Pri trgovinah s klobuki: ehapeau. 6. Pri avtomobilih: avtodelavnica, garage; to besedo je pisati po izgovarjavi: garaža. 7. Pri blagu: kravata, lord-kravata, georgette in podobno. 8. Pri fotografskih potrebščinah: fotostudio, fotopotrebščine. 9. Pri mirodilnicah (drogerijah) imena, kakor: Kodak, Agfa itd. Po filmskem svetu 10.000 metrov posnetkov o življenju in obrazu današnje Kitajske sta prinesla v Ameriko filmski reporter Joris Ivens in njegov tovariš Ferno. Iz tega materiala bodo skrojili dokumentarično delo o današnji Kitajski in o njenem trpljenju. Begovičevo dramsko delo »Ameriiianska jahta v splitski luki« namerava filmati bivši igralec ljubljanske drame Zvonimir Rogoz, ki bo glavno moško vlogo kreiral v filmu 6am. Zunanje posnetke bodo naredili na neki jahti v Dalmaciji. »Herschel napoveduje...« Dvestoletnica odkritja planeta Urana Princesa Marija Savojska 1. 1781 odkril planet Uran in je s tem razširil mejo sončnega sistema za še enkrat toliko. Leta 1787 je odkril oba zunanja Uranova meseca, 1. 1789 pa notranja Saturnova meseca. Spoznal je sploščenost Saturna, določil njegovo dobo vrtenja in je odkril tudi periodično svetlobno spreminjanje Saturnovega meseca Ju-petusa in Jupitrovih mesecev (1797). 10. Pri zobarjih: dentist. 12. Pri slaščičarjih: konfizerija, bonboniera, bonboni, desert. 13. Pri kinematografih: vsi tujejezični naslovi kinov; beseda kino mora sploh izginiti. Uporabljati se smejo le besede »bio« ali »biograf«. 14. Pri trgovinah z radio napravami vse spojke z besedo rad,o. 15. Pri bankah in menjalnicah vsa tujejezična imena. 16. Pri bijouterijab le po češko: bižuterija. (Te prepovedi bi sodile tudi k nam.) Pomen Fr, Viljema Herschla Preteklo je 200 let. odkar je Frideirik Viljem Herschel, eden največjih zvezdoslovcev, v Hanno-vru, zagledal luč sveta. Tedaj so hili aparati za opazovanje nebesnih teles tako pomanjkljivi, da si jih je Herschel sam, po svojih načrtih sestavljal. Njegova najbolj slavna daljnogleda sta bila: reflektor Newtonove konstrukcije s 46 centimetrsko odprtino in 6 metersko goriščno razdaljo in reflektor s 120 cm odprtino in 12 m goriščno razdaljo. Stroške za izdelavo obeh je prevzel tedanji angleški kralj. Da vidimo, koliko je Herschel s tema reflektorjema dosegel v znanstvenem svetu, jioverno, da ima sedanji največji reflektor, Hoo-kerjevo zrcalo na Mt. Wilsonu, 232 cm odprtino in 12.5 m goriščno razdaljo in da imajo povprečni današnji zrcalni teleskopi 1.25—2 m odprtine. S tema napravama, ki si jih je sam izdelal, je Herschel v letih od 1774 do 19. stoletja po dobro premišljenem, velikanskem načrtu neumorno preiskoval zvezdnato nebo in ga je pri tem podpirala njegova sestra Karolina. Znanstveni uspeh njegovega delovanja je bil tako velikanski, da ga ni dosegel noben zvezdoslovec ne pred njim in ne poslej. V sončnem sostavu je Herschel Še večjega in plodoposnejšega pomena, kot je odkritje Urana, pa so Herschlova dognanja pri raziskovanju sveta zvezd stalnic. Odkril in opisal je približno 2500 meglenih skupkov in je izjavil, da so te megle pratvarnina, iz katere so se razvile zvezde. Žilavo je zasledoval svoj poglavitni smoter: raziskovanje tvarine Rimske ceste. Po Herschlu je Rimska cesta sestavljena lz neskončnega skupka zvezd, meglic itd., ki so razporejene na ploski, na eni strani odprti plošči, medtem ko je zdaj znano, da je Rimska cesta ploščata Spirala. — Iz svojih zvezdoslovnih študij je objavil za stoletja vremenske napovedi, ki še dandanašnji, po 200 letih, prav dobro držijo. Zaroka v italijanski kraljevski družin9 V Rimu so razglasili zaroko najmlajše hčere ita lijanske kraljevske dvojice Marije Savojske z 39 letnim princem Louisjein Bourbon-Parmskim Križanka 1 0 Karpatski Ukrajini Od našega dopisnika Praga, 21. novembra. Vprašanje Karpatske Ukrajine, ali Podkarpatske Rusije, kakor se je do nedavna uradno imenovala, postaja eno izmed glavnih aktualnosti sedanje dobe v Evropi. Nad to nepoznano, malo in revno deželico, se je v poslednjih dneh osredotočila vsa sila in delavnost politike in diplomacije nekaterih srednjeevropskih držav. Po znanemu razsodku nedavne dunajske konference ostane Karpatska Ukrajina, dasi izredno okrnjena, še nadalje v okviru češko-slovaške zvezne republike kot samostojna država, vendar s tem val zanimanja še ni ugasnil. Ves kulturni svet do nedavna ni vedel o tej deželi ničesar. Zato je na mestu, da tudi slovenskim bravcem očrtamo z nekaj besedami najvažnejše o razvoju te nove državice. Prvotni prebivalci ozemlja okrog Karpatov so bili Slovaki, kmalu za njimi so prišli Ukrajinci, oboje so pa v kratkem podjarmili Madžari, ki so iz teh dežela napravili sestavni del kraljestva sv. Štefana. Kakor so Madžari iznašli žaljivko za Slovake, tako so tudi svoje Ukrajince na splošno poimenovali »orosz«, kar znači v posmešenem pomenu »Rusin«, od tod izhaja tudi vzrok, zakaj Evropa ni imela nikdar jasnih predstav o narodnostni razvrstitvi Ukrajincev, Današnji Karpatski Ukrajinci se pa med seboj še vedno najraje imenujejo z pokrajinskimi nazivi: Hucuii (okrog mesta Jasina), Verhovinci (v osredju sedanje Karpatske Ukrajine) in Makovici (na ozemlju vzhodne Slovaške, ki je pa obljudena z Ukrajinci). To poimenovanje ima svojo sličnost tudi pri Slovencih, ki se domače imenujejo Gorenjci, Dolenjci itd, Tako, kot je pri sosednjih Slovakih bilo narodno najvažnejše versko vprašanje, je pri K. Ukrajincih osnovno jezikovno vprašanje. Oni so del velikega ukrajinskega naroda, ki v številu preko 38 milijonov duš živi na strnjenem ozemlju in se razprostira približno od sedaj že madžarskega mesta Košice pa vse tja preko ruske Volge, torej na neizmerno rodovitnem in bogatem ozemlju, ki je šestkrat večje od naše Jugoslavije. Ta ukrajinski narod se pa ne izživlja v svoji lastni narodni državi, temveč je razdeljen med štiri druge: v sovjetski Rusiji živi preko 30 milijonov duš, na Poljskem 6 milijonov, nad milijon v Romuniji in v Karpatski Ukrajini pol milijona. Kot celota ima ukrajinski narod štiri glavna jezikovna narečja: malorusko (ki velja za spisovni jezik Ukrajincev), poleško, rdeče-rusko in verhovinsko ali karpatsko narečje. To poslednje narečje, katero obsega ozemlje današnje Karpatske Ukrajine in se deli na troje podnarečij: malorusko (tudi rusinsko), ukrajinsko in slovaško-ukrajin-sko. Med maloruskim in ukrajinskim podnarečjem je bil v poslednjih letih srdit boj za vodstvo naroda, v katerem je pa zmagala ukrajinska smer in iz te izhaja tudi sedanji predsednik vlade msgr. Vološin. Že itak revna zemlja je bila z dunajsko razsodbo celega češkosl. vprašanja gotovo najbolj usodno prizadeta, postala je mnogo manjša, približno je 60 km široka in nekaj nad 100 km dolga, kjer živi pol milijona Ukrajincev ter nekaj desettisočev manjšin: romunske, madžarske in nemške. Izgubila je krasno glavno mesto Užhorod z obema ostalima največjima mestoma Mu-kačevo in Berehovo, glavno mesto je postal mali Chust z 10000 prcbivalci. Presekano je vse železniško in cestno omrežje, onemogočen letalski promet ter telefonska spojitev z zaledjem republike. Izgubila je dalje rodovitne kraje ob prejšnji madžarski meji, kjer se je gojil tobak in sadila koruza, edina in glavna prehrana prebivalstvsrOstatt^o prf^^skem^rtrdelu-pre^ii«^ in bogati*gozdovi in pa ttdna ki jeklena volja za vsako ceno svobodno živeti m delatt»n»iMlznrJa članstvo, da »e sigurno udeleži klubovega IV. rednega občnega zbora 21. novembra oh 20 v snio.iu restavracija hotela Strukel. Vhod Je iz Kolodvorske ulice. — Odbor. Smučarski klub Ljubljana pozivu vse svoje tekmovalce nn letošnji reliti zdravnlšk' pregled, ki bo 2,1 in 21. novembru. Zbirališče obakrat na Mikln&ičevl oesti, nasproti sodišča. Ptuj Smrtna nesreča. V ponedeljek ob pol 6 zjutraj so v skednju našli mrtvega 70 letnega hlapca Šo-hrla Antona, ki je služil pri Pintarju Martinu, posestniku v Sp. IMeterjah. Pokojni je spal kakor navadno na hlevu na sonu in je očividno jmiiioH po nesreči padel na betonska tla v skednju ter se ubil. Na Katarinino, 25. t. m., bo ob 13 popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ptuju ustanovni občni zbor zadruge za vinarstvo, kakor je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno. Ker jo ta dan kramarski sejem, zato vabimo vse interesente, da se ob tej priliki gotovo udeleže usta.vnovnega občnega zbora vinarske zadruge, ki bo velikega pomena za gospodarstvo Haloz in Slov. goric. Iz julijske krajine Nenadna smrt duhovnika. V nedeljo, 13. t. m. so v Fojani v Brdih slovesno posvetili drogove, na katerih bo razvita državna zastava. Pred prefek-tom in drugimi adličniki je imel pozdravni nagovor upokojeni semeniški profesor g. Ivan Mosetti, ki je opravljal fojansko duhovnijo. Med govorom jc obmolknil, potem nenadoma vzkliknil: »Zbogom vsi! Osvobodi me, Gospod!« in se zgrudil mrtev na tla. Blagi, zaslužni gospod profesor, ki je bil širokogruden in ljubezniv prijatelj vseh dijakov deškega semenišča in naklonjen Slovencem, bo o,stal vsem, ki so ga poznali, v lepem spominu. Večni mir! Za sokolski prapor — nič. Oblastva so v Idriji in v Spodnji Idriji preiskovala, kdo je kaj daroval za sokolski prapor v Logatcu. Mnogo ljudi jc bilo zaslišanih, menda celo duhovniki. Naši ljudje sa se preiskavi čudili in je padla marsikatera pikra. Slednjič smo zvedeli, da nam je to brezplodno preiskavo povzročila neka vest v listu »Istra«. Ni prvič, da ic kaka fantastična notica v tem listu napravila našim ljudem nevšečnosti. Preiskava je dognala, da ni iz idrijskega okraja sokolski prapor v Logatcu dobil nič. Vsakemu, ki razmere količkaj pozna, bi moralo biti jasno, da posebno duhovniki v ta namen ne prispevajo. Izredni davek na trjjovska in industrijska podjetja. Fašislovska vlada je sklenila, da morajo trgovska in industrijska podjetja plačati enkratni davek od kapitala, ki jc naložen v podjetju. Izvzete so delniške družbe, ki so morale podoben davek že lani plačati. Davek moraja plačati le lista trgovska in industrijska podjetja, ki odrajtujejo osebno dohodnino (davek na premično premoženje] ad vsote nad 10.000 lir. Izredni davek, s katerim bo podjetnik oddal državi 1%% davkariji naznajenega kapital, zadene okoli 120.000 podjetij. Davek se bo plačeval v 18 dvomesečnih obrokih. Plačevati se začne'18. maja 1939, a konča se v treh letih. Če želi vplačati več obrokov skupaj, mu davkarija prizna 8% popusta za vsako leta, t. j. če plača v naprej šest obrokov. Ta davek sc odmeri uradno, zato ni treba nikakih prijav. Izredni davek na delnice, ki so ga lani morale plačati delniške družbe v Italiji, je znašal 10% glavnice delniških družb. ZAPUSTIL NAS JE ZA VEDNO GOSPOD - ANTON SIVKA ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU FOGREB BLAGEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 24. NOVEMBRA 1938, OB POL 9 DOPOLDNE IZPRED HIŠE ŽALOSTI V ŠT. JURIJU OB JUŽ. ŽEL. NA DOMAČE POKOPALIŠČE ŠT. JURIJ OB JUŽ. ŽEL., DNE 21. NOVEMBRA 1938 ŽALUJOČI OSTALI 5S ll tebe, to pa vem, da bo tvojo dušo terjal od mene. Ne moja ne provincialova drznost ne bo dovolj velika, da bi te poslala še enkrat v sovražen tabor, Te milosti si izprosi v Rimu. Sveti oče bo vedel, če je, Nemčija prava paša za njegovo ov-čico.« Pri tej prvi priorjevi odločitvi je ostalo, dokler ni minilo Benjaminu deset samotnih let v samostanu. S časom'in ljubeznijo je razumel, kaj vleče Benjamina zdaj v stanu spreobrnjenja in prav v tem v Wittenberg, ko je moral vendar tudi sam nastopiti to pot, da pokliče in izvabi sina. Vendar je vztrajal pri zahtevi, da mora dati temu poskusu blagoslov papež, ne ker se je mislil plašno izogniti odgovornosti, ampak ker je bil v srcu odkrito prepričan. da ne bo sv. Duh zapustil Kristusovega namestnika v molitvi in razsvetljenju, da bo torej sodil, kakor je Bogu všeč. Ko se je Benjamin v poznem poletju leta 1365 poslovil od duhovnega očeta, ga je odpustil prior s prepričanjem, da se ta duša na vekomaj več ne more zgubiti, naj se gibljejo udje telesa med va-rujočlmi samostanskimi zidavi v Voghen ali sredi MUajcve votline. »Pojdi v miru!« pravi ginjen in potegne hitro vrata svoje celice v zaklep, da bi skril pred Benjaminom naraščajočo ginjenost. Ta je pa stopal s težkim srcem pa nemoteno po polžastih stopnicah in odšel na pot v Rim. V Rimu je deset let spremenilo to in ono. Pavel IV je po nesrečni in krivični voiski s Španijo v žalosti umrl. V to vojsko ga je zapeljal rtfečak Karel Caraffa, ki je bil bolj plena lačen vojak kakor duhavskl kardinal. Najvišja čast, ki naj bi kronala njegovo dolgo svetniško živlienje, je zmedla starcu še na robu groba veliko dušo s častihlepjem in lakomnostjo. Rimsko ljudstvo ga |c sovražilo, ker fe moralo plačati ta pohod. V varstvu noči so ga odnesli v grob. Njegov kip »o razbili, njegove nečake, dobre ih slabe, izgnaii, hiso njegovega za- sovraženega kardinala, velikega inkvizitorja Mi-chela Ghislierija, izropali. Stroga, nepopustljiva smer na papeškem stolu se je izkazala v Pavlu IV kot malo plodna za krščanstvo. Nič čudnega torej, če jc nova izvolitev padla na priljudnejšega gospoda, kot je bil Ca-ralfa: Kardinal Medici je prišel iz konklava kot Pij IV (Pij IV. 11558—15651 je končal ko.ncil v Tridenlu 11545—15631 od 17. do 25. seje). Tako ie bila Benjaminu pot do poglavarja krščanstva izravnana po Fclicu kat prej po Ghislie-riju. Pij IV. namreč ni nikakor spremenil nagnjenja do ljubeznivega meniha iz Voghere, ampak je uporabil njegove sposobnosti za osebno službo, pa tudi, da ie okrasil kazino na vatikanskih vrtovih, ki jo je skoraj imel in' l|iibil kot del svoje ovsebc. Felice jc moral žc davno zamenjati cclico v Santa Maria sopra Minerva s sobo v Vatikanu, da j> bil od iutra do večera in večkrat tudi ponoči na razpolago papežu in njegovemu arhitektu Piju Ligoriju. Pri tej neprestani človeški in umetniški uslužnosti seveda niso mogle rasti Felicovc moči za lastno mojstrstvo, vendar je bilo to prikladno za njegovo skromno naravo; kajti no,bcn bodljaj ga ni dražil k drznejšim delom ali mu grenil ljubkih, ki mu jih je naklonila usoda. Če je smel modelirati genije in graetje za pridvige kazina, če jc podal dobrovoljnemu papežu pri večerji dragoceno skledo, se mu je zdel ves svet kot ob lit z mirom in lepoto, toda Petrova skala je bila bolj zavetje muz kot pobožnosti. Krščansko ljudstvo bi moglo morda zahtevati od svojega očeta večjo pobožnost r manjšo estetiko, toda Felice in njegov gospod sla pomirila take pomisleke s tem, da predstavita vendar v tolažbo narodov Carlo Borromco, (Pij IV. ga je povzdignil kot milanskega nadškofa v kardinala.) pobožni in pravični papežev nečak, potrebno vzvišenost v Vatikanu; zunanje posle s knezi in razprave 6 krivoverci pa upravlja Pij IV. spretneje kot njegov neupogljivi preunik. NOUGAT GALAK IZVRSTNA SLAŠČICA FINA NAPOL-NJENA BELA ČOKOLADA 4 NOVE SPECIALITETE CRAKLAIT CITRA MLEČNA ČOKOLADA S PRAŽENO RŽJO, ZELO REDILNA ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE Programi radio Ljubljana: Sreda, 2.). novembra: 1? Valčki. ix)lke in koračnice (plošče) — 12.4.1 Poročila — 13 Napovedi — 111.20 Uverture in fantazije (plošče) — Napovedi — 18 Mladinska ura: a| Prvo potovanje okoli sveta (g. dr. Valter Bo-liinec), b) Pomoč otrokom v obmejnih krajih (ua. P. Kočevar) — IS..1(1 1'dovičrva in f/ovšetova (plošče) — 18.10 Vzgojne težave (g. dr. Stanko (logata) — 19 Napovedi. poročila — 19.30 Nac. ura: Meštrovičeve Ma-done (Branko Mašič. Zgli) — 19.rut Prirodopisni kotiček (g. prof. Pengov) — 'JO Samospevi g. Ladislava Hakov-ea. pri klavirju g. prof. M. Lipovšek - 20.45 Salonski kvartet — 21.30 Angleške skladbe (plošče) _ 22 Napovedi. poročila — 22.15 Prenos Dlesne glasbe Iz restavracije .Emona*. Drugi programi: Sreda, 13, novembra: Belgrad: 30 Humor, 21 Puet. in kitara, 21.45 Plošče — Zagreb; 20 Klavir, 20.30 Plošče, 21 Ljubljana, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19.40 Puceinijeva opera .Madame Buterfly« — I 'ar-šava: 19 Pisan koneert, 21 Klavir, 22 Plošče — Trst-Milan: 21 Vokalni in pianinski koneert, 21.50 Jazz — Itim-Rari: 21 Igra — Dunaj: 20.10 Pisan program, 22.30 Orkestralni koneert — Rerlin-Konigsberg: 20.10 Orkestralni koncert. — Frankfiirt: 20.15 Velik koneert — Monakovo: 20.10 Koneert po željah v korist zimske pomoči — Heromiinsler: 20.10 Vokalni koneert, 21.30 Komorna glasba — Slrasbourg: 20.30 Simfonični kouccft. LOKAL večji, i 2 izložbama, v absolutnem centru Ljubljane na Tyrševi cesti, z vsemi pritiklinami, oddam s 1. iebr. 1939. Naslov v upr. »Slov.« 18267 Mati oglasi V malih oglasih vetja vsaka beseda t din: lenltovanlabl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za nia'1 oglas 15 din. • Mali oglasi «e plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Za pismene odgovore elede malih oglasov treba priložiti znamko. Sudetskim Nemcem! Dno 4. decembra t. I. se bodo vršile dopolnilne volitve v nemški državni zbor za sudetske Nemce. Upravičeni voliti so tisti sudetski Nemci, ki so imeli 10. oktobra 1938 v Sudetski deželi domovinsko pravico in so bili na tem ozemlju rojeni pred I. januarjem 1910. Dalje imajo tudi pravico voliti njih zakonske žene in potomci, ki bodo dne 4. decembra 1938 dovršili 20. leto starosti. — Volivni upravičenci naj se takoj pismeno javijo pri Nemškem konzulatu v Ljubljani, Bleiweisova cesta 34, ob predložitvi osebnih listin: potnega lista, domovnice, rojstnega lista itd. Nemški konzulat v Ljubljani Obrt Trpežne snežke in galoše prodajam po ugodni cent. — Snežke ln galoše sprejemam v popravilo. -Cene solidne, postrežba točna. — Anton Janežlč, Kamnik. (1) iluibodobe Frizersko pomočnico sprejme frizerski salon Jurij Kuhn, Laško. (b) Pekovskega pomočnika ki bi tudi raznašal kruh, sprejmem takoj. - Višnja gora 20. (b) Prodajalko specerljske stroke takoj sprejmem. M. Kompare, Ljubljana, Gradišče 7. Pošteno dekle ki zna kuhati in se razume na vrt, sprejmem za samostojno gospodinjstvo k dvema osebama. -Ponudbe z navedbo zadnje službe v upravo »SI.« pod »1. december« 18264. ■ e I Perfektna kuharica vajena servlranja - Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18262. (a) Vabilo na XVII. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani ki bo v nedeljo, dne 18. deccmbra 1938, ob 9 dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani — Simon Gregorčičeva ulica. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo revizorjev o račun, zaključku za 1. 1938. 3. Razprava in sklepanje o poslovnem poročilu upravnega odbora za leto 1937 in o odvezi. 4. Določitev zneska za sklad o podpiranju potrebnih brezposelnih zavarovancev v smislu § 37., točka 8 statuta. 5. Določitev zneska za podpore po § 6. pravilnika o draginjskih dokladah. 6. Sklepanje o pridobitvi nepremičnin. 7. Slučajnosti. Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence: Dr. M i 1 a v e c, 1. r. OPOMBA. Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (služho-dajalcev in nameščencev) navzoča vsaj tretjina delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 6 dneh drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov. Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov. II Automotor II Avto osebni, dobro ohranjen -kupim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 18274. (f) m. B! Medarna Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. <1) la. suhe bosanske češplje zaboj 10 kg 78 din, 25 kg 165 din, vreča 50 kg 300 din; la. orehova jedrca 10 kg 250 din — franko voznina r a z p o š 11 j a G. Drechsler, Tuzla. (l) Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter štika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). Sveže najfinejše norveško olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Foto • aparat s 4. vstavkl (v objektivu), Rodenstock, Poppel-Anastigmat, 13x18, z vsemi pritiklinami - poceni naprodaj. Ogleda se lahko pri g. Lovrenčlč, Ljubljana, Frankopanska št. 11. (1) ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-13 Kopit in čevljar, strojev večjo količino, po zelo ugodni ceni. Imam naprodaj. — Kupci naj se zglaso osebno pri meni. Priporoča se Franc Ra-blč, trgovina usnja, Šenčur pri Kranju. (1) Cvitck pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Dve pisalni mizi in omaro I za pisarno proda ABC, Medvedova cesta 8, telet, št. 24-44 (poleg gorenj, kolodvora). (1) ^ Prvovrstni A trboveljski premog bres prahu koks, suha drva nudi I. Pogačnik Bohoriče ta s Tcieion ao-sa Štajerska jabolka zopet na zalogi. Kupite tudi vse vrste sira po nizkih cenah v trgovini Martine, Tyrševa 17. (1) I Kupimo Delnice pivovarne Laško, kupimo. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Takojšnjo plačilo« št. 18255. Diabetičen kruh In dvopek, zdravniško priporočen za sladkorno ln želodčno bolne, kakor tudi proti debelosti, dobite v pekarni Kirbiš, Celje. (r) liflrcnrEi V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. . Pojasnila pri Inž. Mtklau Otmar, Brežice. (p) Ivan Kacin Domiale Dobavlja harmonije od 2000 din. — Prvovrstne pianine od lO.OOOdinarjev. Prenovljuje in uglašuje tudi orgle. — Prodaja na obroke. Zahtevajte cenik. Čitajte in širite »Slovinca« Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, PilftloStCeva cesto T poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oHrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. ____ iij[0<{6 AliSSfK <- - . —• •, - •, • Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Izredna prilika ugodnega nakupa knjig! Pod polovično ceno! Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela Sv. čistost........ Vole: Roka božja .•>■••• Turšič: Izgubljeni raj . i • ■ . . Sardenko: Dekliške pesmi • • ■ . Scharscb: Spoved malih grehov a . Potočnik: Dobri pastir, L del . « ■ Potočnik: Dobri pastir. II. del , , Potočnik: Dobri pastir. III. del • » i « i i Teraš: Za visokim ciljem Teraš: Pri studencih zdravja ln moči Teraš: Po stezab resnične popolnosti Vole: Otrok, I. del . Vole: Otrok. II. del ... • ■ ■ • din 10.—, » din 5.-» din 8.—« din 10.— • din 10.-. • din 18.— • din 25.-. din 38,— » din 40.— » din 40.— * din 24.— din 24.-. • din 24.-. • din 25.-> • din 24.— sedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din — — — sedaj pa samo Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 21. novembra 1938, ob 10 zvečer umrl naš ljubljeni mož, najboljši oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod Pavel Arnšek posestnik Pogreb našega ljubljenega očeta bo v četrtek, dne 24. novembra 1938, ob 10 dopoldne na farnem pokopališču na Vidmu ob Savi. Dolenjavas pri Vidmu, dne 22. novembra 1938 Globoko žalujoča rodbina Arniekova ln sorodniki Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centi* Ljubezen in zvestoba mladine slovenskemu voditelju Ljubljanska mladina JRZ je po svojem predsedniku inž. Sodji v ponedeljek zvečer takole izpovedala svojo zvestobo in ljubezen voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu Ljubljana, 22. novembra. Sinoči je bil v frančiškanski dvorani v Ljubljani krasen shod, prvi te vrste, kar jih naše mesto pomni. Zborovala je namreč mladinska organizacija JRZ za Ljubljano. Zborovanja se je udeležil naš voditelj g. minister dr. Anton Korošec, ki je bil ob sleherni priliki pozdravljen in aklamiran z največjim navdušenjem. Vsa dvorana je ob prihodu vstala in zapela državno himno, nakar je imel pozdravni govor predsednik mladinske JRZ za Ljubljano inž. Sodja, ki je izvajal: Ko otvarjam današnje prvo zborovanje mestne mladinske organizacije JRZ, za katero želim, da bi našlo odmeva v vseh enakih mladinskih organizacijah po Sloveniji in po vsej državi, mi je v posebno Čast pozdraviti v naši sredi našega voditelja g. dr. Antona Korošca (viharno minutno ploskanje in vzklikanje »živel dr. Korošeck), g. bana dr. Natlačena, g. župana dr. Jure Adlešiča, vse gg. kandidate in namestnike za volitve 11. decembra, vse vas gg. odbornike banovinskega odbora JRZ, gg. odbornike krajevnih organizacij JRZ v Ljubljani, predsednika glavnega odbora MJRZ v Belgradu, g. dr. Pirca, g. Smersuja, predsednika banovinskega odbora MJRZ, vse ostale gospode in vas tovariše člane in prijatelje mladinske politične organizacije. (Viharno je mladina vzklikala gosp. banu, gosp. županu in ostalim, ki jih je predsednik inž. Sodja pozdravil.) Gosp. predsednik, gospodje, tovariši! V posebnem času, v dobi priprav za državno-zborske volitve smo 6e zbrali, da na tem zborovanju pregledate naše mlade vrste in da mi mladi ugotovimo 6voje misli, da v nemirnem utripanju naših mladih src pokažemo Vam, voditelj našega naroda, kaj smo. Zastonj bi ustanavljali organizacijo za organizacijo, zastonj bi bilo naših 272 krajevnih organizacij MJRZ po Sloveniji, ki pač dokazujejo, da se naša mladina zanima za javno politično deio, ako bi ne bilo dela v naših organizacijah in ako bi ne bilo to delo prežeto z jasnimi, s poštenimi, čistimi hotenji in mislimi. Na prvi strani navodil in pravil MJRZ beremo naslednje: Mladec mora dobro poznati 6vojo okolico, kraj in narod, iz katerega je izšel, ter vso našo državo. Posebno važno je, da vsak mladec dobro pozna narodno zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter boj za osvoboditev in ustanvitev Jugoslavije. Ako se dane« ozremo po nali domovini, vidimo, da so mnogi zbegani, mnogi zaprtih oči hodijo mimo virov resnice, ki so v našem narodu. Človeku se zdi, kakor da je tista preteklost, v kateri naš narod ni užival svobode, zameglila mnogim pogled ali da jih je blesk naše svobode oslepil, da ne morejo s svojimi očmi gledati, s svojimi mislimi spoznavati in s svojim srcem ljubiti nič drugega, kakor le tisto, kar ni zraslo na n jfttovi njivi. V glofcirif ZaskeTi človeka'," ktf išče" vzrnka blodam nekaterih rojakov. Bežna misel človeku postavlja vprašanje o narodovi velikosti, o njegovi trdnosti, vrednosti, pa koncem eno samo veliko vprašanje, kaj smo, kaj moramo in moremo biti. Pa nam v odgovor iz nepreglednih dalj vstajajo vrste slovenskih velikanov, ki nas očitajoče opominjajo, da so oni tisti, ki 60 nam dali življenje, da 60 oni tisti, ki so nam dali zemljo, da so oni tisti, ki so zidali našo narodno stavbo stoletja, tisočletja, stavbo slovenske kulture in svobode, katero ste dogradili mogočno Vi, naš voditelj, da je zasijalo 6once svobode v Jugoslaviji večini nam Slovencem. (Viharni vzkliki »Živela Jugoslavija!«) Kadarkoli smo na naših sestankih govorili o našem narodu, o naši državi, vselej se je zasvitalo v nas, ko smo pregledovali našo narodno preteklost. Voditelj naš, Vi ste videli vso polnost naše zgodovine, slišali klice narodnih taborov iz preteklega stoletja, ko je narod ob kresovih in slovenskih pesmih sanjal in klical po zedinjeni Sloveniji, po svobodi. Voditelj naš. Vi ste čutili tisočletno bolečino svojega naroda, videli mogočno v dno naših stoletij, iz katerih se blesti beseda in vsebina brižin-skega spomenika, dela neimenovanih naših narodnih delavcev, pa rojstvo slovenske tiskane besede, dela mož, ki jih je rodila slovenska mati, akademija operosov, neskončna ljubezen do naroda naših cerkvenih vladik, Slomška, Missije, Jegliča, dr. Kreka in drugih, videli ste, kako se vse to druži v klicu naroda po svobodi, videli, kako se ves ta narod obrača proti jugu k bratom Srbom in Hrvatom, da se združi v 6vobodni narodni državi. Videli ste jasno, da je vsa preteklost našega naroda napolnjena s samoraslo slovensko vsebino, ki pač ni mogla najti svojega doma nikjer drugje kakor na jugu. Povedali ste hotenje Slovencev v svoji majski deklaraciji in peljali ste potem, ožar-jeni s 6oncem svobode, svoj narod svobodno v našo današnjo narodno državo Jugoslavijo. (Nepopisni vzkliki dr. Korošcu, Jugoslaviji, kralju Petru.) Dane s stojimo mi mladi pred Vami z občutkom svobode, z zavestjo, da smo Slovenci in da smo Jugoslovani. (Zopet viharno vzklikanje kralju Petru, Jugoslaviji in dr. Korošcu.) Ni stvari, ki bi nam mogla zabrisati ali zasenčiti Vaš blesteči primer, ko ste vso silo, ki se je v narodu grmadili v stoletjih, zbrali v vaših delih vse od Majske deklaracije, vstopa v Jugoslavijo, v delu in skrbi za naš narod, za vse njegove stanove, za delavca, za kmeta, obrtnika, trgovca, inteligenta itd., v delu za našo univerzo itd., pa do ustanovitve naše vrhovne kulturne institucije Akademije znanosti in umetnosti. Vaše delo pa ožarja še nekaj višjega, kar daje največji pečat trajnosti, to je trpljenje, ki ste ga Vi in Vaši sodelavci, ki so danes nekateri z Vami, prestali zaradi programa, ki je vseskozi koristil narodu in naši ljubljeni Jugoslaviji. (Navdušeni vzkliki dr. Korošcu in g. banu.) Vsa bližnja, preteklost le dokazuje, da pal zloba resnice ne more uničiti, da drevo, ki nima sebi primerne zemlje, ne more rasti, da ljudje, ki zaničujejo slovenstvo, svoj narod in ljubijo le tujo miselnost, ne pa. narodova izročila, niso mogli in ne bodo mogli nikdar koristiti ne narodu, ne državi. Naša organizacija tu v Ljubljani vidi v svojem mestu Vaša dela. Dela, ki dvigajo naš narod na enakovredno stopnjo vseh drugih kulturnih narodov. Zato je tembolj naša dolžnost, da naša 6rca, naš um sprejme plodove slovenske njive, da v nas Tržič, 22. novembra. Nenavadno hitro je postala struga Tržiški Bistrici pretesna. Po nočnem nalivu je pričela že zjutraj svoje pogubno delo, ki ga nadaljuje od ure do ure. Cesta v Puterhof je na mnogih mestih v velikih dolžinah dobesedno odrezana. Mostove in jezove je voda gladko odnesla. Po vodi se valijo velike množine lesa. Največje je razdejanje v Pu-terhofu, kjer se ob žagah barona Borna nabirajo ogromne množine hlodov, tramov in desk. Vsa ta zaloga lesa uničuje ceste in naprave. Voda si je marsikje izbrala popolnoma novo strugo. Veliko :škodo bo trpel baron Bom, pa tudi številni delavci in vozniki, ki ne bodo našli prej zaslužka, dokler ne bodo naprave in ceste zopet urejene. Bistrica odnaša tudi mostove, ki vodijo do raztreseni kmečkih domov v Dolini, in uničuje jezove kmečkih žag. Pri jezu nad papirnico na Slapu Ze ob vsesvetški akciji smo zvedeli, da mestna občina pripravlja nov zavod, ki naj predvsem pomaga najbednejšim revežem v našem mestu. Beračenje se je namreč tako razpaslo, da je postalo že velika nadloga najrazličnejših slojev, in že dolgo je mestna občina razpravljala s karitativni-mi organizacijami, kako bi bilo mogoče beračenje popolnoma odpraviti ali vsaj skrajno omejiti. Zamisel se je kaj naglo posrečila in zahvaliti se moramo predvsem uvidevnosti in dobroti šefa.zna- privro vsi studenci žive vode, ki so napajali slovensko ljudstvo po slovenski zemlji tam od Soče pa do Gosposvetskega polja, da bomo mogli sprejeti in nositi zaklad slovenstva brez razlike stanu, ki ste nam ga s svojimi deli ustvarili, s svojo neizmerno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo osvetlili Vi, g. predsednik in Vaši sodelavci. G. predsednik! Mi vsi, kar nas je tu zbranih, delavci, študentje, nameščenci, trgovci, obrtniki in inteligentje in tudi vsi tisti, ki šele stopajo v življenje, Vas prosimo da sprejmete iz vsega našega hotenja, iz vseh naših misli, ki so lafiko včasih vredne tudi ukora, le še eno stvar v dar, eno edino, kar Vam mi mladi želimo in moremo dati, to je naio ljubezen do Vas! (Viharno odobravanje.) Ljubezen, s katero hočemo po svojih skromnih močeh delati, darovati delo naših kratkih človeikih življenj v mnogo daljie življenje našega slovenskega naroda, v korist naše mogočne in svobodne Jugoslavije, za katero boste 11. decembra, ovenčani z zmago, šli na novo delo. (Nepopisno ploskanje in vzklikanje: Živel dr. Korošec, živel kralj Peter II., živel knez Pavle, živel dr. Stojadinovič, živela Jugoslavija!) Viharno pozdravljen je g. minister dr. Anton Korošec v poljudnih in preprostih besedah razlagal politični položaj ter zagotovil veličastno zmago JRZ pri volitvah. V dvorani je bilo 1300 naših mladeničev iz Ljubljane, nekaj pa tudi iz št. Vida in z Ježice, v vežah in na ulici pa 2200, ki so poslušali govore po zvočniku Zborovanja mladine se je udeležilo tudi nad 200 odbornikov seniorskih organizacij iz Ljubljane. Glavno besedo je torej imela mladina, ki je prekipevajoče in s polnim mladostnim ognjem manifestirala za politiko našega voditelja. Ko je naš voditelj dr. Korošec po svojem govoru odhajal iz Ljubljane, so se mu ponovile manifestacije v Frančiškanski ulici, tako da je le s težavo prišel do svojega vozila. Za dr. Korošcem so v dvorani nato govorili še mestni župan dr. Adlešič, kandidat Pavle Masič, namestnika dr. Adolt Golia in Karel Kavka, predsednik glavnega odbora mlade JRZ dr. Bojan Pire, predsednik banovinskega odbora mlade JRZ Rudolf Smersu in končno predsednik mestne organizacije mlade JRZ inž. Jože Sodja, ki je zaključil veličastno zborovanje. Vsa dvorana je nato zapela himno »Hej Slovenci!«. delavci z velikim naporom varujejo, da količine lesa ne zamaše zadnjega predora, ki je še odprt. Narasla je Bistrica tako visoko, da je v Tržiču opoldne že prestopila breg nad mostom Sv. Janeza. Kmalu popoldne je voda odnesla jez pod mostom sv. Janeza, ki je bil nov šele pred nekaj leti, in s tem se je višina vodo skozi mesto nekoliko znižala. Oh strugi prekladajo povsod les iu vsak zaskrbljen čuva svoje imetje. Tudi Mošcnik, ki prihaja od Sv. Ane in se v Tržiču izliva v Bistrico, je silno narastel. Na mnogih krajih je žalil pota in pri delavki naselbini, ki je nad tržiškp klavnico, si je izbral popolnoma novo strugo, Nekaj .drtiiin .je že morala izpraznili,, občinsko stanovanjsko hiše, ker je ogrožena. — Fužinska podjetja so morala popoldne ustaviti svoj obrat, ker je voda zalila kolesa. Z večerom nalivi še ne ponehavajo, temveč naraščajo in strah pred nočjo je upravičen. ne manufakturne tvrdke Feliks Urbane gospoda Franca Urbanca, da je mestna občina dobila zelo velike prostore v nekdanji stari cukrarni na Poljanskem nasipu. G. Franc Urbane je dobrohotno znižal najemnino tako nizko, da ga moramo prišteti med naše resnične človekoljube. Samo z zelo nizko najemnino je bilo mestni občini mogoče vzeli trakt ob Poljanskem nasipu in Živinozdravski ulici v najem za nov zavod, ki naj postane velika podpora najrevnejšim občanom in 6ploh revnemu ljudstvu našega mesta. V pritličju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 bo nameščena soba za vratarja zavoda in 8 m široka ter 12 m dolga kuhinja, za prehrano brezposelnega, delavstva, in reveže v. Poleg kuhinje je v pritličju tudi še shramba za jedila in shramba za drva ter stranišča, kakor v vseh nadstropjih. V I. nadstropju je 19 m dolga in 14 m široka dvorana, namenjena za obednico, kjer bodo reveži brezplačno dobivali kosilo in tudi druge obroke, vedno pa samo po eno tečno in dobro pripravljeno jed. V tem nadstropju je tudi prostorna soba za služinčad in pa nizka dvorana, dolga 32 m ter 12 m široka, ki jo pa mestni urad zamenja za drugo tako veliko dvorano v II. nadstropju, kjer bo spalnica za družine. V II. nadstropju bo tudi tako velika dnevna ogrevalnica ter posebna spalnica za moške, dolga 13 m in toliko široka, ter tudi tako velika posebna spalnica za ženske. V tem zavodu pa ne bo stalnih stanovanj, temveč samo začasna stanovanja za najhujšo silo. Mestni socialni urad prevzame vse te velike prostore že 1. decembra, ko prične obratovati tudi javna pomožna kuhinja v veliko korist vseh ljubljanskih revežov. V jedilnici bo lahko dobivalo brezplačno hrano do 150 revežev, seveda pa tudi samo začasno, da zavod morebiti ne bi dajal potuhe postopačem. Iz kuhinje bodo pa nosili reveži lahko hrano tudi družinam domov. Kpt je mestni socialni urad poiskal ter porabil precej stare hišne opreme in postelj iz drugih mestnih ustanov, zlasti pa iz hotela Tivoli in iz nekdanje ogrevalnice, bodo adaptacije veljale samo nekaj nad 100.000 din. Tako je meslna občina ljubljanska kar na tihem in brez reklame v javnosti prav naglo pripravila ta zelo važni novi socialni zavod, ki bo neposredno koristil najrevnej- umori JPECIJALITET Novinarski koncert Za novinarski koncert, ki bo tudi leto« umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje Se poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficielne prireditve v proslavo 20-letnice našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji Spored: Drlavna himna. I. Emil Hoehreiter: C.nsposvetski zvon; Poter Jereb: 1' jutro pomladno; Anton Foorster: Spak. — Poje pevski zbor -Crafika poti vodstvom pevovodjo g. Danila ( erarja. II. Milojevift: Sarptaninska uspavanka; Dvoržak: .■trija Marine iz opere «Dimitrij•; I.ajovie: Kaj bi le p I vdal. — Poje operna pevka gdč. Vera Majdi-6 e v a. III. Tri slovenske pesmi. — Poje operni pevec R. M n r i j S 1 ni e I, c (Zagreb). IV. Sibplius: Ialse triste. — PleSo soloplesalkn Narodnega glpdaliSča ga. G i 7, ela Rrafnič.ar-jeva. — Janko in Metka, plesni diif>t ra Parmove ■Triglnvoke rože* — izvajata dve učenki ge. liravui-čarjeve. Odmor V. Poeharin: Drugi stavek iz koncerta za felo. Popper: Tarantella. — Izvaja čelistka gdč. Oli Jo r a j o v a . pri klavirju g. prof. Karol .1 e r a .1. VI. stritof: Mene pn glava hoti Blzet: .-trija iz opere 'Carrnrn«. Poje operna pevka ga. Mila K o -gej-Staglerjeva. VII. Smetana: .Jrija iz tProdane neveste«. Dev: Kangliea. Poje operna pevka gdč. Valerija H»y-b a I o v a. VIII. Jan Peita: Jugoslavija, slavnostna nvp-rtu-ra. — Igra vojaški orkester ln. peHpolka Triglavskega pod vodstvom kapelnika gosp. podpolkovnika Forda H e r z o g a. Vso peveo-sollstp in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Narodnega gledališča g. A. N e f f a t. Po koncertu bo v vseh prostorih Tabora družabni večer, pri katerem bosta sodelovala dva orkestra vojaško godbe 40. pešpolka. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. "" 1" W* ri£ S.ijr. MM*? Direktor Lovro Mat žič je prišel danes v Ljubljano in je že začel vaditi z orkestrom ljubljanske Filharmonijo za veliki simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 28. t. m. v veliki union-ski dvorani Univ. prof. John A. Zvetina iz Chicaga bo predaval V Ljubljano Je prispel včeraj g. John A. Zvetina, izredni univerzitetni profesor (assistant profesor) v Chicagu (USA). V četrtek, dne 24. t. m., ob 18. uri ho kot gost predaval v zbornični dvorani univerze o temi: The Constitu-tion of the USA of 1789 and how it kept pacewith modem coti-ditions (Ustava Zedi-njenih držav Severne Amerike in njeno pri-lagodovanje modernim razmeram). Predavanje bo v angleškem jeziku s kratkim slovenskim resu-inejem. Profesor J. A. Zvetina, čigar rod Izvira iz Dubrovnika, se mudi že več mesecev v Jugoslaviji. Doslej je predaval že na univerzah v Zagrebu in Beogradu. Njegova stroka je ameriško in angleško ustavno pravo. V svoji domovini je mod drugim član Slovanskega kluba na univerzi v Chicacu, Jugoslovanskega kluba, Ameriško-Jugoslovanske legije ter Ameriške legije. K predavanja vljudno vabimo. šim slojem, posredno pa vsemu prebivalstvu, kei bo beračenje skrčeno do skrajnih meja. Za vzdrževanje tega velikega humanitarnega zavoda bo porabljen denar, ki ga je zbrala rse-svetska akcija in je lako rodila najlepši uspeli — gotovo v popolno zadovoljstvo vseh, ki so se od kupili prevelikega razkošja na grobovih in so tako 6voje rajne res počastili z dobrimi deli. Shod dr. Stojadinoviča t Bosanskem Novem v nedeljo, 20. novembra Tržiška Bistrica je zdivjala Nenadoma narasla voda odnaša ogromne množine lesa, ki razdira mostove in jezove. — Voda še vedno narašča Katastrofalna povodenj v Kropi Kropa, 22. novembra. Današnje deževje je v Kropi povzročilo katastrofalno povodenj, ki je ogrožala ves trg. Narasli potok in njegovi dotoki, predvsem takozvani Razdrti potok, so v glavno strugo nanesli ogromno množino materiala, tako da se je struga potoka dvignila do višine nabrežja, nakar se je voda razlila po poteh in vdrla ljudem v spodnje prostore hiš. Razbesnelo vodovje odnaša bregove, oporne zidove, jezove, njive in gospodarska poslopja ob vodi. Odnesla je tudi par mostov. V nevarnosti je več hiš, med njimi ljudska šola. Da se nesreča omili, je bilo vodstvo reševalnih del prisiljeno odstraniti nov betonski most nad šolo. Stebljarska zadruga je ustavila ves tovarniški obrat in delavstvo poslala na rešeralna dela. Ko to poročamo (ob pol 8 zvečer), voda še vedno narašča in prebivalstvo v velikih skrbeh pričakuje, kaj bo prinesla noč. Pravkar smo zvedeli, da se je sesulo več opornih zidov in je v nevarnosti most na Zgornjem Ba-jerju, ker mu voda izpodkopava oporne zidove. Nujno je potrebna pomoč oblasti. Nov mestni zavod za reveže v Ljubljani Drobne novice Koledar Sreda, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež; Felirita. Četrtek, 24. novembra: Janez od Križa, spo-znavalec; llrizogon, niučenec. Novi grobovi t Jože Zupančič V Ljubljani je za vedno zatisnil svoje oči gospod Jože Zupančič, pisarniški ravnatelj v pokoju. Kajni je bil značajen katoliški mož, ki se je udejstvoval tudi v javnosti. Bil je več let ljubljanski občinski svetnik. Pridno je sodeloval v raznih naših organizacijah, posebno pa na karitativ-lem polju. Dolgo vrsto let je bil zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Dolenji vasi pri Vidmu je umrl gospod Pavel Arnšek. posestnik. Pokopali ga bodo v četrtek ob 10 dopoldne na župnem pokopališču na Vidmu ob Savi. Naj počiva v miru. Žalujočim našo iskreno sožalje! Osebne novice Jubilej slovenskega železničarja Šestdesetletnico svojega življenja obhaja te dni gospod Franc Brus, vlakovodja državnih železnic. Doma je iz logaškega okraja, kjer se je izučil čevljarske obrti. Kmalu pa je stopil v železniška službo, katero še danes prav pridno in vestno opravlja ter kljubuje vsem težavam, naporom in nevarnostim, ki so v zvezi s to službo. G. Brus je izredno družaben mož, vedno vesel in se mu prav malo pozna, da si nalaga že sedmi križ. Dolga leta že je zvest naročnik »Slovenca«, ki mu k 60 letnici iskreno častita in želi, da bi svoj pokoj lahko nastopil zdrav in vesel, kakor je danes, ter ga užival dolgo let v krogu svoje družine, kateri je prav dober in ljubezniv skrbnik. = Imenovan je za vojaškega, pomorskega in zrakoplovnega atašeia v Nemčiji peh. polkovnik za generalštabne po>sle Vladimir Vauhnik, doslej šef 2. odseka instrukcijskega oddelka glavnega generalnega štaba. — »Oven« Terpentinovo milo sestoji Iz najboljših surovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek! — Mlin pogorel. Od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji nam pišejo: V nedeljo okrog 8 zvečer je nenadoma izbruhnil požar v mlinu, last Tičarja Ivana, posestnika v Vičancih. Mlin, ki ga je lastnik uporabljal samo za domačo uporabo, je zgorel do tal. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef« grončice. — Od 3.-4. dec. izlet v Trst—Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. znilnico, dobi modro obleko. Kdor je prvič povratnik, ra rjavo raševino. Kaznjenec France Godec je bil po poklicu trgovski potnik, rojen 1896 v Požegi. Zaradi raznih tatvin je prestal že pri nas in v Nemčiji do 10 let robije. Pred okrožnim celjskim sodiščem je bil zaradi raznih vlomov pred leti obsojen na 5 let robije in nn 5 let prisilnega dela. Letos pa je sani v kaznilnici priznal, da je skupno z nekim Franom Lipotnikom dne 10. marca 1931 vlomil pri trgovki Mariji Iiriberni-kovi v Spod. Bitnju pri Kranju. Takrat je odnesel raznega blaga za 900 din. Pozneje, 15. marca, pa je vlomil v Podnartu v gostilno Antona Pogačnika. Odnesel mu je z Lipotnikom jestvin in blaga v skupni vrednosti za 1500 din. Navajal je še druge tatvine. Anton Godec je vlome priznal, njegov so-obtoženec Lipotnik pa je tajil, trdeč, da ga je Godec ovadil iz sovraštva, ker je pred celjskim sodiščem zanj neugodno pričal. Godcu je sedaj sodišče zvišalo kazen od 5 na 0 let robije in na 5 let prisilnega dela. Lipotnika je zaradi potnanj- I Najnovejše, kar nudi Amerika 6amo enkrat na leto: plemo in glasbeno revijo ble-stečega humorja in razkošja. MELODIJE SVETA Rroadway Melodles 1938 Robert Taylor — Eleanor Pourell KINO MATICA Telefon 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri I — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki se želi znebiti astme (naduhe), bolezni pljuč in podobnih, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhl-mann in Co., Berlin, 619, Miiggelstrasse 25/25a, ki deluje že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na str. 6.! — Nevaren ropar na delu. Na Gorenjskem se je pojavil nevaren ropar, ki ogroža varnost prebivalstva. Je to 23 letni Franc Cenčič, bivši hlapec iz okolice Kobarida na Primorskem. Pred dnevi je skušal vlomiti v župnišče v Ratečah-Planici, toda so ta vlom preprečili. Cenčič je oborožen s preciznim avtomatskim revolverjem in ima pri sebi okoli 100 nabojev. Prebivalstvo gorenjskega kota je pred tem predrznim roparjem v velikem strahu. Velika izbira i Šaljivih predmetov v drogeriji 11 J KANC, Ljubljana. Židovska ul. 1 \\ Zahtevajte brezplačni ilustriran cenik. Na zalogi bengalični ogenj. — Čerinova tolpa prijeta. Pred nekaj dnevi smo objavili notico, da vznemirja okolico Medvod nevarna potepuška trojica, ki kar na debelo krade in vlamlja v kmetska stanovanja in trgovine. V tej trojici so bili neki Franc Čerin, njegova žena Marija Čerin ter neki Ignacij Aljančič. Orožniki v Medvodah so vneto zasledovali to zločinsko trojico. Zvedeli so, da je razkuževalec šušteršič ustavil na cesti dva moška in žensko, ki jim je zaradi parkljevke razkužil čevlje. Vsi trije so bili pijani. Orožniki so ugotovili, da je bila to tako dolgo Kino Union tei. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri Danes nepreklicno zadnjikrat ObMnstvo ta ime|e do solz, aplavdlra In navdušeno priznava, da ]• (Hm Vzoren soprog najboljia burka sezone. V glavni vlogi Heinz RUltmann _ Cestni odbor iz Gornjega Grada poroča, da je porušen pri Lučah banovinski most in je promet prekinjen. Pride se lahko samo do Luč, naprej pa ne. Če bo voda še naraščala, bo povzročila šu druge katastrofe. — Sprememba naziva pošle Studenec pri Ljubljani. Dne 1. decembra 1938 prične poslovati pošta Studenec pri Ljubljani pod naslovom Ig pri Ljubljani.____ NAZNANILO Cenj. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili v nov lokal v hotel »SLON« — Frančiškanska ulica — Telefon 22-50, Izletna pisarna M. OKORN, Ljiibljana — Vreme. Evropa: Ciklon nad vso evropsko celino. Posledica je oblačno in deževno vreme v območju južnega Baltika, v Srednji in Južni Evropi. Hladen zrak prihaja s Severne Evrope na zahod in potiska tople mase zraka dalje proti vzhodu in jugovzhodu. — Jugoslavija: Oblačno in burno vreme po vsej državi. V Podonavju močna košava. Na Primorju piha široko. Temperatura se je precej zvišala. Najnižja je v Užicah —3, najvišja v Herceg Novem 16 stopinj. — N a-poved za danes: Pretežno oblačno po vsej državi, posebno na zahodni polovici. V Podonavju bo košava ponehavala. Po vsej kraljevini bo pihal južnik. V severozahodnem delu se bo malo zjasnilo. Temperatura se bo znižala na zahodu. V ostalih delih države temperatura nespremenjena. Toplota je zdravje! Toplomere po 8 din termofore po 24 din termos-steklenice po 17 din kupujte na Miklošičevi c. 30 v Foto-drogeriji Hermes — Pogrešan. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je uvedeno postopanje, da se proglasi za mrtvega Dejan Hubmajer, rojen 28. februarja 1893 v Belgradu, pristojen v Ljubljano. Dejan Hubmajer je sin inž. Miroslava Hubmajerja in Madite flubmajerjeve roj. Zanger, stanujoče v Ljubljani. Od izbruha vojne I. 1914 je že pocrešan. Vstopil je kot dobrovoljec v srhski dobrovoljski oddelek in se je boril na francoskem bojišču. Uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim je predlagalo državno pravobranilstvo v Ljubljani v imenu državnega zaklada. Hubmajer je potomec Huhmajerja, sobor-oa kralja Petra, ki se je z njitn boril v Bosni z ostalimi takratnimi slovenskimi dobrovoljci. — Svinjo so ukradli. Od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji nam poročajo: V noči od petka na soboto preteklega tedna so neznani tatovi odnesli Pod-lesku Jakobu v Podgorcih iz hleva blizu 80 kg težko svinjo. V hiši so še imeli luč. ko so v hlevu svinjo zabodli ter celo odnesli v bližni gozd, kjer so drobovje odvrgli. Nekaj dni prej m> najbrž isti tatovi vlomili v hlev Kovačeca Antona, posestnika v Podgorcih, ter mu odnesli 12 kokoši in 3 purane. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo nevarno tatinsko tolpo. iskana vlomilska trojica. Franca Cerina so orožniki kmalu prijeli: obležal je namreč popolnoma pijan v gozdu. Čerinova žena in Aljančič pa sta ušla naprej. Pozneje so orožniki prijeli tudi Čerinovo ženo. Aljančiča pa je na čuden način prijela v ponedeljek zvečer ljubljanska policija. Aljančič je namreč prišel v gostilno Franca Štolfe na Gosjx>-svetski 16 in naročil šilce žganja, nato pa je odšel v stranišče, kjer je hotel ukrasti žarnico, toda tisti trenutek, ko je začel žarnico odvijati, je stopil v stranišče gostilničar, ki je tata prijel in ga izročil stražniku. kanja dokazov oprostilo. Godec, ki slabo lomi slovenščino, je kazen sprejel, protestiral pa je proti prisilnemu delu, ker je, kakor je predložil dokumente, sedaj nemški državljan, ne pa jugoslo-— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana 1 Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva vabi svoje člane, da se udeleže sv. maše-zadušnice, ki se bo darovala jutri, dne 24. t. m., ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega oznanjenja (pri oo. frančiškanih) za r.aše umrle tovariše. 1 Skrb velikih narodov za svojo kri v tujini je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel g. dr. Alojzij Kuhar v petek, 25. no.vembra v beli dvorani Uniona. Na to predavanje posebno vabimo vse one, ki jim je na srcu skrb naših izseljencev, ki žive izven meja naše države, pa tudi oni, ki žive v naši državi izven naše banovine. Predprodaja vstopnic, Prosvetna zveza, Miklošičeva 7. 1 Na sestanku za proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije bo zaradi razporeda slavnostnega sprevoda treba ugotoviti tudi približno število udeležencev pri sprevodu. Odbor za proslavo zato prosi zastopnike organizacij, da za sestanek, ki bo v četrtek 24. t. m. ob 18 v veliki dvorani mestnega poglavarstva pripravijo potrebne podatke o številu udeležencev posameznih organizacij in društev, ki jih zastopajo. 1 Zgornja Šiška padlim vojakom. Dne 4. decembra bo v Zgornji Šiški spominska slovesnost padlim vojakom iz svetovne vojne, ki so bili iz nekdanje občine Zgornja Šiška. Ob pol 9 bo sveta maša, pri kateri bo imel cerkveni govor bivši vojni kurat, g. mestni župnik Janko Cegnar, nato pa bo v avli šolskega poslopja slovesnost, kjer bo sodeloval domači pevski zbor. Odkrita in blagoslovljena ho spominska plošča, govorila pa bosta predsednik krajevnega odbora za postayitev te plošče g. Franc Zaje in zastopnik »Zveze bojevnikov«, prosvetni referent g. Rudolf Wagner. 1 Muhasti november. Nedelja je prinesla zjutraj hudo slano. Najnižja jutranja temperatura v mestu je bila — 1.5 stop. Celzija, zunaj na aerodromu pa celo — 3 stopinje Celzija. Podnevi je bilo oblačno. 21. t. m. zjutraj, ko je čez noč zavel jug, je začelo deževati in je do 7 padlo 102 mm dežja. Doslej smo imeli v novembru samo tri deževne dni z 11 mm dežja. Nasprotno je bil oktober bolj moker in je padlo 181.7 mm dežja. Tako lepo in sončno novembrsko vreme smo imeli od KINO SLOGA Telefon 27-30 Samo ie danes In jutri ob 16., 19. In 21. uril Jean Gabin Živ prikaz bratstva ln vere v lepšo Dltre Paro bodočnost narodov. — Film v znaku evropske kulture. VELIKA ILUZIJA I — še en ropar na Gorenjskem. Na slovensko-hrvatski meji si ljudje še danes mnogo pripovedujejo o nekem slovitem roparju Uraniču ali Urba-niču in podobno, ki je pred kakšnimi štirimi desetletji ropal in kradel na debelo, bil prizanesljiv do siromakov, neizprosen pa do oderuhov in graščinskih nasilnežev. Motiv tega roparja sta obdelala tako Oton Župančič, kakor tudi nemški pisatelj Gagern, ki je doma iz Brežic. Vlomilec s podobnim imenom — in še ni gotovo, če ni res v sorodu s slovitim roparjem Uraničem —, sedaj krade na debelo v okolici Koroške Bele. Tega Antona Uraniča dolže sedaj dveh večjih vlomov ter neke goljufije. Orožništvo Uraniča sedaj zasleduje, toda navihanec se zna spretno skrivati, kakor nekdanji njegov soimenjak na slovensko-hrvatski meji. — Tudi Vaši najmlajši naj bodo deležni pra-j vilne nege zob! Za vsakogar Cimeanl — Pozor pred sleparjem! Po Sloveniji in Hrvatski se potepa neki elegantno oblečen Nikola ali Mihovil Marinovič, ki se izdaja ludi za slikarja, ter trdi, da je njegov psevdonim »Pulisije« in da je doma iz Dalmacije. Zadnjič so ga videli v Sarajevu, od koder je najbrž pobegnil na Hrvatsko ali v Slovenijo. V Belgradu in Sarajevu je ta slepar obiskal razne bančne ravnatelje, se predstavil s ponarejeno vizitko načelnika valutnega oddelka finančnega ministrstva g. Nikole Stanareviča ter je izvabil od bank večje zneske denarja. Pred tem sleparjem morajo biti naši gospodarstveniki oprezni, ker ni izključeno, da ne obišče tega ali onega. — Po naporu od športa, dolgih voženj z avtomobilom, na svežem morskem zraku, v hribih na soncu in snegu, po skrbeh in utrujenosti, Vas kličejo društvene obveze. Da bi se hitro osvežili in zopet dobili svojo telesno moč in ljubkost , se Vam nudi neprekosljivo sredstvo — izpiranje ust z ODOL-oui. Odol osvežuje in daje svež, dišeč dih. Kvaliteta odloča! Slovenski izdelek, ki je hvaljen, bo ludi Vas zadovoljil. Kupujte torej PERION za pranje periln! — Neobičajno oblečen obtoženec. Dva orožnika z nasajenimi bajoneti sta včeraj privedla pred ljubljanski mali kazenski senat iz mariborske kaznilnice neobičajno oblečenega obtoženca. Nosil je novo, čisto belo, volneno kaznjensko obleko in na glavi belo čepico. Mnogi so šaljivo pripominjali, da bi bila taka obleka prav dobra za zimske športnike. V mariborski kaznilnici nosijo bele uniforme kaznjenci — večkratni povratniki. Kdor pride kot kaznjenec prvič v mariborsko ka- I. 1925 naprej po zapiskih meteorološkega zavoda le 1. 1932, ko je padlo ves mesec 81.3 mm dežja, in pa lelo 1936 s 53.3 nun dežja. Nasprotno je bil lanski november zelo deževen. Največ dežja s snegom je padlo lani 11. novembra, in sicer kar 87 mm. Prav okoli 20. novembra je bila po ravninah razgrnjena do 9 cm debela snežena plast. — Ponedeljek je bil vremensko prav muhast. Zjutraj dež, dopoldne je v presledkih rosilo, bilo je ob- sredstvo za čiStenjel Dovolj Je vzeti 1-2 zrna. •2 kom Din 1'50,12 kom. Din 8-—, 60 kom. Din27-- Reg. S. br. 31888J38. lačno, a popoldne je na mesto od zapadne strani posijalo sonce. V ponedeljek okoli 16 je zavel topel jug, nastopilo je mlačno toplo vreme. Ponoči je deževalo. Včeraj je bilo vreme zelo spremenljivo. Posijalo je celo sonce, vmes je pa deževalo. 1 Vlom pri Medvodah. V eni prejšnjih noči je bilo vlomljeno v Golem Brdu pri Medvodah v letno vilo g. Borisa Krevlja iz Ljubljane. Vlomilec je odnesel mnogo posteljnine, nekaj drugih predmetov, več jestvin, pijače in nekaj posode. Kre-velj trpi okoli 1500 din škode. Vlomilec je znan ter ga zasledujejo sedaj oblasti. Gledališke Drama. Sreda 23.: »Potopljeni svet«. Red Sreda. Četrtek 24.: »Trideset sekund ljubezni«. Red Četrtek. Petek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: »Brezov gaj«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda 23.: »Manon«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac-Gaveltove.. Izven. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: »Aida«. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Izven. Sobota, 26.: »Roxy«. Premiera. Premierski abonma. Zimski plaii, suknjo ali obleko boste imeli res dobio in po okusu ako boste kupili v novi manufakturl PRED ŠENKLAVŽEM! LJUBLJANA, Prod Skotijo 13 Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 8 bo predaval Lucijan M. Škerjanec o razvoju slovenske glasbe. Predavanje je brezplačno in bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Predavanja ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice bodo še ves ta mesec, ker se prične tečaj o zelenjadarstvu šele 5. decembra t. 1. Prihodnje predavan je bo drevi ob 7 v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o »zimski p o v r t n i n k. Vstop prost. Poizvedovanja Izgubil je neki gospod od hotela Union do Mirja 4 ključe na obročku in lepo prosi najditelja, da jih odda proti nagradi v naši upravi. Ne silite v smrt, ne ugo-nabljajte se sami! Prehlad je začetek vse bolezni. Neprecenljiv Vam je novi, toplo vulkaniziran original Wimpassing termofor, dalje domači zdravilni čaji, razni bonboni kot Arosa, Valda, Kaiserjeve karamele itd. Droseriia Gregorii dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5. tmmm^mmmmmmrn Naše dijaštvo " Akademifarkc! Kongregacija akademičarfc ima svoje redne sestanke v frančiškanski kapeli vsako sredo točno ob 19.10 (brez akademske četrti!). Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih' bo imela danes ob p o 1 o s m i h zvečer svoj redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni! Na zadnjem občnem zboru Akademskega kluba montanistov je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Koželj Tone, podpredsednik Cvetko Ignacij, tajnik I Marovt Lado, tajnik II Sedlar Joža, blagajnik Jenčič Mirko, gospodar Cigtith Koloman, knjižničar Benedik Pavel, arhivar Berce Marija, referent za poč. prakse Dolenc Marjan; nadzorni odbor: Berce Leopold, Drovenik France; častno razsodišče: Sapač Franc, Korošec Viktor, Mandič Nikola, Dedič Fahret, Kovačič Rudi. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčaS, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78- Kamnik Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Šafarjtf» V Angliji podčrtavajo pomen obiska kneza-namestnika Pavla London. 22. nov. AA. Vsi londonski časopisi objavljajo obširna poročila o sprejemu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu. »Times« v uvodnem članku pod naslovom »Jugoslovanski kraljevski obisk« pravi: Čeprav je obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla zasebnega značaja, vendar pričakujejo, da bo prišlo do prijateljske izmenjave misli glede važnih vprašanj za obe državi. Pod tem je treba razumeti trgovinske odnošaje Kneza namestnika Pavla zelo zanima mednarodna delavnost Velike Britanije tudi zalo, ker Jugoslavija želi sodelovati z nami v korist miru in sporazumevanja med narodi, kakor tudi da vzpostavi še tesnejše gospodarske od-nošaje. Velika Britanija ima v Jugoslaviji velike dennrne naložbe, višjo kot v katerikoli drugi državi na Balkanu. Trgovina Velike Britanijo na jngoslo» vanskem trgu prihaja na drugo mesto za Nemčijo. »D a i I y T e 1 e g r a p h« piše: Za časa obiska kneza namestnika Pavla v Londonu bodo razpravljali o vprašanjih, ki so mednarodnega pomena. Ta obisk jo prišel primerno z ozirom na vodilno vlogo, ki jo Jugoslavija danes igra v jugovzhodni Evropi. Velika Britanija je spremljala s simpatijami prizadevanje Jugoslavije pod vodstvom kneza namestnika Pavja, da sc država na znotraj utrdi. Jugoslavija jo vzpostavila odnošaje z Italijo v duhu, ki ga odobravajo vsi oni. kateri si žel«! sporazumevanja med narodi. Njen pakt prijateljstva z Bolgarijo je zaključil delo, ki se je začelo z balkanskim paktom. Tudi ta izpopolnjena edinost na Balkanu je postala važen činitelj za mir v tem delu sveta. V istem duhu Jugoslavija stremi za tem, da zholjša svoje odnošaje tudi z Madžarsko. Jugoslavija je srečno prestala fcžkn gospodarsko krizo. Njeno bogastvo se je znatno povečalo in njena življenjska raven se je zboljšala. okrepila pa se je tudi njena gospodarska organizacija. Jugoslavija jc mobilizirala svoje finančne vire, ter je mogla začeti z ogromnimi javnimi deli. Razširila je svojo železniško mrežo, modernizirala ceste in zgradila pristanišča za povečanje pomorsko trgovine. Storila jo tudi mnogo za razvoj industrije, za katero ima dovolj sirovin. Prijateljski odnošaji Velike Britanije ln Jugoslavije so okrepljeni z gospodarskim sodelovanjem. Naložbe Velike Britanije v Jugoslaviji so znatno večje od naložb Francije ali Nemčije. Obseg njeno trgovine z Jugoslavijo jo danes večji, kakor pa jo bil zadnjih osem let ter prihaja na drugo mesto takoj za Nemčijo. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga se bosta za časa svojega bivanja v Buckinghamski palači sestala s svojimi sorodniki in prijatelji v Angliji. Vedno sta izkazovala ljiite-zen do te zemlje, kjer zdaj njuna dva sinova obiskujeta šolo. »News C h r o n i c I e« o priliki prihoda kneza namestnika Pavla v London objavlja članek, v katerem pravi, da je ta obisk velikega poli'ič-nega pomena, ter aa se bo knez namestnik Pavlo sestal z vodilnimi angleškimi državniki za Časa svojega bivanja v Angliji. Mnenje v Parizu; V zvezi z nedavnimi dogodki Pariz, 22. novembra. AA. Havas: Z ozirom na francosko-angleške odnošaje bo potovanje Chnm-berlaina in iorda Halifaxa v Pariz imelo značaj nove manifestacije prijateljstva in sodelovanja med obema državama. V zvezi s tem smatrajo, da je potovanje romunskega kralja Karla v Pariz in London, ter obisk N j k r. Vis. kneza namestnika Pavla v London u osnovni element za ocenitev stališča Romunije in Jugoslavije z ozirom na nov položaj v Srednji Evropi. Vprašanje Sredozemskega inorja ho tudi na dnevnem redu teh razgovorov.