gt)54 AA
DUluut
0
)5REDNJA
PR.mu»4SKI DNEVNIK
SST^ir” Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 102 (10.622)
TRST, sobota, 3. maja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ vcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
DELOVNI LJUDJE PROSLAVILI V VSEJ DRŽAVI PRAZNIK L MAJA
Množične manifestacije in sindikalni shodi I geslom borbe za mir in proti terorizmu
Generalna tajnika CGIL Lama v Rimu in CISL Carniti v Milanu obsodila vojaške posege ZDA v Iranu in Sovjetske zveze v Afganistanu in se zavzela za obnovitev pogajanj med Vzhodom in pohodom ter za pravičnejši gospodarski red na svetu - Od bližnjega srečanja z vlado pričakujejo sindikati jasne odgovore na že jeseni postavljene zahteve davčne politike in družinskih doklad
• ti
so n . Italijanski delovni ljudje jami • E maj z manifestaci-drža'" shodi v vseh večjih mestih svetu ■’ ^ geslom boja za mir na torimi!0 x,orbe proti domačemu te-
ii»Skiklgla-rtrge v vseh in’
lavski h krajlh so se zgrnili de-tni jn sP(rev°di z rdečimi zastava-*° seS °’ansparenta P°d katerimi Večjih ?rad delavci posameznih vMe ,ikjr?to,v’. da 80 Poslušali go-zvea, 'Jalnih voditeljev enotne tanimani •' CISL - UIL- Najv«1 II. * *^ tieraln.k ? le veljalo nastopom Cjtajmkov CGIL Luciana
CISL _ UIL. Največje ge-
Rimu, CISL Pierra Camitija ta v* tI? f*n G'°rgia Benvenu-, TsW, o katerem poročamo
v Jfilai
Posebej.
^taih
>feeflnje teme v govorih sindi-
— V * * * *°diteljev so zadevale ob-Politi*n„so<?canja z vlado, notranjo
»ovitev
dtuaciin’ družbeno >n gospodarsko jo tyJ ’ /nednarodno napetost, ki ^ganiufo003^0 dogodki v Iranu in darek	P°vs°d Pa je bil pou-
taiinipn; °rocnejšem boju za izko-kano ri.lJe-uterorizma, ki kali omi-nefalnif • no soz*tie v državi. Ge-bravn^^nik CGIL je v Rimu o-Mo ry,if* .fudi določene težave in P jih ča-!?1^6’ ki označujejo v zad-Lama iplfl ,°dnose med sindikati, (a bit;J i PP, poudaril, da mo-je konsh. , f.kdka tudi koristna, če ^ivečin uk“vna, in da predstavlja enotno,. delovnih slojev prav Otrdi tj, ’	jo je treba ohraniti in
1	odšli na srečanje
taja I k* je napovedano za 8. tajnih rrn Predsodkov*, je dejal ^tL, toda zahtevali bodo
stveno stanje Predsednika Tita
— Zdravniški rePoblLkLzdravi predsednika r°čil a e nta’ v sredo spo-jeter „ ^ ^namenja poškodbe tatic*	čeprav je zla-
Turtj *e naprej zelo izrazita, bavnj^taje v delovanju pre-Otanišo afgaJ10v so nekoliko že Dm’ ^ -jučmea se umirja. V lovanji oraenjenih motnjah de-bistvanj), “Tugih organov ni zdrava" sPrememb. Splošno repubijkPn2.,stanie predsednika zelo težkoTlta Pa ** še naprei
bja^T^i'0 zdravniškega konzi-
uja v aH "u avnisKegn Konžirije- 7,, tak pa je bilo nasled-Sednj|ta ravsbveno stanje pred-■Za Tita .^Publike Josipa Bro-Ptav ji ^ ““koliko boljše, če-Prej , ,v Celoti gledano še na-J wl° težko.
rtitkj^^ta^u, ki ga je zdrav-je reče0211J ot>javil včeraj, pa stanja en°’ da je zdravstveno bistvenj^redsednika Tita brez
Prcišn«1 j sprem°mb glede na zivnn ,dan- Nadaljujejo inten-u zdravljenje.
Generalni tajnik CISL je v Milanu obsodil tako ponesrečen desant ZDA v Iranu, kot izsiljevalce, ki imajo v rokah ameriške talce v Teheranu in sovjetsko intervencijo v Afganistanu. Za mir si je treba prizadevati prek dogovorjene razorožitve in spoštovanje pravic in svobode ljudi. Teroristom je treba onemogočiti vstop v tovarne, treba je pa hkrati rešiti najbolj pereče družbene in gospodarske probleme, da se ne ustvari vzdušje brezbrižnosti in vdajanja v usodo. Novo vlado bodo sindikati ocenili le po njenih dejanjih, je poudaril Carniti in jo je opozoril, da ne bodo pristali na nadaljnja odlašanja. Če ne bo konkretnih rezultatov, je dejal tajnik CISL, bo vodstvo enotne sindikalne zveze sklenilo začeti splošno akcijo v boju za pravice delovnih ljudi.
Prvi maj v Ljubljani
LJUBLJANA — Prvega maja dopoldne je v slovesno okrašeni avli ljubljanskega Kliničnega centra delegacija delavcev Ljubljane, vodil jo je podpredsednik mestnega sindikalnega sveta Franc Hribar, izročila prvomajske pozdrave in čestitke zdravniškemu konziliju in njegovim sodelavcem v znak hvaležnosti za neizmerno skrb in pozornost, ki jo posvečajo zdravljenju predsednika Tita. Šopek rdečih nageljnov in prvomajske pozdrave za predsednika Tita je članu konzilija prof. dr. Bogdanu Breclju . izročil predstavnik Titovih zavodov «Lito-stroj* Marjan Žele. «V imenu zdravniškega konzilija in vseh nas, ki smo tu ob predsedniku Titu,* je dejal prof. dr. Bogdan Brecelj, «se prisrčno zahvaljujem za pismo in šopek cvetja. Zahvaljujemo se, da sta prišli na obisk v našo ustanovo, ki je delo vaših rok in ki jo je predsednik Tito izbral za svoje zdravljenje.
Prof. dr. Bogdan Brecelj je še poudaril, da je predsednik Tito že prej prihajal v Klinični center na redne preglede in s tem pokazal zaupanje, tako delavcem, ki so gradili bolnico, kot tudi kolektivu tega najmodernejše opremljenega medicinskega centra v Jugoslaviji.
.H
ta>, zahteve o davčni poli-Jta >9	dokladah, pokojni-
hv14vIk-ne °dgovore» na že davno
“1 ia\,„-L uuiuanan, ponujiu-ftaja SJ “'h uslužbencih. Ta vpra-Jjtao od*i'vo povezana s poljem rnntovanja. zato je po La-»lV,ada i^JU nesprejemljivo, da hstarsko ° ,.'a smernice svoje go-
ta volu,putike šele po prihod-
v^arii ria^ Glede terorizma je iskalni8 ?ima nič skupnega s SCiT"1.. boji in da je treba
iSpih*!!56 nasilneže, ki so se (,Vafrie, mV sindikalno bazo in v ti*1 i® trpk* “mednarodnem prizori-bM.tt'ed V,? “bnoviti dialog ne sa-C>dj m ‘riX!om in Zahodom, ain-tiiL.tažavaL^ bogatimi in nerazviti-
Množica delovnih ljudi posluša na Trgu Goldoni v Trstu Benvenutov govor
PO NAPADU KUZISTANSK1H ARABSKIH SEPARATISTOV
Zasedba iranske ambasade brez mednarodnih zapletov
Britanska vlada skuša rešiti talce po miroljubni poti - Iran pripravljen žrtvovati svoje diplomate in ne pristaja na izsiljevanja napadalcev
LONDON — Tretji dan zasedbe iranskega veleposlaništva v Londonu je minil brez bistvenih novosti, če izvzamemo umik prohomeinistič-nih študentov izpred poslopja veleposlaništva, ki so povzročili celo spopade z britanskimi varnostnimi silami. «Scotland Yard» še vedno ni ugotovila, ne števila talcev in ne števila napadalcev. Vsem p« je jas no, da so napadalci pripadniki a-rabske manjšine iz Kuzistana. Sami so takoj po zasedbi veleposlaništva sporočili, da bodo osvobodili talce, šele ko bodo iranske oblasti izpustile 91 arabskih političnih jetnikov iz zaporov v Abadanu in Ah-vazu.
Zahtevo so iranske oblasti takoj zavrnile. Zunanji minister Ghotbza-deh je med svojo turnejo po državah Zaliva izjavil, da bodo ubili vseh 91 jetnikov, če bodo «proiraš-ki teroristi* storili kaj žalega iranskim talcem. Predsednik Banisadr pa je poudaril, da ne bo iranska revolucija nikoli klonila pred izsiljevanjem in da je pripravljena tudi žrtvovati osebje svojega veleposlaništva v Londonu. Iranske oblasti so medtem pooblastile britansko vlado, da lahko prevzame vse pobude, ki bi omogočile osvoboditev talcev.
V krogih britanske policije pre-
PRED VELIKO MNOŽICO ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH DELAVCEV Nfl TRGU GOLDONI
BENVENUT0 POZVAL VLADO K URESNIČENJU REFORM IN PRA VIČNEJŠE DA VČNE POLITIKE
V slovenščini je spregovorila v imenu pokrajinske enotne sindikalne zveze S. Mokole, ki se je zavzela tudi za pravice naše narodnostne skupnosti - Nastop tajnika policijskega sindikata
Delavsko gibanje in z njim vsi demokratični ljudje se morajo zaves tneje in aktivneje angažirati na treh frontah: v boju za mir v svetu, ki ga danes z večjo nujo zahteva vse bolj zaskrbljujoči mednarodni položaj, v boju proti terorizmu, ki ogroža demokracijo v naši državi in v boju za reševanje hudih gospodarskih in družbenih problemov. To je bilo geslo letošnjega proslavljanja delavskega praznika 1 maja po vsej državi in pod tem geslom, ki ga je v uvodu poudaril sindikalni voditelj Giorgio Benvenu-to, se je odvijala tudi osrednja prvomajska manifestacija v Trstu, ki je
poleg omenjenih treh tem vključevala še dve: boj proti municipa-listični zaprtosti in boj za pravice slovenske narodnostne skupnosti ter za prijateljsko sožitje.
Delavski in demokratični Trst je letošnji prvomajski praznik občutil in doživljal globlje in bolj zavzeto kot druga leta. Tako vsaj lahko sklepamo iz udeležbe na tradicionalnem sprevodu ter na osrednjem shodu na Goldonijevem trgu, ki ga je preplavila množica. V sprevodu, ki je v jutranjih urah krenil s Pe-stalozzijevega trga proti mestnemu središču, je bilo okrog dvajset tisoč ljudi. Zelo veliko ljudi je spre-
NiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMtiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiJtiiiniiniiiiiiiiimiMiminiiiiiiiikiimiiiiiiHiiiiiiimmHiiiniimtmmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiB
V Zgoniku šola «1. maj 1945»
SfcpfTlS: S so' mi IT on j
»in, IJ° 'al<nto,» je °zaključdTLama! V četrtek so v Zgoniku slovesno poimenovali osnovno šolo po «1. maju 1945» (Poročilo na 2. strani)
'•'•'••tiiiiiii,,i,,i,mi,iHiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinuiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiuiMiiimiinniiiiiiiHiiiiHiuuniiiiiiHiiiiinnniMiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiii
USTRELILI SO GA V GLAVO V NJEGOVEM URADU
Atentat «Prime linee» na rimskega arhitekta
Sergio Lenci je bil »kriv«, ker je sodeloval pri načrtovanju zaporov Rebibbia in Spoleto
je atLv?eraj spet proslavila Hfkjf tokatam- žrtev teroristov CMt s!*®-letni priznani rimski H, ,?trok l:° Lei'ci, poročen, oče tč taee,/ , I jta pripadniki «Pri-kvj^.rt. le i( s<>d’'i na eksekucijo, "0 rimskLl6 sodel°val pri načr-taDdt-1’8 zapora Rebibbia in *taitekt,a 3- v ?P°tatu. Teroristi
ten taea^e,roristična skupina «Pri-1 gla pa se je zadrla v lobanjske <lahLri °rE»n- ■ s° J* zadali pretekli kosti, kar je, vsaj za sedaj, rešilo ---------------------------- ,	.. U<nciju življenje. Njegovo zdravstveno stanje ostaja še vedno zelo resno.
Teroristični komandos je izpeljal svojo morilsko akcijo med 10.30 in 10.40. Skupina (trije moški in ena ženska) so brez težav prišli do urada arhitekta Lencija v bližini bazilike sv. Petra ravno ko se je ta pogovarjal po telefonu z bratom Mimmom. Ob pogledu na oborožene osebe je zavpil; teroristi so takoj prerezali telefonsko žico, ga odpe-
“streliii v glavo, kro-
ljali v kopalnico, ga zavezali ter dvakrat s pištolo ustrelil v arhitekta. Ena krogla ga je zadela v teme za desnim ušesom, drugo kroglo so našli policijski agenti v njegovem študiju.
Teroristi so še nato pomazali stene z napisi, ki poveličujejo «Prima 11-neo* in se nato hitro oddaljili s kraja atentata. Po mnenju nekaterih očividcev naj bi zbežali s fiatom 127 le nekaj minut pred prihodom policije, ki jo je bil medtem poklical arhitektov brat, ker je po kriku jn prekinitvi telefonske zveze zasu-
mil, kaj se dogaja z Lencijem.
Arhitekta so pripeljali v bolnišnico še pri zavesti. Ker iz rane na glavi ni pricurljajo veliko krvi, so bolničarji najprej domnevali, da so ga teroristi le mahnili s kopitom pištole po glavi, šele po podrobnem zdravniškem pregledu so ugotovili, da ima Lenci kroglo v glavi, ki jo bodo skušali odstraniti z delikatnim kirurškim posegom,
Lencija, ki je vpisan v socialistično stranko, je zvečer v bolnišnici obiskal tajnik PSI Craxi, Fanfani je poslal družini izraze solidarnosti.
vod spremljalo v dveh neskončnih špalirjih s pločnikov. Nenavadno veliko je bilo tudi transparentov raznih obratov in organizacij. V morju rdečih zastav smo jih našteli nad štirideset. Mnogo je bilo tudi takšnih, ki so se prvič pojavili na manifestaciji. V prvih vrstah so korakali sindikalni in politični predstavniki s svojimi prapori in transparenti, za njimi pa so šli bivši borci, delavci velikih in manjših tovarniških obratov ter raznih ustanov, upokojenci, predstavniki mladinskih, ženskih in drugih družbenopolitičnih gibanj. Posebno mesto je v sprevodu zavzemal Tržaški partizanski pevski zbor, prisotna pa sta bila s svojima transparentoma Založništvo tržaškega tiska ter Kmečka zveza. Veliko je bilo zlasti slovenske mladine, kot običajno pa se je manifestacije udeležilo tudi predstavništvo slovenskih koroških mladincev. Glava večkilometrske pisane vrste je bila že na zbornem trgu, ko je tal rep še na Carducci-jevi ulici.
Prva je v imenu prirediteljev manifestacije, to je pokrajinske enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, spregovorila v slovenščini in italijanščini slovenska sindikalna predstavnica Stanka Mokole, ki je opozorila na glavna vprašanja, s katerimi se danes, tako na vsedržavni, kot na krajevni ravni sooča delavsko gibanje. Govorila je na primer o terorizmu in o tem, kako mora delavstvo enotno in strnjeno nastopiti proti temu zlu, ki spodjeda demokratično ureditev. Govorila je nato o problemih Trsta. O tem, kako sindikalno gibanje odklanja dosedanjo prakso podpomiške politike do Trsta in terja stvarne ukrepe zlasti za industrijski razvoj. Veliko je še na stežaj odprtih vprašanj, na katera tržaško delavstvo vztrajno opozarja že dolgo časa in na katera bodo morali odgovorni činitelji čimprej stvarno odgovoriti. Ves dosedanji delavski boj pa je bil in bo tudi naprej povezan še z drugimi vprašanji, katerih reševanje pomeni izboljševanje družbe in družbenih odnosov, je dejala govornica. Med temi je problem reševanja zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Delavsko gibanje ne more sprejeti vzdušja napetosti in nerazumevanja, ki ga nekateri krogi netijo s šovinističnimi kampanjami. Vse to zavira razvoj na vseh področjih, zavira pa tudi proces prijateljskega sodelovanja med sosednjima državama. Mokolejeva je na koncu še poudarila, da se mora sindikalno gibanje koreniteje lotiti narodnostnega vprašanja, dejala pa je obenem, da morajo tudi v tej perspektivi slovenski delavci okrepiti sindikalne vrste.
Drugi se je z govorniškega odra obrnil na množico pokrajinski tajnik policijskega sindikata, ki se pravkar ustanavlja, Paolo Badalu-co. Jutri bo namreč v Rimu u-stanovni kongres policijskega sindikata, kar pomeni zgodovinsko pridobitev za italijansko delavsko in sindikalno gibanje. Badaluco se je navezal na ta veliki dogodek ter
opozoril na razmere, v kakršnih so danes prisiljeni živeti in delati policijski agenti, zlasti če upoštevamo nečloveško ofenzivo terorizma, pri kateri plačujejo največji davek ravno varnostni organi. Badaluco je nato navedel glavne zahteve nastajajočega sindikata, ki bi jih morali vladni organi upoštevati pri reformi javnega reda. Ena glavnih je prav ta, da z zakonom dovolijo tudi policijskim agentom, da se združujejo v sindikate.
Glavni govornik letošnjega tržaškega prvomajskega shoda je bil vsedržavni tajnik UIL Giorgio Ben-venuto, ki je obrazložil stališča e-notne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL glede položaja na mednarodni ravni, boja proti terorizmu in številnih gospodarskih in družbenih vprašanj, ki pretresajo italijansko družbo. Spričo poslabšanja odnosov med nekaterimi državami je danes ogrožen svetovni mir, je dejal Ben-venuto, zato je ena od velikih nalog tudi sindikalnega gibanja, da se zavzame za miroljubno reševanje odprtih mednarodnih vprašanj. Drugi problem je terorizem. Ne delajmo si utvar, je dejal sindikalni voditelj, zadnji uspehi policijskih in sodnih oblasti niso še prišli do dna terorizma, zato je dolžnost vseh, da se najodločneje borimo proti skupnemu sovražniku. Teroristi niso tovariši, ki so zgrešili.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
vladuje zmeren optimizem. Napadalci so do sedaj pokazali humanitarnost, saj so prvi dan izpustili neko žensko, ki je doživela živčni zlom, drugi dan pa nekega bolehnega britanskega časnikarja. Prav tako so preložili brez večjih zaplet-ljajev ultimate iranski vladi. Nad vsemi pa še vedno lebdi grožnja, da bodo talce pobili, veleposlaništvo pa razstrelili, če iranske oblasti ne privolijo na njihove zahteve.
«Scotland Yard» se je v takem položaju odločila za strategijo čakanja in prepričevanja napadalcev, naj prekinejo zasedbo. Nobena skrivnost ni, da je policija zaprosila za pomoč najuglednejše psihologe, da bi preprečili vsako morebitno napako med pogajanji. Pri vsem dogodku je glavna ovira morebitni nacionalni in verski fanatizem skupinice, ki je napadla veleposlaništvo. Britanski funkcionarji trdijo, da do sedaj niso opazili nobenega fanatizma, temveč samo trdno voljo, da izvedejo akcijo do konca.
Kot rečeno, še vedno ni znano število napadalcev, baje so samo trije, prav tako ni znano število jetnikov. Med pogajanji s policijo je eden od ječarjev navedel, da je jetnikov 19, števila pa ni potrdil še nihče. Britanska policija skuša preprečiti vse, kar bi lahko povzročilo nepredvidene reakcije pripadnikov oboroženega arabskega komandosa. Pripravljena je na večtedensko obleganje, a točnih informacij ne daje, kar je povsem razumljivo.
Napad in zasedbo iranskega veleposlaništva je takoj obsodila britanska vlada, isto so storile tudi druge države. ZDA so prav tako obsodile teroristično dejanje, poudarjajo pa, da iranska vlada .žanje, kar je sejala s svojim posmehom vsem mednarodnim normam, ko je privolila v zasedbo ameriškega veleposlaništva v Teheranu.
Bagdad Odločno zanika, da je pooblastil napad in trdi, da je zasedba le logična posledica iranskega nasilja nad arabsko manjšino v Ku-zistanu. Iraške oblasti pripominjajo, da se novi iranski režim slabše obnaša s svojimi manjšinami kot šahov, da bodo nadaljevale s podporo iranskih Arabcev, a da so pripravljene na spravo z iranskimi voditelji. Na pomiritev pa Bagdad pristaja le, če bodo iranske oblasti spremenile svoj odnos do arabske manjšine, če se bodo umaknile s treh otokov v Ormuških vratih, ki jih je šahova vojska nezakonito zasedla, in če bodo pristale na revizi jo iransko-iraškega sporazuma o razmejitvi na Šat el-Arabu.
Medtem pa ni bistvenih sprememb v ameriško-iranski krizi. Washington nadaljuje s svojimi pritiski na svoje zaveznike, predvsem na Japonsko, katere premier Ohira je na obisku v ZDA. Kot kaže bo Japonska podprla ameriške sankcije proti Iranu, kot protiuslugo pa ji bodo ZDA odobrile ugoden trgovinski sporazum. Carterjeva administracija pa se ne omejuje samo na te pritiske. V polnem teku je akcija, da pošljejo v Indijski ocean vojno mehanizacijo in orožje za 16 tisoč vojakov, ki bi jih lahko v vsakem trenutku z letalskim mostom poslali na to območje. Kako eksploziven je postal položaj zaradi prisotnosti ameriškega vojnega brodovja, ki mu je stalno za petami sovjetsko, dovolj zgovorno priča podatek, da je Sovjetska zveza izstrelila nad območje Zaliva izvidniški satelit, ki bo lahko
aimiiiiiiiminiiiiMiiiiiiiimiiiiMiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimtiiuiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiitMiniiiii
OBISKAL BO ŠEST AFRIŠKIH DRŽAV
Papež Janez Pavel II. na obisku v Afriki
Poglavar katoliške cerkve poudaril pravico ljudstev do samoodločbe
KINŠASA — Papež Janez Pavel
II. je prispel včeraj popoldne v
Kinšaso, ki je prva etapa njego-
vega dolgega potovanja po afriških državah, v teku katerega bo obi-
skal še Kongo, Kenijo, Gano. Visoko Volto in Slonokoščeno obalo. Na letališču Fiumicino pred odhodom iz Rima so poglavarja katoli ške cerkve pozdravili minister za
prevoze Rino Formica, kardinal dekan Confalonieri ter rimski vikar Poletti.
Ob prihodu na letališče N Djili je Janez Pavel II. naslovil topel pozdrav na vsa afriška ljudstva ter omenil upravičeno željo Afričanov
po svobodi in neodvisngsti. pred-
vsem pa željo, da bi živeli v miru. Dočakal ga je zairski predsednik Mobutu Sese Seko na čelu živopi-
sane množice, ki se je kar gnetla ob robovih 25-kilometrov dolge ceste, ki od letališča pelje do zair-
skega glavnega mesta. Papeževo potovanje bo trajalo 11 dni.
V Kinšasi je papež najprej šel v stolno cerkev, kjer je bilo prvo srečanje s predstavniki afriške katoliške cerkve, zvečer pa se je sestal s predsednikom Mobutujem, ki se je, najbrž njemu v čast, prav te dni poročil s katoliškim obredom. »Vprašanja, ki tarejo Afriko, morajo rešiti Afričani sami, brez kakršnihkoli pritiskov in brez vrne šavanja tujih držav ali velikih blokov v njihove notranje zadeve. Rešitev afriških vprašanj bo prav gotovo pozitivno vplivala tudi na rešitev perečih in žgočih problemov na drugih celinah.* Janez Pavel H. je izrazil svoje zadovoljstvo ob dej stvu, da so si afriška ljudstva za gotovila neodvisnost ter je pouda ril, da imajo vsa ljudstva pravico do samoodločbe, ki pomeni realno udeležbo ljudstev pri odločitvah, ki zadevajo njihovo bodočnost.
do potankosti sledil premikom čet in ameriškega brodovja.
Ob vsem tem niso odveč pozivi Združenih narodov, naj se razplet, ki se mu je sedaj še pridružila zasedba veleposlaništva v Londonu rešuje po miroljubni poti. Ameriški škofje so s svojega spomladanskega zasedanja poslali predsedniku Carterju poziv, naj ne prevzame vojaških akcij proti Iranu. Edina do sedaj pozitivna točka je včerajšnja zavrnitev ameriškega kongresa predloga o povečanju vojaških izdatkov. »Jastrebe* so za sedaj porazili, a meja med temi in zmernimi, se v ZDA iz dneva v dan zmanjšuje. U-žaljenost in maščevalne strasti se med ameriško javnostjo stopnjujejo. Dosedanje sankcije proti Iranu niso obrodile skoraj nobenega uspeha. Teheran se mora prav otepati ponudb iz vzhodne Evrope, da bi dokončali vse delo, ki so ga zahodnjaki začeli. Ob vsem ni nobenega dvoma, da je edina pot za premostitev krize pogajalna miza.
Razvoj sodelovanja Ilalija-Jugoslavija
RIM — Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo beležii, po podatkih italijanskega zavoda za zunanjo trgovino, stalen razvoj. Italija zavzema tretje mesto, za SZ in Zahodno Nemčijo, v trgovskih poslih SFRJ: lani je promet v obeh smereh dosegel 1.773 milijonov dolarjev, z negativnim saldom za Jugoslavijo 405 milijonov. Ugodno se razvijajo tudi tehnično - industrijsko sodelovanje in skupne investicije, saj so lani sklenila podjetja obeh držav 17 takih pogodb.
Trenutno se kažejo boljše perspektive pri razvoju sodelovanja zlasti na štirih področjih, in sicer na e-nergetskem, pri belem kovinarstvu, na kmetijsko - prehrambenem in na širšem sektorju, ki obsega leš in celulozo, kemijsko - farmacevtsko, petrolkemijsko in elektronsko industrijo.
V lord podpis
sporazuma
med SFRJ in EGS
BRUSELJ — Začasni sporazumi med SFRJ in EGS o trgovinskem in finančnem sodelovanju bo predložen v odobritev na redni seji ministrskega sveta evropske skupnosti, ki bo v Bruslju 6. maja. Kot so včeraj sporočili na sedežu evropske skupnosti, bodo še isti dan popoldne omenjeni sporazumi tudi podpisani.
Po začasnih sporazumih je določeno, da s 1. julijem letos začno veljati trgovinska določila in finančni protokol novega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med SFRJ in EGS.
Jugoslovanska delegacija, ki bo podpisovala omenjene sporazume, se bo v torek tudi pogovarjala s predstavniki komisije evropske skupnosti o posledicah vstopa Grčije v EGS.
Včeraj v Milanu aretirani trije domnevni teroristi
MILAN — V lombardijskem glavnem mestu so v noči med 1. in 2. majem aretirali še tri domnevne teroriste. 42-letnega Pietra Mor-lacchija, brata Angela Morlacchija, ki so ga pod isto obtožbo aretirali 10. aprila letos, njegovo ženo, 39-letno Ruth Heide Peusch in 27 letnega Giovannija Achito. Morlacchija in Acchita so agenti zalotili, ko sta lepila po milanskih ulicah letake Rdečih brigad, Peuschovo pa so aretirali na domu. Krivijo jih sodelovanja in ustanovitve oborožene tolpe.
Včeraj so medtem prepeljali v florentinski zapor Murate 15 domnevnih pripadnikov »Azione rivo-luzionaria*. ki so jih aretirali po raznih krajih Italije vedno pod obtožbo ustanovitve oborožene tolpe. Med aretiranimi je tudi znani odvetnik Gabriele Fuga zagovornika odv. Spazzalija. V večernih urah je bila premeščena v florentinski zapor tudi 19-letna Marina Ceretto Castigliano, ki se je sama javila turinski policiji, potem ko .je izvedela, da tudi njo iščejo zaradi ustanovitve oborožene tolpe.
RIM — Proces o protizakonitih nogometnih stavah in podkupovanjih nogometašev se bo začel 13. junija; lako je odločil rimski sodnik dr. Battaglini, ki bo vodil proces skupaj z drugima sodnikoma dr. Viglietto in dr. Siriacovo. Na zatožni klopi se bo znašlo 38 oseb: 33 nogometašev, predsednik Milana, en trener, »velika obtoževalca* Cruciani in Trinca ter njun prijatelj Cesare Bartolucci.
V ČETRTEK JE BILA V ZGONIKU SLOVESNOST POIMENOVANJA SOLE
Prvi maj 1945 - simbol pridobljene svobode
naj bo vodilo bodočim rodovom zgoniške šole
Beli golobi ponesli iz spomenika zahtevo po miru in svobodi - Nastop otrok - Pozdrav župana Josipa Guština in ravnatelja Stanka Škrinjarja ter slavnostni govor Miloša Budina
Dan, na katerega ne bodo šolarji, njihovi starši, antifašisti in demokrati tako zlahka pozabili’ Ob prvomajskem slavnostnem poimeno vanju zgoniške slovenske osnovne šole po 1. maju 1945 je Zgonik do živel edinstven dan. ki je globoko odjeknil ne le v krajevnem merilu, temveč je simbolično zajel vse za mejstvo in vse napredne ter res nično demokratične sile. Bil je pravi partizanski miting, ki je izzve nel kot mogočni in miroljubni klic, da si želimo svobodo, mir. ustvar jalno sožitje in priznanje vseh na rodnostnih pravic tako danes, kot pred 35 leti, ko je partizanska armada osvobodila naše kraje izpod 25-letnega fašističnega jarma. Zgonik je ob tej priložnosti preplavila prava rena ljudi, po večini Slovencev s Tržaškega, pa tudi demokra tov italijanske narodnosti, ki so celotni prireditvi dali res svojstven pečat, sai se je na šolskem dvorišču in na cestišču pred njim zbra la preko tritisočglava množica. In
Dolinska majenca in razstava vin
Tudi letošnja majenca je že stekla. Dolinski fantje in dekleta so v najbolj mrzličnih pripravah. Danes zvečer ob 18. uri pa bodo na glavnem trgu odprli 24. občinsko razstavo domačih vin. Letos bo razstavljalo 20 vinogradnikov iz Brega, za najboljša bela in črna vina pa bomo zvedeli v ponedeljek zvečer, ko bodo razglašene ocene posebne komisije. Odprtje razstave vin pa je vedno priložnost, da se srečajo predstavniki družbene ga in političnega življenja v občini.
V okviru letošnje majence pa je bila sinoči otvoritev razstave slikarjev amaterjev iz Brega. Na letošnji razstavi, ki je že sedma po vrsti sodelujejo: Stano Žerjal, Valter Chendi, Mirko Hrvatič, Ester Kočevar, Vojko Lovriha, Nevenka Vido-nis, Franc Bajec, Livio Sancin, Fabjo Smoitlak, Oskar Kocjančič in Paolo Sancin. Tradicija je že, da nam slikarji iz Brega na razstavi majence pokažejo, kaj so novega ustvarili v minulem letu. Ob otvoritvi je uvodoma spregovoril Vojko Lovriha, nato pa je ženska skupina Stu ledi, ki jo vodi Nadja Kriščak, zapela svoj program ljudskih pesmi, kakršne so nekoč peli po naših vaseh.
Danes ponoči pa bodo Dolin-čani, ob vsakem vremenu, dvignili majsko drevo.
ta dogodek, ta praznik so vsi doživljali z enako intenzivnostjo, ga njenostjo in ponosom. To se je da lo jasno razbrati iz dolgega in toplega aplavza ob okritju spominskega obeležja na šolskem dvorišču. ki ni le navadna skulptura, temveč dejansko simbolizira tisto odrešenje, ki nam ga je prinesel 1. maj 1945. Klavdij Palčič, ki je zasnoval ta spomenik, je upošteval predpostavko, da mora skulptura biti preprosta in vesela, ker stoji pred šolo in je torej namenjena v prvi vrsti otrokom. Skulptura je se stavljena iz dveh delov: spodnji železen blok, temnorjave zarjavele barve predstavlja vse, kar je bilo pred 1. majem 1945 slabega, mračnega in sovražnega; zgornji del, ki simbolizira odrešenje in svobodo pa zablešči in iz bloka se sprostijo izžagani golobi iz nerjavečega jekla, ki je primerno brušeno, da se ob obsevanju sončnih žarkov ustvarja idilična svetlobna igra. Ko so učenci zgoniške šole povlekli pregrinjalo s spomenika, so pole teli na vse strani živi beli golobi ki so ponesli zahtevo po miru in svobodi, nakar je domači župnik Vojko Makuc blagoslovil spomenik.
Že na predvečer so se otroci zgo niške šole predstavili svojim staršem in prijateljem s prijetnim programom na partizansko tematiko.
VZPI - sekcija Opčine in ŠD Polet
prirejata ob ditve
35-letnici osvobo-
Dokumentarno razstavo fotografij M. Magajne
ki obsega slikovni material od osvoboditve do današnjih dni.
Danes bo razstava odprta od 16. do 21. ure ter jutri, od 10. do 12.30 in od 16. do 21. ure.
Prebivalstvo vljudno vabljeno!
ki je obsegal recitacije, prizorčke, petje in rajanje, prisotni pa so s, lahko ogledali okusno in bogato razstavo risb in ročnih del.
Prvomajski popoldanski spored se je pričel s polaganjem vencev k občinskemu spomeniku padlim v NOB s strani zgoniške občinske uprave in vseh krajevnih družbeno političnih organizacij (ta prireditev je namreč sovpadala z občinsko proslavo osvoboditve), športniki ŠK Kras in taborniki RMV pa so bili na častni straži.
Zatem je napovedovalka Nada Si-moneta povabila k mikrofonu predsednico pripravljalnega odbora za poimenovanje zgoniške šole Sonjo Pahor - Budin, ki je orisala pripra ve in poudarila globok pomen ime na, ki predstavlja konec grozot, nasilja in zatiranja. Obenem pa se je zahvalila za požrtvovalnost in nesebično pomoč vsem, ki so pri pomogli, da je do te slovesnosti prišlo v rekordno kratkem času.
Pozdrav zgoniške občinskf upra ve je prinesel župan Jože Guštin, ki je tudi sam poudaril pomemb nost 1. maja 1945, ko smo Slovenci na tem koščku slovenske zemlje zadihali svobodo in ta datum bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. Hvaležno se klanjamo številnim žrtvam nacifašizma, boj za demokracijo in svobodo pa se nadaljuje' še danes, ko se borimo za globalno zakonsko zaščito. Napis 1. maj 1945 na ta bli, ki jo je občinska uprava po stavila na pročelje šolske stavbe, pa bo vedno spominjal mladi rod na junaški boj slovenskega naroda in naprednih sil Zatem je Guštin poklonil plaketo zgoniške ob čine, ki upodablja spomenik padlim v NOB. osnovni šoli 1. maj 1915 iz Zgonika, požrtvovalnemu umet niku Klavdiju Palčiču in pa Parti zanskemu pevskemu zboru ob pr vem gostovanju na območju zgoniške občine.
Prisotnim, med katerimi so bile tudi številne družbenopolitične in šolske osebnosti, kot predsednik de želnega sveta Mario Colli, senatorka Jelka Gerbec in generalni kon zul SFRJ Štefan Cigoj, je o pomenu prelomnega datuma L maja 1945, dneva odrešenja izpod taši
IHII Ki K VKSTI NA ZADNJI STRANI
zrna, spregovoril tudi didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar. To ime zgoniške šole naj ostane vsem v spomin in v opomin, da se taki časi ne vrnejo več in naj prispeva k ustvaritvi pogojev miru, svobode, pravičnosti, sodelovanja in spoštovanja med tu živečima narodoma.
Pred slavnostnim govorom so se na odru zvrstili šolarji vseh šol na območju zgoniške občine. Kot prvi so nastopili otroci iz vrtca, ki so zapeli in zarajali. učenci od Bri-ščikov so podali dve recitaciji, šolarji iz Saleža so recitirali in zapeli ob harmonikarski spremljavi Ide Bitežnik. Posebej pomemben in ganljiv je bil nastop učencev italijanske šole v Zgoniku, katerih predstavnica je čestitala in iznesla željo po še tesnejšem sodelovanju med obema šolama, in pa seveda slavljencev učencev zgoniške šole 1. maj 1945. Le ti so recitirali in zapeli pod vodstvom Edith Kocjan Kot da bi bilo nalašč organizirano.
je ravno ob nastopu zgoniških šolarjev zasijalo izza oblakov, ki so še malo prej grozili z dežjem, medlo sonce, ki je še bolj ogrelo srca vseh, še posebno ob poslušanju zborovskega klica iz grl otrok — SVOBODA!
Slavnostni govornik je bil Miloš Budin, odbornik za šolstvo pri zgo-niški občini. Najprej je spregovoril o umestnosti izbire tega imena, s katerim je na predhodnem sestanku soglašala velika večina občanov in predstavnikov vseh krajevnih organizacij, saj so tako zaobjeti vsi, ki so si prizadevali za prido bitev narodne in družbene svobode, od borcev NOB do politikov in prosvetarjev. 1. maj 1945 je v srcih ostal zapisan kot dan odrešenja, ko so ljudje lahko svobodno zadihali in stopili na ulice, po tolikih grozotah, trpljenju in trepetanju. Temu poimenovanju je sicer ostro nasprotoval pokrajiniki šolski svet, kjer so pač v večini nazadnjaške sile, češ da gre za vsilje-
vanje in da je bil 1. maj 1945 dejansko invazija, ne pa osvoboditev. «0 tem dejstvu priča objektivna zgodovina, je dejal Budin, o tem pričajo lahko vsi neposredni udeleženci teh dogodkov. Pretvarjati —bs—
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TPPZ
OBVESTILO
TPPZ bo jutri, v nedeljo, ob 7.30 (zjutraj) odpotoval iz Bazovice v San Canzian dlsonzo na
partizansko srečanje
Prisotni bodo svojci herojske družine Cervi in oblasti. Priredili bomo koncert.
V OKVIRU PRAZNOVANJ 1. MAJA
Odličja predsednika republike dvajsetim delavcem iz dežele
Med nagrajenci sedem Tržačanov in dva Goričana - Priznanja so prejeli tudi nameščenci pokrajinske in občinske uprave
V okviru prvomajskih praznovanj so v četrtek dopoldne v glavni dvorani trgovinske zbornice izročili odličja »zvezde za delovne zasluge* dvajsetim delavcem in uradnikom iz Furlanije - Julijske krajine, ki imajo za seboj 30 do 40 let neprekinjene službene dobe pri istem podjetju. Med novimi mojstri dela je tudi sedem delavcev s Tržaškega (O. Armani, S. Casavecchia, A. Gregoris, S. Lena, G. Malalan, R. Maraspin in F. Savani) ter dva delavca z Goriškega (S. Furlan in D. Barbieri).
Osrednjo vlado je na slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti, med njimi prefekt Marrosu, predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lu-pieri in drugi, zastopal podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Bressani. Prisotne je najprej pozdravil predsednik zbornice Modia-no, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem pomen zgleda privrženosti delu in gospodarskemu napredku, ki jih prejemniki visokega priznanja predsednika republike dajejo mlajšim pokolenjem. Nato je kratko spregovoril predstavnik Italijanske zveze mojstrov dela M. Gregori, nakar je nagrajence v imenu vsedržavne zveze vitezov dela in zveze industrijcev iz tržaške po-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinitiiiimiiiiMitiiiiiiMiiiiiiiiHMMiMHnuiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHniiiiiiiiHMliiiiiiiliumiiiiiiiiiimKinmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiinMiilMiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiinMliiMiiimii
PROSLAVE 1. MAJA PO TRŽAŠKI POKRAJINI
Delavci povsod izpričali voljo do mira miroljubnega sožitja in sodelovanja
Zborovanji v Miljah in v Nabrežini - Budnice po kraških vaseh s proseško godbo - Polaganje vencev k spomenikom NOB
V četrtek so vsi demokratični ljudje in vse napredno usmerjene organizacije proslavili mednarodni praznik dela 1. maj, ki je letos sovpadal s 35-letnico osvoboditve. Na številnih shodih, budnicah in zborovanjih so se ljudje strnili o-krcg enega samega gesla, to je poziv k miru, demokratizaciji družbe, proti terorizmu in za mirno sožitje ter gospodarski napredek.
Na zborovanju v Miljah na Trgu Marconi, kjer so se občani zbrali po mimohodu po miljskih ulicah, sta spregovorila sindikalista Livij Valenčič in Afturo CaJabria. Na o-dru so bili prisotni tudi predstavniki pobratene koprske občine. Livij
Valenčič je v svojem govoru v slovenščini najprej omenil, da se fašistično nasilje nad Slovenci še nadaljuje ter obsodil ponovno skrunitev spomenika padiim bazoviškim junakom. Proti takemu nasilju se je treba tudi danes boriti v duhu idealov narodnoosvobodilne borbe. Govornik je nato vse pozval na budnost in dejal, da provokacijam ne smemo odgovarjati s histerijo, ampak da je treba še bolj strniti delavske množice,, v katerih je..moč in garancija nepopustljivega boja proti nasilju in terorizmu. Valenčič je nato obsodil delovanje lokalne liste (tržaške in miljske), ki kali o-zračje mirnega sožitja in dobroso-

MOLOTOVKE IN ŠKVADRISTICNI NAPADI
NOV VAL FAŠISTIČNEGA NASILJA
Atentat na sekcijo KPI pri Sv. Jakobu ■ Pretep v središču mesta in mazanje zidov na Trgu Oberdcn • V Borštu strgali slavolok
Pomazana plošča Ulici sv. Frančiška
Če je prvi maj praznik dela in ga delovni ljudje občutijo kot simbol boja za uveljavljanje svojih pravic, pa pomeni desničarskim mazačem in pretepačem dan, ko je še posebno živa njihova protidemokratična žilica. Najhujšj atentat so izvedli na sekcijo KPI pri Sv. Jakobu. S tremi molotovkami so hoteli zažgati sedež v Ul. Ponziana 14. Najhujše pa je, da je bila' v trenutku atentata dvoranica polna ljudi, ki so praznovali svoj veliki dan. V četrtek popoldne so se šentjakobski komunisti zbrali na svojem sedežu, da bi si izmenjali vtise o jutranji manifestaciji in v prijetnem pogovoru sklenili praznovanje. V dvorani je bilo več kot sedemdeset oseb. Nenadoma so zaslišali žvenket razbitih šip in v sobo so se prikotalile tri molotovke, od katerih je ena eksplodirala. Ostali dve pš sta se samo razbili in nista povzročili škode. Molotovka, ki je sprožila požar je priletela skoz! vrata balkona. Plameni so zajeli bližnjo mizo in stol, najbolj pa so poškodovali prav vrata. Preplah med prisotnimi se je kmalu polegel, tako da so brez težav pogasili požar, ki so ga nato dokončno pogasili gasilci. Od prisotnih na srečo ni bil nihče ranjen
OBVESTILO NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
30. aprila t.l. Je morskega dnevnika s
zapadel
znesku
rok za plačilo 38.000 lir.
naročnine Prl-
Prosimo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine in ki to žele storiti, da nakažejo znesek po pošti, banki, pri raznašalcih ali osebno na upravi PD v Trstu, Ulica Montecchi 6, najkasneje do 10. maja 1980. Po tem datumu znaša naročnina za leto 1980 60.000 lir.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
in le sreča, da ni prišlo do tragedije.
Atentatorje so v bližini čakali trije pajdaši z vespami. Takoj ko so odvrgli molotovke, so zajahali vozila in odbrzeli po Ulici Orlandini. Nekateri od prisotnih so se spustili za njimi, vendar so uspeli videti samo, da gre za eno belo, eno rdečo in eno vespo temne barve.
Odgovornost nad atentatom si je prevzela skrajno desničarska skupina Lotta rivoluzionaria, ki je doslej izvedla vse večje atentate
Na komunistični sedež pri Sv. Jakobu je prišlo vodilno osebje digo-sa in policisti znanstvenega oddelka. Preiskava je še v teku.
V jutranjih urah pa je skupina dvanajstih fašistov pretepla 42-let-nega Gianfranca Turinettija. Turi-netti je pri Porticih delil propagandno gradivo za delavski praznik, ko ga je črna škvadra obkolila in ga pretepla, tako da se je moral zateči v bolnišnico.
Druga škvadra pa je na Trgu O-berdan že zgodaj zjutraj mazala zidove s črnim sprejem. Na pročelje bara Alemagna so pisali protikomunistična gesla, sindikalista Benvenuta in komuniste pa so označevali z najbolj prostaškimi nazivi. Ko ie na anonimen klic prihitela oolicUa, so se mazači razbežali. V Ul. Crispi je policijska izvidnica u-stavila dva mladeniča, ki sta se obnašala sumljivo in ki sta, videč policijski avto, nekaj odvrgla. Gra-ziano Faverzani iz Brescie in Guido Aghemo iz Milana (stanuje pa v Trstu) sta na vprašanja policajev medlo in neprepričljivo odgovarjala. odvržene stvari pa niso bile drugega kot sprayi s črno vsebino. Policija iu je odoeljala na kvesturo.
Spet druga škvadra fašistov pa je izbrala kot »operativno cono* podeželje. V Borštu so namreč strgali in odnesli slavolok ob vhodu
Gin
GLASBENA
MATICA
Trsi
V sredo, 7. maja, v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT SAMOSPEVOV MAJDA HERCOG sopran
TATJANA ŠPORAR - BRATUŽ klavir
Spored: Vivaldi, Mozart, Schumann, Lipovšek, Debussy in Britten.
Vabljeni!
v vas, na katerem je pisalo «1. maj*. Odbor PD Slovenec iz Boršta odločno obsoja podlo dejanje in kliče vaščane k budnosti. Fašistični mazači so se znesli tudi nad slovenskimi napisi v Ul. sv. Frančiška.
Atentat na sekcijo KPI pri Sv. Jakobu in vse druge nasilne akcije fašistov na dan prvega maja, so obsodili:	komunistična senatorka
Jelka Gerbec, ki je poslala notranjemu ministru Rognoniju tudi telegram, nadalje tržaška federacija KPI, enotno sindikalno združenje CGIL, CISL in UIL, ostro obsodbo nasilja in tepizma pa je izrekel tudi predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi.
sedskih odnosov z Jugoslavijo ter zavira razvoj slovenske narodnostne skupnosti. V nadaljevanju svojega govora je slovenski sindikalist podčrtal še pomen sporazuma med EGS in Jugoslavijo, osimskih sporazu. mov, naglasil je potrebo po gospodarskem načrtovanju v naši deželi, ustavil se je ob mladinski brezposelnosti ter ob zadnjih smrtih v o-bratu Italsider in zaključil s pozivom, da morajo vsi delavci enotno pritisniti na oblasti.,da. se ,sjpyenski narodnostni skupnosti v Italiji zagotovi zaščitni zakon.
Tudi drugi govornik Arturo Cala-bria je podčrtal pomen praznovanja 1. maja, poleg analize vseh krajevnih političnih in gospodarskih faktorjev pa je posvetil v svojem govoru veliko skrb miru na svetu, ki je prav te dni tako močno ogrožen. Osvetlil je sedanji mednarodni položaj in noro oboroževalno dirko, ki lahko pahne svet v tragedijo. Obsodil je vmešavanje posameznih dr-
EDI KANTE
je včeraj praznoval svoj rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in srečno potovanje k vojakom mu vošči
družina Frandoli iz Slivnega
Pokrajinski odbor VZPl-ANPl skupaj z vsemi borci iskreno čestita svojemu podpredsedniku
ANDREJU RENARJU
za prejeto visoko odličje OF.
tlllllllMIMIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIrlllimniIMMIIIIIMIlIlKMIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinil 1111111111111
Na Proseku zadnje slove od Danila Ukmarja-SIovenca
Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni Danilo Ukmar - Slovenec ne le med Prosečani marveč tudi daleč naokoli, je pokazal prvomajski dan popoldne, ko ga je velika množica spremila na zadnji poti od doma na domače pokopališče. V dolgem žalnem sprevodu so se za nosači številnih vencev, ki so jih pokojniku poklonile poleg svojcev in sorodnikov vse vaške organizacije in ustanove, zvrstili pevci zbora »Vasilij Mirk*, v katerem je Danilo pel več kot trideset let, in za krsto užaloščeni svojci ter nato množica, v kateri so bili polnoštevilno zastopani tudi bivši borci NOB s Proseka in okolice, še posebej pa mladina,
Pred hišo žalosti je Danilu zapel zbor »Vasilij Mirk* eno njegovih najbolj priljubljenih pesmi »Temna
noč*, ob odprtem grobu pa sta se od njega poslovila v imenu zbora »Vasilij Mirk* in domačinov Drago Štoka, v imenu SKGZ in Slovenske prosvetne zveze pa gl. urednik Primorskega dnevnika Jože Koren. Prvi je poudaril njegovo zvestobo domačemu pevskemu zboru in slovenski pesmi, drugi p« predvsem pokojnikovo zvestobo slovenstvu in napredni misli, kar je izpričal s svojo udeležbo v narodnoosvobodilnem boju. Zbor »Vasilij Mirk* je občuteno zapel še »Večerni Ave* in »Smrt v Brdih*. Veter, ki je vel čez proseško poljano smrti, je raztresel besede in pesem čez kraško ravan, kepe prsti iz stotin prijateljskih rok in prvomajski rdeči nageljni so zagrnili krsto v domači zem jji, v kateri je Danilo - Slovenec na šel svoj poslednji sen.
žav v zadeve drugih in dal velik poudarek gibanju neuvrščeniii in voditelju tega gibanja, predsedniku SFRJ tovarišu Titu, kateremu je v imenu vseh deiavcev poslal najboljše žeije.
Zborovanje je bilo tudi v Nabrežini, kjer sta govornika Mario Pup-pin in Igor Tuta v slovenščini prav t: o govorila o pomenu praznovanja 1. maja, ki mora biti kiic k sožitju in miru ter gospodarskemu napredku. Medlem ko -je Puppin govoril o protiterorističnem bOjU, pa je Tuta poudaril zahtevo po globalni zaščiti in pozdravil sporazum med EGS in SFRJ. Na zborovanju je spregovoril tudi predstavnik sežanske zveze sindikatov, nastopila pa je domača pomlajena godba na pihala.
Prvi maj so s sprevodi in polaganjem vencev pred spomenike padlim proslavili tudi po številnih naših o-koliških vaseh. V Padričah so imeli že zarana budnico z godbo na pihala s Proseka, prav tako je bilo v Trebčah. V Gropadi so domačini ob zvokih »Internacionale* dvignili rdečo zastavo ob spomeniku padiim v NOB na trgu, domačin pa je v priložnostnem govoru poudaril pomen mednarodnega dneva dela, ki poteka letos tudi ob 35-letnici osvoboditve naših krajev izpod nacifašizma. številni domačini so nato krenili v sprevodu po ulicah za godbo, ki je igrala borbene in partizanske koračnice.
V Bazovici so proslavili prvi maj s polaganjem vencev pred spomenik padlim in budnico. Po priložnostnem nagovoru je pred spomenikom zapel domači pevski zbor. Na Proseku je krenil sprevod izpred Društvene gostilne proti spomeniku pad lim za svobodo. Na čelu sprevoda je igrala domača godba na pihala. Po polaganju vencev vaških organizacij pred spomenik je nato krenil sprevod še na Kontovel do tamkajšnjega pokopališča, kjer so tudi položili vence pred spomenik padlim v NOB.
Pozneje je proseška godba na pihala igrala prvomajske in partizanske pesmi še v Briščikih, v Zgoni ku in v Gabrovcu.
Kot po še mnogih drugih krajih, je tudi zgoniška občinska uprava polagala vence k vaškim spomenikom padlim v NOB, zvečer pa je bilo, kot poročamo na drugi strani, slovesno poimenovanje osnovne šole po 1. maju 1945.
Ob izgubi dragega očeta, moža in nonota Danila Ukmarja izreka družini iskreno sožalje družina Bogdana Žetka.
Ester in Pavel Milič izrekata globoko sožalje Marici in Ljubi ter sorodnikom ob smrti priljubljenega Danila Ukmarja - Slovenca
Odbor SPD Tabor in ženski pevski zbor izrekata iskreno sožalje Ljubi Košuta in svojcem ob izgubi dragega očeta.
krajine pozdravil C. Wagner.
Sledil je poseg deželnega odbornika za načrtovanje in proračun S. Colonija, ki je poudaril prizadevanja deželne uprave za razvoj gospodarskih dejavnosti in socialni napredek deželnega prebivalstva. Da bi bila ta prizadevanja v prihodnje še bolj uspešna, namerava deželna uprava okrepiti strukture za strokovno usposabljanje mladih in ustanoviti posebno »opazovališče* za dogajanja na tržišču dela v Furlaniji - Julijski krajini. Po drugi strani se deželni svet prav v teh dneh ukvarja s preosnovo zdravstva, kar bo tudi znatno prispevalo k izboljšanju življenjske ravni delovnih množic. Končno — je zaključil Coloni — si deželna uprava prizadeva, da bi omogočila povratek izseljenih delavcev, za katere je treba pripraviti v Furlaniji - Julijski krajini vse potrebno za njihovo vključitev v lokalne proizvodne strukture.
Zadnji je nastopil podtajnik Bressani, ki je v svojem posegu obravnaval glavne smernice v gospodarski politiki nove Cossigove vlade in dejal, da je v tem trenutku njen glavni cilj zavreti naraščajočo inflacijo. Vladni posegi v tej smeri pa bodo učinkoviti samo pod pogojem — je nadaljeval Bressani — če se bodo socialne sile v državi odzvale njenemu pozivu, naj pri teh prizadevanjih aktivno sodelujejo: gospodarski operaterji z zaviranjem naraščanja cen, sindikati pa z zaviranjem pretiranih zahtev. Na koncu je govornik poudaril nujnost skupnega nastopa proti terorizmu, ki je v glavnem uperjen prav proti delavskemu razredu, saj je njegov glavni cilj v tem, da bi pretrgal vezi med demokratičnimi ustanovami in delavskim svetom.
Podobni slovesnosti sta bili istočasno tudi na tržaški občini, kjer so podelili kolajne in priznanja ob zaključku službene dobe 113 nameščencem (pretežno delavcem) občinske uprave, in na tržaški pokrajini, kjer je predsednik Ghersi podelil ziate kolajne 18 nameščencem, ki so dopolnili 25 službenih let. (ef)
G
GLASBENA |lii MATICA P Sij	TRST
oddelek za staro glasbo
Jutri, 4. maja, ob 10.30 v Šoj Glasbene matice bo predaval o stari glasbi v giasbeni vzgofl
MILOŠ PAHOR
Vstop pr051
________-
oncerti
J mri ob 11. pri bo v okviru deljskih koncertov nastopil v Av« riju komorni ansambel S*e“alhi. Verdi. Rezervacije pri osrednji o gajni.
Razstave
V galeriji Rossoni je odprta stava del slikarja Adriana Fo™ Razstava bo trajala do 10. maj8, ^
\J iralnfiii Tnrhandana hn Hal!#' ^
V galeriji Torbandena bo daneh
18.30 otvoritev razstave del v Tamburini ja. Razstava bo tr»F do 12. maja.
Razna obvestila
Drevi, ob 19.30 bo v prostorih venskega kulturnega kluba v Uh . nizzetti 3, zanimivo predavanj* socialnem skrbstvu v Trstu s * sebnim ozirom na usluge za še občane. Predavala bo soc' delavka Ivica Švab. Vabljeni-Sindikat slovenske šole, tajni Trst, sklicuje za torek, 6.
15.30 redno sejo odbora. Na dnevn^
i
redu so zelo važne točke, zat0
zaželena prisotnost vseh odbomjjj
Kmečka zveza slavi letos svu . letnico ustanovitve. V ta namen L, reja v dneh 17. in 18. maja * nostni občni zbor ter ljudski P znik s kulturnim in zabavnim r gramom.	.
Med drugimi podrobnostmi poteka slavnosti je bilo na seji ISKZ sklenjeno tudi, da n« no na prazniku, ki se bo vrsi^ dvorišču Prosvetnega doma na cinah prodajajo vinogradniki 5* lastni režiji.	.	<
ISKZ je nadalje izrazil želj® j, prisotnosti nekaj vinogradnik® j vsega specifičnega področja
pokrajine. Tajništvo KZ naPr^ji
rej vse zainteresirane vinogra- t da se čimprej zglasijo v njen'^ radih, kjer bi se pogovorili ® podrobnostih.
Pripravljalna odbora za poimenovanje osnovnih šol v Zgoniku in v Saležu prirejata jutri, 4. maja 1980, ob 9. uri * fla igrišču v Zgoniku
SLIKARSKI EX TEMPORE
na temo NOB
za predšolske in šoloobvezne otroke
MAJENCA 80
XXIV.
OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
3., 4_ S. IN 6. MAJA V DOLINI
DANES, 3. maja
— ob 18. uri otvoritev razstave vin in od 20. ure noč postavljanje »MAJA*
JUTRI, 4. maja
—	ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert g<*j?
na pihala BREG iz Doline, nastop ŠALEŠKE FOLKLtm NE SKUPINE iz Velenja in pevskega zbora OBALA Kopra	.	.
—	ob 19. uri slavnostni prihod «parterjev» in «parterC'1 sledi ples z ansamblom SUPERGROUP
PONEDELJEK, 5. maja
—	od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROU?
TOREK, 6. maja
—	ob 18. url nastop godbe na pihala BREG iz Doline
—	ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA*
Galerija «Torkla*: likovna razstava slikarjev amaterjev iz Bre£a'
POPRAVILA RADIO-TV MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANT^
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel.
RAZSTAVA IN PRODAJA CVETJA, RASTLINJA IN VRTNARSTVA
25.APRIL/4.MAJ 1980
težaško	I
urnik: 9,30-12,30/15,30-21
(sobota, nedelja in praznik od 10. do 21.) -vstopnina L.1.500 (znižana
L.1.000|y

3. maj 1945
3. maj 1980
BOJI ZA OSVOBODITEV OPČIN
Na dan 35-letnice osvoboditve Opčin bosta danes, 3. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu spregovorila Drago Košmrlj - komisar 18. brigade «Bazoviške» in Leopold Caharija - Pepi, načelnik štaba. Nastopila bosta pevska zbora TABOR.
VZPI-A.NPI — openska sekcija	SPD Tabor — Opčine
i !■
VZPl . sekcija Opčine
SD Polet
Rod modrega vala
vabijo prebivalstvo Opčin in okoliških vasi na
SPOMINSKI POHOD PO POTI BAZOVIŠKE BRIGADE
ki bo jutri, 4. maja, z Opčin na Col (repentaborska ob-®>na) Zborno mesto ob 8.30 na dvorišču športnega krožka u • na Opčinah (Konkonelska ulica 1), od koder gremo skozi vas po Repentabrski cesti na Col, kjer bo ob 10. uri spominska svečanost ob grobu komandanta Bazoviške brigade •ranea Nemgarja, ki je padel v borbah za Opčine 2. maja 1945.
? spominskim pohodom bomo praznovali 35-letnico osvoboditve m počastili spomin padlih, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo.
PROSLAVE V ŠTEVILNIH KRAJIH
Z množično udeležbo na proslavah so ljudje izpričali zvestobo idealom demokracije
Na predvečer praznika so bile proslave 35-letnice osvoboditve v Podpori, Sovodnjab in Dolu - Spominski pohod in prireditev v Ste-verjanu ■ Sindikalne manilestacije v Tržiču in Opatjem selu
Društvena gostilna na Opčinah
SKLICUJE
REDNI OBČNI ZBOR
v Ponedeljek, 5. maja 1980, ob 20. uri v prvem sklicanju in °t> 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Opčinah, Proseška ulica št. 39.
Vabljeni vsi člani!
Kino
^ 0C0appe|la Underground 18.00—
- «Hard core». George C. Peter Boyle, Seasan Hu-
Afca'an 17.00—22.00 «Swop». Ro-Na* De Nir '• Barvni film «K>nale 15.00_22.OO «Braccio di spacca tutto*. Barvni risa-Ar' fl m'
k?*°n 16.00-22.00 «11 mago di Lu-n°». a. Arkim in L. Fletter. »it, ,cni ilm
15.30—22.15 «Qua la mano*. A. entano in E. Montesano. Barv-il?Lza vsakogar, len 16 0a~2215 «Lulu». Režija: Va-eiH*anr,Borowszyk- Igra M. Pla-le^ Prepovedan mladini pod 18.
meSinr *6-30 ‘Kramer contro Kra Gratt- D Hoffman M Streep aACie,° 16-30-22.15 . «11 cappotto Rm, rakan*. J. Dorelli, Carole Barvni film.
_ 16.30 «Sei uomini d'acciaio».
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri za red S v vseh prostorih druga predstava Baleta bolgarskega državnega gledališča iz Sofije. Na sporedu «Don Kihot j, «Bolero», «La Perta, «Suit en Blanc*. Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Mihail Angelov.
Jutri ob 16. uri tretja predstava za red D v vseh prostorih.
# * #
Jutri ob 11. uri za koncertni ciklus gledališča Verdi v sodelovanju z dnevnikom «11 Piccolo*, RAI in Teatro Slabile, dvajseti in predzadnji koncert. Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, bo izvajal skladbe K. von Dittersdorfa, Fabia Nie-derja in Sergeja Prokofjeva. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic.
Gledališče »Giuseppe Verdi» raz-
G?arvni film	uicuauovc tiuiunciijic iwui» im-
F^po1»"tSfitaor' p“" • - ----
mc or
lov ammatico 15.15—22.00 «Porno jvaI j,' Barvni film. Prepovedan
cStenni,Pod H- letom.
nBi 16.30 «La citta delle don-• Režija F. Fellini. M. Ma-an ' m
•ern° 16.00 «Innamorarsi alla
. tanni. Barvni film. Prepove-P°d 14. letom. mi/110 . 16-60 «Innamorarsi film eta»- Julio Iglesias. Barvni
t£®r* 16.30 «La supplente va in cit CaBi, , ; Villani. Barvni film. lurn - 2.6 ‘Quattro mosche di velelo pSr>gio». Režija Dario Argen-toJjj^ePevedan mladini pod 14. le-
Vlem‘° Vene,° 16 30 «La Patata bol-Ra ®*-.R'- Pozetto, E. Fenech, M. nujen. Barvni film. Prepovedan Volt, ‘nlP°d M. letom. tLah- . Uje) (Samo danes) 17.00
i?nnto». T.inn Vpnfnra Rarv-
ni fili
Da»es, SOBOTA, 3. maja So	ALEKSANDER
20,i4	^de ob 5.49 in zatone ob tla Nižina dneva 14.25 — Lu-Qe ob 23.18 in zatone ob 8.05.
Ju‘ri, NEDELJA, 4. maja v	FLORJAN
ta 2]e, vJer»J: na j višja tempera tu-°b jo’ s^pinje, najnižja 15 stopinj, 1(10,7 ' Vr‘ 16.2 stopinje, zračni tlak Um	ustaljen, veter 12 km na
57-ori-. y(T - severovzhodnik, vlaga skor9;0tna’ febo oblačno, morje ll,2 J Ptirno, temperatura morja P'nje, padlo je 1,4 mm dežja.
AOJSTVA IN SMRTI
Mam^l so SE: Stefania Jory, Giacn aa Pitacco, Cinzia Aversa, li$a c. ? Grassi, Lara Colonni, E-ra (j 'i,1 Claudio Richardson, Ch.ia-, l°mbani, Lorena Cati. lj, 7l , SO: 59 letni Alberto Pau-fUrzm „ni Belice čok, 70-letni Tullio
Silvio' Centa* ~7Č etn; u'"la Medizza vd. Ermann, .rrancesco Zupan, 73 letni
vse glasovne skupine za pogodbo za nedoločen čas. Avdicije bodo 4. in 11. maja. Vse informacije v pisarni gledališča, tel. 040/62931.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 in jutri ob 17.30 komisija za prosti čas ACEGA predstavlja delo «Tri ženske v kabaretu*. Rezervacije pri osrednji blagajni.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
srna -j	,tM“	°“vlu	IJ.
'b-letnj16'a	Medizza vd.	Ermann.
purlo
»S3&.
DNEVNA služba lekarn
Ul M (ort	8.30	do 20.30)
..	... ^	^	piero
vd.	79 letna Anna Maraš
'ia, 83-letni Vito Rizzi.
I Ul. fez'ui 43,
' °6 8 i(l ulu Ka 46, Ul. Maseagni 2. Ul. 'rJ i!0 13. in ort 16. do 20.30)
Giulia 1, Ul. S. Giusto t.
N°CnA služba lekarn
Ul r. ..(trt 20.30 dalje)
• U|Ul,a 1, ui. S. Giusto 1.
. No^STVkiv4 DEŽURNA SLUŽBA ji. d'i>hii od 21 do 8 ure Jo 2]’4’27- predpraznična od 14 ‘0. urp m praznična id 8. do p f*l 08441
. BoH.^nAhNF V OKOLICI 5*1.	tel 228 124. Bazovica
’65; Opčine: tel 211 (MII.
£5**k-'-Klinik. , ,
‘6(1.121. c 225 598, Nabrežiiia: tel **!. 2lrels|jan: tel. 209 197, Zavije: Milje: tel. 271-124.
&>r>lk.'	..225141; Božje polje
OSMICO je odprl Pepe Šepvotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
PRODAM, stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Ob sega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Telefonirati na številko (0481) 778-779.
IZGUGILA sem pozlačeno zapestno uro, ki mi je drag spomin, pri spomeniku na trgu v Nabrežini. Poštenemu najditelju nudim 200.000 lir nagrade. Telefon 200-550.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih. Toči belo in črno vino.
IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefonirati i.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure.
BOGDAN BUTKOV1Č obvešča, da ima na sejmu Espomego delujočo sončno napravo za ogrevanje sa nitarne vode.
OSMICO je odprl Berdon Silvester - Ricmanje 30. Toči pristno domače črno in belo vino.
POCENI prodam kombinirano orna ro, posteljo z omarico, mizico in stol, omarico za perilo in ogledalo. Telefon 746-134.
OSMICO je odprl Angel Kralič. Pre beneg 73. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO na oosodo bobne za glasbeni ansambel. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Ansambel».
OSMICO je odprl Dušan Radovič Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vino.
PRODAM avtomobil fiat 128 letnik 1969. Cena zelo ugodna. Telefonira ti v popoldanskih urah na tel. št. 910030
URADNIKA /UO tudi začetnika/co z dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul Montec-chi 6 pod šifro »Vesten tajnik*.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58 Toči belo in čr no vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1 Toči bplo in čr no vino
USLUŽBENEC Išče zaradi preme stitve delovnega mesta iž Turina v Trst dvoadbno stalno stanovanje od mespca julija ali najkasneje avgusta tega leta Telefon 31646
č.AKAJ bi hocJI na olimplado v Moskvo? Kupi sl raje barvni tele vizor. dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Coja, Kontovel 134, tel. 225-471 • servis popravil.
Mirko Primožič
Naši ljudje so na raznih prireditvah počastili 35. obletnico osvoboditve, ki sovpada z mednarodnim delavskim praznikom. Že na predvečer praznika so bile v priredbi Slovenske prosvetne zveze in športnih društev priložnostne svečanosti pred spomeniki padlim v Pod-gori, Sovodnjah in Dolu. Poleg govornikov so tu sodelovale tudi kulturne skupine. Zbrali so se pred spomeniki kulturni in športni delavci, mladina, bivši partizani. V Podgori je govoril Marko Wal tritsch, v Sovodnjah Edmund Košuta, v Dolu pa Aldo Rupel. Govorniki so prikazali delež, ki so ga imeli v borbi proti fašizmu slovenski partizanski borci v sodelovanju z italijanskimi partizani in vse slovensko prebivalstvo, ki se je aktivno vključilo v Osvobodilno fronto. To so potem povezali v svojih izvajanjih s položajem danes, ko se še vedno potegujemo za globalno zaščito in za priznanje naših pravic. V Podgori so zapeli pevci domačega zbora «Andrej Paglavec*, v So-vodniah pevci Sovodenjskega noneta, otroški zbor, v Dolu pa pevski zbor «Kras» iz Dola. Tu so sodelovali tudi recitatorji. Na vseh treh prireditvah se je zbralo nekaj sto ljudi.
Istočasno so se pričele tudi prireditve okrog števerjanskega prvomajskega praznika. V Dvoru v šte-verjanu je bila v sredo zvečer o-tvoritev razstave 1 števerjanskih in oslavskih vin. 'Spregovorili so predsednik Kmečke zveze Avgust Šte-kar, zastopni^ prosvetnega društva Ivan Humar' m predsednik vinskega zaščitnega konzorcija, grof Douglas Attems.
V četrtek, na prvomajski dan, pa so se v Dvoru zbrale stotine ljudi iz vseh krajev Goriške pa tudi iz sosednega jugoslovanskega področja. Prišli so, da bi sodelovali na prvem pohodu na poti Šte-verjan - Gonjače - Števerjan, ki sta ga ob 35-letnici osvoboditve priredila prosvetno društvo «Briški grič* in SPZ. Zbralo se je približno petsto ljudi, kar je vsekakor veliko, če pomislimo, da je v tem kraju to prvi tak pohod. Začetna svečanost je' bila pred spomenikom padlim v števerjanu, kjer je na kratko spregovoril Ivan Humar, zastopniki društev in borcev so' položili vence, zalem se je dolga kolona pešcev podala na štirinajst kilometrov dolgo pot za džipom, na katerem so plapolale rdeča, slovenska in italijanska zastava. Brez vsakih formalnosti so udeleženci pohoda šli čez italijanski in jugoslovanski mejni prehed in nato skozi Hum in Kojsko do Gonjač, kjer je bil kratek počitek. Tudi tu je bila kratka svečanost, spregovoril je zastopnik krajevne skupnosti, položeni so bili venci, zatem so se po isti poti udeleženci vrnili v števerjan. kjer so dobili lepo spominsko kolajno, na kateri sta naslikana oba spomenika v števerjanu in Gonjačah.
Nagrado za najbolj številno skupino so dobili štandrežci, člani prosvetnega društva «Oton Župančič*, ki so prišli kar v sedeminpetdesetih sledila jim je skupina PD »Naš prapor*, tretji po udeležbi je bil «Briški grič*, četrta pa Osnovna šola Dobrovo. Sodelovale pa so še skupine društev «Dom» iz Gorice, športnega društva iz Sovodenj, PD «Kras», PD «Danica», SPD Gorica, Mladinskega odseka iz Sovodenj, OK ZSMS iz Nove Gorice, Salonita iz Anhovega itd.
Na tradicionalnem prvomajskem slavju, začelo se je ob 17. uri, v števerjanu je govoril predsednik teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič. Množici udeležencev je orisal pomen letošnjega mednarodnega delavskega praznika, ki pri nas sovpada s 35-letnico osvoboditve Gorice in Primorske. Govornik je nato na kratko orisal trpljenje in preizkušnje primorskih Slovencev v dobi fašizma, kar je moralo nujno prerasti v oborožen in splošen odpor proti zatiralcu. V tem boju pa Slovenci nismo bili sami, saj so bili na naši strani tudi pošteno in demokratično čuteči Italijani. »Že kmalu po vojni je postalo jasno, da fašizem z vojaškim porazom še ni bil strt, saj drugače ni mogoče razumeti, kako to. da Slovenci, ki živimo v republiki Italiji, ki je izšla iz odporništva, ki temelji na demokratični ustavi, še zmeraj terjamo priznanje naših pravic, smo še zmeraj podvrženi raznarodovalnemu pritisku*, je deial govornik. «Po 35-letih od osvoboditve pričakujemo, da se bomo na svoji zemlji počutili svobodni in neogroženi*, je dejal Primožič ter dodal, da to ne pomeni pričakovanje kakih velikodušnih koncesij. To je naša zahteva, ki
izhaja iz nadaljevanja štiriletnega narodnoosvobodilnega boja, iz 35 let dolgega boja za uveljavitev naših pravic v republiki Italiji. To je naš boj za enakopravnost. In v tem boju se Slovenci zanašamo tudi na pomoč naprednih in demokratičnih sodržavljanov večinskega naroda ter na pomoč in podporo matične domovine kot sopodpisnice osimskih dogovorov. Dr. Primožič je nato omenil različne zakonske pobude za globalno zaščito Slovencev, ter prizadevanja, da bi do take ureditve končno prišlo. Pri tem pa je opozoril na dejstvo, da nekatere politične sile, ki se sicer predstavljajo kot demokratične, še zmeraj pojmujejo vlogo in prisotnost manjšine v omejevalnem smislu ter bi rade pravice določale v mejah in okvirih, ki se njim zdijo primerni. Zadnji primeri prepovedi rabe slovenščine v rajonskih svetih in drugih telesih so prav gotovo primer takega pojmovanja pravic.
«S takim pojmovanjem pa se ne moremo strinjati*, je dejal govornik, «pridobitve demokracije, enakopravnosti in svobode se odražajo predvsem v odnosu do šibkejših, do manjšin. Neločljive so in nerazdruž-ljive. Goriški Slovenci jih terjamo tudi zase, kakor jih terjamo za Slovence na Tržaškem in v videmski pokrajini. Terjamo jih v polni zavesti naroda, ki je na svojem ozemlju v vsem svojem obstoju nenehno stremel po svobodi, se zanjo stalno boril, si jo v NOB tudi priboril za ceno izredno velikih žrtev. Zato ne odstopamo od zahtev, ki so življenjske važnosti za naš obstoj*.
Velika delavska manifestacija je bila dopoldne v Tržiču, kjer se je zbralo na osrednjem trgu nekaj tisoč delavcev iz vse goriške pokrajine, poseben pečat pa so ji dali kmetje, ki so se na zborovanje pripeljali s traktorji.
Osrednji govornik na manifestaciji je bil član vsedržavnega vodstva sindikata tekstilcev Paolo Lan-di, ki je dejal, da ima letošnja manifestacija poseben pomen, saj so prvič prisotni tudi predstavniki sindikata policije. V nadaljevanju govora pa je dejal, da je 1. maj res delavski praznik, vendar tudi dan boja za delovna mesta za demokratizacijo in iztrebljenje tero-
rizma, za mir v svetu. Glede težkega gospodarskega položaja v pokrajini je dejal, da je to predvsem posledica pomanjkanja resnega načrtovanja v deželnem in državnem merilu. Govoril je tudi o novi vladi, katere sestava ni taka, kakor bi si jo želeli sindikati, ki pa se bo morala spoprijeti z reševanjem vrste težkih vprašanj, od katerih sindikati ne nameravajo odstopiti.
Na osrednji prvomajski prireditvi v Tržiču so govorili še predsednik conskega sindikalnega sveta, trziški župan Blasig, predsednik pokrajinske uprave prof. Pagura, predsednik združenja Confagricoltori Bruno Marizza, v imenu delegacije Zveze sindikatov iz Nove Gorice pa je prvomajski shod pozdravil Andrej Frančeškin.
NA POBUDO KRVODAJALCEV
V nedeljo pohod na Peči
Krvodajalski odsek občine Sovod-nje ob Soči priredi v nedeljo, 4. maja svoj prvi pohod. Pobuda spada v okvir prizadevanj, da bi razširili zanimanje za krvodajalstvo. Pohod se bo pričel ob 9. uri na Peči, udeleženci pa bodo obšli Ru-po, Gabrje, Vrh, Rubije, Sovodnje ter se spet vrnili na Peč. Trasa je dolga deset kilometrov in jo bodo morali udeleženci prehoditi v največ treh urah. Vse, ki bodo pohod redno in v predvidenem času končali, čaka ob zaključku, poleg toplega obroka hrane, tudi lepa umetniška značka, ki jo je nalašč za to priložnost izdelal Silvano Bevilacqua. Skupine, ki jih mora sestavljati vsaj 15 članov, bodo nagrajene tudi s pokali. Vpišejo se lahko posamezniki ali skupine. Vpisnina znaša dva tisoč lir. V tem znesku je vključen tudi topli obrede.
Trgovina ELIO IN v Gorici, Ul. Formica 28, vzame takoj v službo trgovsko prodajalko, mlajšo od 18 let, z znanjem slovenščine. Zainteresirane naj se zglasijo osebno v trgovini ali naj telefonirajo na številko 33-261.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiniiiHiinniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinniiHiiiHi
OB PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH
NA GORIŠKIH ULICAH JE VČERAJ PREVLADOVALA SLOVENŠČINA
Veliko število ljudi iz Slovenije je včeraj dobesedno preplavilo vse ulice v našem mestu in napolnilo trgovine
Gorica je včeraj govorila slovensko! Na vseh ulicah, v vseh trgovinah, v vseh kavarnah in gostiščih je bilo včeraj toliko jugoslovanskih kupcev, turistov in radovednežev, da se je zdelo, da si kje v Ljubljani. Morda ni bilo še nikdar toliko ljudi, ki so izkoristili praznični dan v Jugoslaviji in delovni dan pri nas, da bi prišli v Gorico. Jugoslovani niso prevladovali le v severnem delu mesta, kar je že čisto normalna stvar, marveč v vseh ulicah in tudi na obeh korzih je bilo več jugoslovanskih kot italijanskih
lllllimillllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllinillMIII
Predavanja
V ponedeljek, 5. maja, ob 20,30 bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval Marko Kravos o zamejski poezijL Predavanje prireja SMReKK. Vabljeni.
• •	J/	’	.. i . v« r-*y»
GORIŠKEM AVDITORIJU
•iiiMiHiiMMMiiimitiiiiiimiiitiii
AVlV O
Zdravniki šestih držav na simpoziju o hemodializi
Srečanje je organizirala goriška splošna bolnišnica
V Gorici se ne srečujejo samo gospodarstveniki, kulturni delavci, pevci in folkloristi Srednje Evrope, marveč tudi zdravniki in drugi strokovnjaki. Že v tretje so se, na pobudo uprave in zdravniškega kolegija goriške bolnišnice, zbrali zdravniki iz nekaterih srednjeevropskih držav. Tokrat je srečanje posveče-
JUTRI V ŠTEVERJANU
Pravilnik
orientacijskega
pohoda
Po manifestativnem pohodu 1. maja od števerjana do Gonjač in nazaj bo jutri tekmovalni orientacijski pohod, za katerega objavljamo pravilnik.
1.	Na pohodu lahko sodelujejo ekipe, ki štejejo od tri do pet članov.
2.	Na koncu tekmovanja bosta sestavljeni dve lestvici: ekipe, ki bodo sestavljene z mladinci jn mladinkami do osemnajst let, bodo uvrščene v eno-skupino: ekipe, ki bodo v svojih vrstah imele koga nad osemnajstimi leti, bodo uvrščene v drugo skupino.
3.	Prve tri ekipe vsake skupine bodo nagrajene s pokali.
4.	Ekipe .morajo tekmovati in se premikati strnjeno; progo morajo prehoditi ali preteči. V primeru uporabe kakršnega prevoznega sred stva, bodo ekipe izležene od nadaljnjega tekmovanja in iz končne uvrstitve.
5.	Vsaka ekipa mora biti o-premljena s kompasom, svinčnikom in črtalom. Zemljevide oskrbi prireditelj.
6.	Vpisnina za vsako ekipo znaša 1.000 lir.
7.	Prireditelj svetuje težko o-premo vsem sodelujočim. Poleg tega pa svetuje vsem udeležencem, da si pregle dajo knjigo Osvoboditev slovenskega Primorja (Stanko Petelin - Vojko), zlasti prvih deset in zadnjih petdeset strani.
8.	Prireditelj si pridržuje pra vico, da delno spremeni gornja pravila, če nastopijo u-pravičene okoliščine.
9.	Vpisovanje bo zaključeno do 8.45 v nedeljo, 4. maja, na Dvoru v števerjanu.
10.	Vsa ostala navodila dobijo udeleženci na startu.
no nefrologiji in hemodializi.
Srečanje, na katerega je prišlo približno dvesto zdravnikov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Poljske, se je pričelo v četrtek, 1. maja zvečer z otvoritveno svečanostjo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer je po pozdravnih govorih nastopila tukajšnja furlanska folklorna skupina, zvečer pa so gostom v čast v avditoriju priredili koncert goriškega orkestra «Lipizer*.
Delo simpozija se je pričelo v avditoriju včeraj zjutraj, nadaljevalo se je popoldne, nadaljuje se danes ves dan. Poročevalci so iz vseh že omenjenih dežel. Od Jugoslovanov naj omenimo prof. Boškoviča z Višje zdravstvene šole iz Sarajeva in prof. S. Strahinjiča z Inštituta za nefrologijo in hemodializo iz Niša. Poročilom sledi razprava.
V razstavni dvorani pa so nekatere tovarne prikazale najnovejše aparature, ki jih uporabljajo v sodobno opremljenih bolnišnicah.
, Pred sodiščem dve mladi Ciganki zaradi vloma v stanovanje
Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj zjutraj kazenska o-bravnava po hitrem postopku proti 23-letni Marii Ricci ter njeni 18-letni sestri Lucii Ricci zaradi tatvine, oziroma poskusa tatvine v stanovanju Luigija Civardija v Tržiču, Kakor smo poročali v našem dnevniku 30. aprila, sta dekleti v torek zjutraj izkoristili priložnost ter vlomili y prazno . stanovanje Ci-vardijevih na Korzu del Popolo v Tržiču. Imeli pa sta kajpak smolo, kajti naklepa nista uspeli izpeljati do konca. Med delom ju je presenetila Civardijeva žena, ki je o navzočnosti nepovabljenih gostov obvestila moža ter seveda policijo. Sodišče je na včerajšnji razpravi spoznalo Mario Ricci za krivo ter jo obsodilo na osem mesecev zapora (ki ga bo morala tudi odsedeti, ker ji niso priznali olajševalnih okoliščin), Lucio Ricci pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
državljanov. Seveda so imeli polne roke dela tudi v menjalnicah bank, saj so gostje iz sosedne države pustili v Gorici veliko denarja. Trgovci so nam povedali, da so sicer zabeležili v zadnjih dveh tednih večji prihod jugoslovanskih kupcev, da pa se zlepa ne spominjajo takega dne, kot je bil včerajšnji.
Nadaljevanj« praznika v Števerjanu
Na Dvoru v Števerjanu bo danes zvečer, v okviru večdnevnega praznovanja, ki ga prireja prosvetno društvo »Briški grič*, nastop skupine umetniških plesov «01impda», Jd bo prikazala vrsto latinskoameriških plesov. Gre za skupino, ki je že lani z uspehom nastopila v raznih krajih naše dežele in žela precej zanimanja in,, tudi prižnihja. “Na ploščadi v Dvoru bo zvečer tudi ples; igral bo orkester «Melody». Seveda bo deloval bifč, prav tako je odprta razstava briških vin. Jutri pa je na sporedu mladinski dan.
Madžari obiščejo danes razstavišče Espomego
Na goriškem Espomegu bodo danes gostje člani gospodarske zbornice Madžarske. Dopoldne se bodo srečali z zastopniki tukajšnje trgovinske zbornice, zatem si bodo o-gledali pristaniške naprave v Tržiču in tudi razstavišče Espomego. Znano je, da kažejo Madžari precej zanimanja tako za goriško tovorno postajališče kot za tržiško pristanišče.
Jutri bo zadnji dan te spomladanske razstave. Medtem ko ni bilo na predvečer praznika, v sredo na razstavišču veliko ljudi (nastopu znanega italijanskega televizijskega napovedovalca Pippa Bauda je sledilo le borih dvesto ljudi), je bilo razstavišče 1. maja popoldne dobesedno natrpano z ljudmi. Prireditelji pričakujejo, da bo tak naval tudi danes zvečer in jutri.
OBVESTILO NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
30. aprila t.l. je zapadel rok za plačilo naročnine Primorskega dnevnika v znesku 38.000 lir.
Prosimo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine in ki to žele storiti, da nakažejo znesek po pošti, banki, pri raz-našalcih ali osebno na upravi PD v Gorici, Drev. XXIV. maja 1, najkasneje do 10. maja 1980. Po tem datumu znaša naročnina za leto 1980 60.000 lir.
Uprava
Primorskega dnevnika
FOTOGRAFSKA KRONIKA PROSLAV NA GORIŠKEM
Prizor s svečanosti pred spomenikom padlim v Podgori
lili:;
Sovodenjski otroci so položili cvetje pred spomenik padlim partizanom
PO LEPI, STARI NAVADI
ZASTAVE VRH MLAJEV PLAPOLAJO NAD V ASMI
Pozdravljajo delavski praznik in spominjajo na dan osvoboditve
bili
Po lepi stari navadi so slovenski delovni ljudje na Goriškem tudi za letošnji delavski praznik, prvi maj, postavili mlaje po domala vseh vaseh od Krasa dalje, pa preko ravninskega goriškega predmestja do Brd. Postavili so visoke mlaje, nanje pa razobesili rdeče zastave, simbole boja delavcev za svoje pravice. Tako od prvomajske noči dalje plapolajo rdeči prapori visoko nad vasmi ter jih je videti že od daleč.
Jameljci so svoj mlaj «podrli* pri Doberdobskem jezeru. Pripeljali so ga sredi vasi, kjer gradijo partizanski spomenik. Včeraj ’ nas je pot pripeljala prav pod njega. Tako smo lahko doživeli prijetno presenečenje. Marljivi Jameljci šo s prostovoljnim delom hiteli urejati ploščad, kjer bodo postavili spominski kamen. Prav včeraj so na'betonski temelj polagali škrljaste plošče. Če bo šlo vse po sreči, bodo partizanski spomenik odkrili v polovici septembra, na obletnico Goriške fronte, ko je v spopadu z okupatorji padlo največ vaščanov.
Doberdobska mladina je, kot vsako leto doslej, postavljanje mlaja združila s potegavščino na račun nekaterih domačinov. Pod mlaj je namreč pripeljala nekaj «portonov», ki jih je snel z ograj, in celo vespo. Nekateri lastniki so jih že odpeljali, dva pa se še včeraj nista zavedla, da so jim mladi ponagajali: «porton» in vespa sta bila opoldne še vedno pod mlajem.
Takšnih in podobnih zgodb ob postavljanju letošnjih mlajev je bilo še več in dosti. Za vsakega najmanj po ena. Za vse pa efta in skupna: pokazati, da je prvomajski dan globoko zakoreninjen v nas, ker je ________________________________________ praznik dela in ker je bil pred 35
iiiifiimimimimiiiiiimiiMmiiiimiiiiiiiiiiiiMiimtiiiiiMiniuiiiiHiiiiiiiMiimiiiiMMiiiniiiHiiHiiHMiiimii*
Nekaj misli o letakih trdečih brigad»
Kot kronistom nam je žal, da smo v prvomajski številki uspeli le v nekaj skromnih besedah poročati o širjenju letakov rdečih brigad pred tržiškimi tovarnami. Zapletlo se je pač zaradi predčasnega zaključka redakcije na pred večer prvomajskega praznika. Vsak dan dobimo namreč popoldne vesti o dogajanju v Tržiču, čas imamo, da te vesti predelamo, v sredo pa tega ni bilo mogoče, ker je moral časopis v tisk veliko prej kot 0-bi čajno.
Pa se povrnimo k zaskrbljujočemu dogodku danes. V sredo, 30. aprila, zjutraj še preden so delavci prišli na delo, so neznanci, ki so se pripeljali mimo ali z avtomobilom ali s kakim motorjem, raztresli pred tovarnama Ansaldo in Ital-cantieri več sto letakov rdečih brigad. Delavci, ki so prihajali na delo v tovarno, so jih takoj izročili tovarniškim svetom. Kmalu so pri-
hiteli karabinjerji in policija, pobrali vse letake. Treba jih je bilo seveda izročiti, kajti imeti tak letak je po zakonu kaznivo. Tovarniška sveta sta tudi izdala letak z obsodbo te akcije (bil je to letak rdečih brigad, ki je izšel takoj po policijski akciji v Genovi, kjer so bili ubiti štirje teroristi) in vabila delavce, naj se še bolj strnejo 0-krog sindikatov ob prvomajskih proslavah.
Časopisje ni dalo prevelikega poudarka temu dogodku, ki pa je zaskrbljujoč. Istega dne, ob isti uri, so podobne letake delili tudi pred tovarno Zanussi v Pordenonu in tudi pred tovarnami v Margheri pri Benetkah. Tako poročajo časopisi. Morda so bile podobne akcije tudi kje drugod po Italiji. Teroristi niso torej uničeni od številnih policijskih akcij. Skrbi pa nas predvsem to, da prihaja do lakih akcij v naših krajih.
leti tudi najlepši dan. saj ga Je obsijal žar toliko pričakovane svobode.
Izleti
Domicilna odbora 1. in 2. prekomorske brigade pripravljata od 24. do 28. maja avtobusni izlet v Drvar in Dalmacijo, za bivše borce in aktiviste OF ter njihove družinske člane. Na razpolago je tudi nekaj mest za bivše borce in aktiviste iz zamejstva, ki se lahko prijavijo pri predsednikih sekcij VZPI-ANPI, kjer bodo prejeli tudi podrobnejša pojasnila. Prijave sprejemajo do 10. maja.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje ter njihove družinske člane, da se v nedeljo, 11. maja udeležijo planinskega srečanja na Trstelju, pri Stjenkovi koči, kjer bo ob 12. uri (ob 11. po jug. času) tudi priložnostna slovesnost.
Razna obvestila
Tudi letos se bo delegacija zamejskih športnikov, bivših borcev in mladine udeležila tradicionalnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki bo v soboto, 10. maja. Prijave sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici še danes. Poskrbljeno je za prevoz in prehrano.
Področno ravnateljstvo ENEL Obvešča porabnike električne energije v ulicah Vallone, Roma in Lago v Doberdobu, da v ponedeljek, 5. maja, od 10. do 16. ure ne bo električnega toka zaradi del v električni kabini, ki oskrbuje ta predel vasi.
Kino
tamburo di A. Ferred.
Gorivu
VERDI 17.00-22.00 «11 latta*. M. Adorf in Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Qua la mano*. A. Celentano in E. Montesano. Barvni film
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno nu-de look*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «D cappotto di astracan*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Speed cross*.
• V organizaciji društva Ginnasti-ca Goriziana bo danes in jutri v telovadnici na Kornu pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Prireditev se bo danes začela ob 15.30, jutri pa ob 9. uri, oziroma ob 14.30.
rmrni—
Namesto cvetja na grob Dolfota Brajnika daruje družina Lojzke Pe-tejan 20.000 lir za partizanski spomenik v štandrežu.
NA OPČINAH RAISTA VLJA TA
'r'-. ; . .. ’»	; V \	•.
Dr. Robert Hlavaty in Mario Magajna
Hlavatyjevi akvareli v Prosvetnem domu, Ma-gajnove fotografije v prostorih športnega krožka Polet • Razstavi zaslužita pozornost
Na Opčinah imajo te dni dve zanimivi razstavi. V Prosvetnem domu je v organizaciji openskega PD «Tabor» v sredo zvečer odprl razstavo svojih akvarelov Robert Hlavaty, v četrtek, 1. maja, o-poldne pa so na sedežu športnega krožka »Polet* v začetku Konkonel-ske ulice odprli razstavo fotografij fotoreporterja Marija Magajne. U-stavili se bomo na kratko pri obeh razstavah. Začnimo po vrstnem redu.
Kot že nekaj let je SPD Tabor pripravilo svojemu članu in krajanu Hlavatyju razstavo in ob odprtju tudi primeren kulturni program. ki je v sredo zvečer privabil v dvorano Prosvetnega doma lepo število Opencev, med katere sta prišla tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj in konzul Lojze Kante. V kulturnem sporedu sta sodelovala moški in ženski pevski zbor openskega društva, ki sta pod vodstvom dirigenta Sveta Grgiča zapela vsak po tri slovenske umetne pesmi, ženski pevski zbor pa je koncert zaključil s «Partizansko koračnico* Karla Pahorja. Odveč bi bilo poudarjati, da sta zbora izvajala svoj program zelo dobro in čeprav se je zdelo, da je bil moški zbor boljši od ženskega, ker ie požel močnejši aplavz, je res, da je ženski zbor odlično izvajal v glavnem manj znane ali publiki celo neznane pesmi. Moški zbor je namreč zapel skladbo Vasilija Mirka «Na trgu*, Srebotnjakove «Bore» in Vodopivčevo «Ob večerni uri», ki jih občinstvo že dobro pozna in rado sprejema, ženski zbor pa je poleg o-menjene Pahorjeve koračnice izvajal manj znani «Pesem o mlinu* Petra Liparja in «V tesni kletki* Dani'a Bučarja, torej dve skladbi ki nista pogostoma v repertoarju naših pevskih zborov.
V času med nastopom enega in drugega zbora je ravnatelj ljubljanskega arhitekturnega muzeja Peter Krekič spregovoril o dr. Robertu Hlavatyju in njegovi umetnosti in pri tem podčrtal veljavnost Hla-vatyjeve likovne ustvarjalnosti, ki je tega našega že tako priletnega mojstra pripeljala med najboljše likovnike na Primorskem in v Trstu. H!avatyju, bivšemu predsedniku Slovenske prosvetne zveze in ustanovitelju Slovenskega kluba je v imenu SPZ in SK čestital njegov sedanji predsednik Marko Kravos. Vidno ganjeni Robert Hlavaty se je zahvalil organizatorjem razstave in pevcem in nato povabil občinstvo. naj si rezultate njegovih novejših naporov ' ogleda in jih «do-brohotno oceni*. In zares je imelo oziroma ima občinstvo kaj videti, kajti na stenah dvorane Prosvetnega doma visi kakih dvajset Hla-vatyjevih akvarelov, ki skoraj vsi nosijo letošnjo letnico, ter še pet črnobelih motivov, ki jih je Hla-vat.y posnel v Istri. Hlavaty je tudi tokrat obdeloval le Kras in morje, kajti «zgodovinsko nakliučje* ga je postavilo «med dva močna e-lementa, med morje in kraško kamenje*. kot je sam rekel, in se zato trudi, da bi »najbolje upodobil, ta dva elementa v njunih najrazličnejših oblikah*. In kakor .je znano, zna Hlavaty naš Kras zares tako upodabljati, da je postal njegov resničen pesnik.
Sedaj pa še o drugi openski razstavi.
Na 1. maj dopoldne je bila — kot smo že rekli — v prostorih športnega krožka »Polet* na Opčinah odprta razstava dokumentarnih
fotografij našega fotoreporterja Magajno in številno občinstvo je v imenu VZPI - ANPI in ŠD Polet pozdravil Edi Kraus. Kraus je predvsem poudaril, da je razstava, ne samo življenjsko delo Marija Magajne, temveč tudi neprecenljiv dokument, ki prikazuje nenehno borbo za uveljavitev naših hotenj in naših pravic ter našega delovanja na vseh področjih družbenega, političnega in kulturnega udejstvovanja. Razstava obuja že obledele spomine pri srednjih in starejših rodovih, mladim pa nudi edinstveno priložnost, da «vidijo» dogodke, ki se razpenjajo od maja 1945. leta do prvih mesecev letošnjega leta.
Domačini so si več kot 300 slik velikega formata ogledovali z velikim zanimanjem in občudovanjem. Marsikdo je na nekaterih tudi več kot 30 let starih fotografijah spoznal tudi samega sebe. Mladina pa si je z zanimanjem ogledovala dogodke iz polpretekle dobe in tako neposredno spoznavala, kako so se njeni starši borili za to, kar danes imamo.
Razstava ni običajna sekvenca več ali manj pomembnih dogodkov, temveč bi jo lahko imenovali album 35-letnega življenja velike slovenske družine na Tržaškem. Njena dokumentarna vrednost je neprecenljiva, njena vsebinska razsežnost pa tako bogata in razvejana, da je skoraj neverjetno, kako more ena sama 'človeška sila slediti trenutek za trenutkom vsemu dogajanju na našem ozemlju, dogajanju, ki neprenehoma vre in se pretaka, kot se lahko pretaka samo energija naroda, ki je prisiljen intenzivno živeti, da se ohrani.
Iz obsežnega arhivskega materiala je Mario Magajna izluščil naj pomembnejše dogodke, ki jih je ujel v oko objektiva od maja 1945 do letos. Vendar bolj kot to je za razstavljene slike značilno, da izžarevajo iz njih tudi vzdušje, občutja in razpoloženjski moment, ki so neločljivo povezani z dogodkom, ki ga je fotograf mimogrede in po službeni dolžnosti ujel. Magajna je predvsem reporter; s svojim a-paratom beleži brez zahteve po u-metniški izdelanosti. Fotografija mora biti najbolj veren in čimbolj zgoščen odraz najpomembnejšega, kar se v strogem življenjskem ritmu odigrava pred objektivom. Od fotografove spretnosti, občutka in presoje je odvisno, kaj bo fotografiral in kaj ne. Iz obsežnega in v daljše časovno obdobje razpetega izbora je toliko bolj razvidno, da je Mario neposredno zabeležil prav tisto, kar je nujno, da v času o-stane kot priča in dokument.
Prav v tem je največja vrednost Magajnovega poslanstva. Za vsak dogodek, za vsako priložnost, še posebej pa za vsakega izmed tiso-čev naših ljudi, ki so kadarkoli in kjerkoli sodelovali, ima Mario Magajna vtisnjen pečat, ki je vsakomur na ogled. Da je njegova «pov-sodprisotnost* že legendarna, ni potrebno posebej poudarjati. Pričevalna moč njegove fotografije pa je tolikšna (količinsko in vsebinsko), da se nam razkriva kot fenomen, ki mu težko začrtamo kakršno si bodi mejo, kateremu težko nalepimo kakršnokoli etiketo.
Toda priznati moramo tudi, da niso samo Magajnove fotografije pomembna stran naše zgodovine; vanjo je že davno vstopil tudi Mario Magajna sam, kot izjemen pričevalec našega vsakdana.
Fre in ris
\ sredo zvečer so v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah odprli razstavo akvarelov dr. Roberta Hlavatyja, ki jo je svojemu krajanu in Članu pripravilo opensko PD Tabor. Na večeru sta nastopila tudi oba pevska zbora, moški in ženski
L NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ J
Padec dolarja, funta in jena in ustrezna podražitev zlata
Šolsko slavje v Zgonika |-
^■pir rrTdy|m I I
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec	Ziirich 2. 5.	30. 4.	30. 4.				Beograd 2. 5.
Ameriški dolar	835,—	12,50	1,65	20,24
Kanadski dolar	690,—	10,50	1,42	16.80
Nemška marka	463.—	704,—	93,6	1116,41
Holandski florint	420,—	636.—	85,1	1012,44
Belgijski frank	27,—	43,-	5,82	68,52
Danska krona	147,-	223,—	30,2	356,22
Švedska krona	195,—	295,-	40,1	474,41
Norveška krona	168,—	255,—	34,6	407,83
Francoski frank	198,-	300,40	40,6	477,74
Italijanska lira	—	1,49	2,05	2,39
Angleški funt	1890,-	28,60	3,80	46,43
Irski funt	1670,—	—	—			
švicarski frank	500,—	759,50	—	1198,84
Avstrijski šiling	65,—	—	13,12	156,92
Japonski jen	3,—	5,5	—		 !
Avstralski dolar	890,—	—	2,10	22,01
Španska peseta Portugalski eskudo	11,5	17,50	2,55	
	16,5	23,50	3,90	—	
Jug. dinar • mali	37,50	54,—	7,7		
veliki	37,50	54,—	7,7		
Grška drahma	19,—	29,50		45,69
Tudi na valutnih tržiščih je imel ameriški vojaški poseg v Iranu precejšen odmev ter se je izrazil v glavnem v padanju dolarja ter drugih valut, ki so z njim povezane. Po drugi strani se je podražilo zlato, pa tudi o-stale plemenite kovine, ki pa so se že po nekaj dneh ustalile v bistvu na prejšnjem položaju.
Ameriški dolar se je razvrednotil po ameriškem posegu v Iranu za dva odstotka in velja zdaj 847 lir, 1,8 marke, 1,67 šv. franka in 238 jenov. Operaterji so izgubili zaupanje v ameriško valuto in raje posegajo po drugih trdnih valutah, predvsem po marki in švicarskem franku. Tudi odstop zunanjega ministra Vancea je klavrno vplival na dolar, ker pomeni ošibitev Carterjeve uprave. Dolar ostaja torej v bistvu šibek, vendar so operaterji zelo previdni, ker smo še vedno med primarnimi volitvami in bo Carter skušal napeti vse sile, da zmaga najprej na primarnih volitvah, potem pa še na predsedniških volitvah. Pred nekaj dnevi se je sicer šušljalo, da bodo v ZDA verjetno povišali obresti na 22 ali celo na 24 odst., ta teden pa so nekatere banke na lastno pest znižale obresti za poldrugi odstotek. Po vsem tem je težko predvideti, kaj bo Carter ukrenil v obrambo svoje valute. Mogoče misli kaj ukrepati pozneje, ko bodo neuspeli dogodki v Iranu stopili v ozadje.
Zlato je ubralo ta teden že običajno pot, ki je obratno sorazmerna z dolarjem. Predzadnji petek je poskočilo na 559 dolarjev za unčo, v ponedeljek je cena zlata padla na 524 dolarjev, v torek pa celo na 507 dolarjev. V sredo se je cena zlata pomirila in je znašala 518 dolarjev za unčo. Nekateri časopisi so objavili domneve, da so se množične prodaje zlata v petek in v ponedeljek udeležili tudi Sovjeti, ki niso sicer še letos predajali rumene kovine. Na splošno vlada pri kupčijah z zlatom precejšnja negotovost, prihodnje dni pa bi ta kovina lahko nekoliko padla
VZHODNOFVROPSKF %'\l UTF' V TRSTU 2. 5. 1980
Sovjetski rubelj	190.-
Poljski zlot	6,-
Češka krona	32,-
Madžarski forint	29,-
Romunski lpj	32,-
Bolgarski lev	380,-
Turška lira	10,-
DRAGOCENE KOVINE
30. 4. 80 ZLATO	Nakup	Priuaja
Milan (g) ZLATO	13.500	14.000
London (unča) SREBRO	518	dol. 521
Milan (kg) PLATINA	360.000	390.000
Milan (g)	16.560	16.860
zaradi dražbe mednarodnega denarnega sklada, na kateri bodo v sredo prodali večjo količino zlata. Po tej dražbi, ki je sicer zadnja, se bo cena zlata verjetno polagoma višala, odvisna pa bo gotovo cd mednarodnih političnih dogodkov. Ona se je nekoliko znižala in znaša zdaj 13 dolarjev za unčo ali 360.000 lir za kilogram. Ona platine znaša 15.500-
16.000	lir za gram.
Med ostalimi valutami je treba omeniti devalvacijo funta in jena ter manjši padec kanadskega dolarja. Vse te valute so že tradicionalno vezane na dolar ter sledijo njegovemu nihanju. Na trdni ravni so ostale evropske valute, med katerimi še vedno kraljuje nemška marka, sledijo pa ji švicarski frank, francoski frank in avstrijski šiling. Italijanska lira je nasproti dolarju pridobila in je ostala stabilna v odnosu do evropskih valut. Za liro je ugodno bližanje turistične sezone, ki je precej obetavna. Grška drahma je te dni nekoliko popustila in jo kupujejo po 20 lir.
(srs)
V Zgoniku so v četrtek, 1. maja poimenovali svojo osnovno šolo po 1. maju 1945, torej po dnevu naše osvoboditve pred 35 leti. Ob tej priložnosti so pripravili lep kulturni spored, na katerem so nastopili domači šolarji, ki jih vidimo na gornji sliki. V programu so sodelovali tudi njihovi vrstniki iz Saleža, kjer se pripravljajo na poimenovanje svoje šole po padlem partizanskem učitelju Alojzu Kokoravcu, (spodnja slikaj
Pred začetkom sporeda so se poklonili spominu padlih iz zgoniške občine in položili vence in cvetje pred njihov spomenik

Patronat KZ - INAC svetuje
’ "  .' ’ ■ ■--•	. ■ .i»i •	-yt ■ s Mri ; ...
Kdor prejema minimalno pokojnino na osnovi vsaj 15-letne delovne dobe mora čimprej vložiti prošnjo za povišek
VPR.: «V eni izmed vaših zadnjih rubrik ste objavili, da bo INPS v teku tega leta apliciral še nekatere dodatne poviške na minimalnih pokojninah. Ta novica zadeva tudi mene, ki prejemam od INPS minimalno delavsko pokojnino, čeprav sem imel v Italiji le 12 let delovne dobe, 4 leta pa sem uveljavil po konvenciji z Jugoslavijo, kjer sem delal nekaj časa po vojni. Postavljam vam dve vprašanji: pridem v poštev tudi jaz, ki imam delovno dobo v neki drugi državi? Je potrebno vložiti posebno prošnjo' za povišek ali pa bo INPS to storil avto-matično?* V.P.
V vašem pismu postavljate dve zelo logični vprašanji, ki sta povezani z zakonskimi določili o naknadnem povišanju minimalnih pokojnin, ki bodo stopili v veljavo s 1. julijem letos. Pokojnine vseh odvisnih delavcev, ki so bile že z januarjem povišane na 142.950 lir mesečno, bodo s 1. majem poskočile na 152.950 lir, dodatni povišek še 10.000 lir (162.950 lir) pa bodo aplicirali na pokojnine tistih bivših zavarovancev, ki uveljavljajo več kot 15 let efektivne delovne dobe. Potrebnih bo torej vsaj 781 tedenskih prispevkov, ne pridejo pa v poštev simbolični prispevki (vojaščina, prosto-
voljni prispevki, bolezen, materinstvo).
Na vaše prvo vprašanje, če bodo pri dodeljevanju tega poviška upoštevali tudi delovno dobo v neki drugi državi, konkretno v Jugoslaviji, vam dajem pritrdilen odgovor. To je namreč nekaj povsem logičnega in izhaja iz mednarodne obveznosti Italije in Jugoslavije; kot se jugoslovanska pokojninska doba šteje italijanskim državljanom za pokojninsko dobo (anzianita) in za prostovoljno plačevanje prispevkov, po isti logiki se upošteva kot celota tudi pri določanju 15-letne delovne dobe. S tega vidika bi torej INI% ne smel imeti nobenih pomislekov.
Kar zadeva kriterije, po katerih se bo INPS ravnal za ugotavljanje upokojencev, ki jim pritiče ta povišek, pa ni še nobenih jasnih navodil. Zavarovalni zavod bi moral avtomatično pregledati vse minimalne pokojnine in odrediti povišek le tistim upokojencem, ki razpolagajo z več kot 15-letno delovno dobo. Ta operacija pa je sama na sebi precej kompleksna in obstaja utemeljena bojazen, da bo minil marsikateri mesec, če že ne leto, preden bo INPS sam od sebe ugotovil vse upravičence. To vedo povedati tisti, katerim niso letos januarja povišali pokoj-
nin in nekateri še čakajo. Zato svetujemo vsem upokojencem, ki so y navedenih pogojih, naj čimprej vložijo na INPS zahtevek za zvišanje pokojnine na 162.950 lir in priložijo vso ustrezno dokumentacijo. Te pratike brezplačno ureja tudi naš Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785).
Tudi kmečkim, obrtniškim in trgovskim upokojencem, ki imajo več kot 65 (moški) oziroma 60 (ženske) let, priporočamo, da vložijo na INPS posebno prošnjo, da jim od 1. julija dalje dodeli višji pokojninski znesek in sicer od sedanjih 117.750 lir na 142.950 lir.
PROŠNJE ZA TERMALNO ZDRAVLJENJE DO 15. MAJA
Z letošnjim letom imajo tudi samostojni delavci oziroma upokojenci (kmetje, obrtniki in trgovci), ki so redno vpisani v zdravstvene teritorialne enote SAUB, pravico do brezplačnega termalnega zdravljenja. Vsi zainteresirani zavarovanci morajo vložiti prošnjo na pristojno enoto SAUB najkasneje do 15. maja, priložiti pa morajo zdravniško potrdilo. Na osnovi prošenj bodo nato izbrali najnujnejše primere.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Program o medicini ■ 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Omer paša, TV film
17.00	Odpri se sobota Potovane v karavani
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Julia, TV film
19.45	Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Studio 80,
zabavno glasbena oddaja
21.55	Edvard Munch, film, 1. del
22.50	Dokumentarna oddaja Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Vohuni, TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Iz našega žepa, oddaja o potrošništvu
14.00	Dnevi Evrope
14.30	Odprta šola, tedenska oddaja o vzgojnih problemih Program za mladino
17.00	Mlin na reki Floss, TV film
17.30	Glasba in gledališče
18.15	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 — Dribbling Vremenske razmere
19.45	Župan iz Castelbridgea 3. del TV nadaljevanke
21.35	Na smrt prestrašeni, film, v katerem nastopata Jerry Lewis in Dean Martin
Ob koncu DNEVNIK 2 —• Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Programi, ki ste jih videli in ki jih boste videli na tretjem kanalu
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Malo gledališče
19.35	Vsi ha oder, tedenska oddaja
20.05	<11 ■ marchese di Roccaver-dina», TV nadaljevanka
20.55	Dvakrat sedem,
! dve • rubriki za sedem dni
21.25	DNEVNIK 3
21.55	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Poročila
9.05	Mali pingvin, otroška serija
9.20	Udarna brigada:
Veselo snidanje, TV nadalj.
9.35	Minigodci v glasbeni deželi
9.50	Začetnik,
mladinska nanizanka
10.20	Otroštvo mladosti
10.50	Človek hoče navzgor,
TV nadaljevanka
11.50	Samoupravno urejanje delitev sredstev za osebne do hodke
12.10	Premog naš vsakdanji, dokumentarna oddaja
13.00	in 16.45 Poročila
16.50	Ko je kraljevala komedija ameriški film
18.10	Naš kraj
18.25	Nogomet; Čelik — Velež
20.15	Zlata ptica, pravljica
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Mož, ki je hodil skozi stene, francoska komedija
22.00	Predstavljamo vam Cleo Laine
22.50	J. W. Coop, ameriški fil®
24.40	TV kažipot
Koper
18.00	Šport: lahka atletika
18.25	Nogomet: Čelik — Velež
20.30	Otroški kotiček:
Izredna miška, pravljica
20.50	Stičišče
21.00	2 minuti
21.05	Risanke
21.30	TV DNEVNIK
21.45	«L’awenturieno di re Artu» film
23.10	Beograd včeraj in danes, 4. del dokumentarne oddaje
23.40	TV film iz serije «Toma», v katerem nastopa Ton)’ Musante
Zagreb
17.10	Poročila
18.25	Nogomet: Čelik — Velež
21.00	Melodije podzemlja, film
22.45	TV DNEVNIK
23.00	Za konec tedna
ŠVICA
18.10	TV film
19.25	Glasbena oddaja
20.05	Izžrebanje loterije
20.25	Risanke
21.45	«La bionda esplosiva*, m®
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10. Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Čoln - šport in razvedrilo; 12.00 «Bon naredu st’ zdice, čjer so včas’ b’ le*, glasnik Kanalske doline; l®r3G* Sol«bni sound} , 18,20 Glasba po »željah: 14.10 Otroško okence: Iz zakladnice slovenske mladinske Uterature; 14.30-■'Ofcis-beni poooldan za mladino; 16.30 Poslušali boste; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba; slovenski zbori na ploščah; Na goriškem valu (ponovitev); Portreti naših igralcev: Jurij Slama; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop: 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu: Martin Kačur - Življenjepis idealista; 10.40 Mozaik; glasba in nasveti; 11.00 Horoskop; 11.03 Hi-fi magazine; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.0C Kirn. svet mladih;
14.33	V veseli družbi s slovenskimi ansambli; 15.00 LP tedna;
15.33	Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.45 Orkester Borghesi;
17.00	Istrski akvareli; 17.15 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. ..; 18.00 Glasba; 18.32 Glasbeni vveekend; 20.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes - objave; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po
željah; 17.00 Pogovor o jeziku: 17.10 Jugoton; 17.45 Reklame i® zabavna glasba.
RADIO T
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 1L®|
12.00,	13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19-W Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.03 Turistični na; potki; 10.03 Program, ki ga vod' Luciano Salce; 11.03 Glasbeni pr°| gram; 12.03 Radijska priredba.’
13.30	Rock glasba; 14.03 športu® oddaja; 14.30 Oddaja za mladino. 15.03 Radijska priredba; 15™ Glasbene novosti; 17.03 Jazzovska glasba; 17.25 Objektiv Evro' pa; 18.15 Radijska priredba; 18»®“ - 19.30 Glasbeni program.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30 11.30. 12-3°' 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbeno Pre; bujanje; 9.05 Radijska priredba:
11.00	Glasbeni program; 12-5® Glasbeni program, ki ga vod1 Renzo Arbore; 13.35 Filmska glasba: 15.00 Radijska priredba; 15-’* Najpopularnejše popevke; 16-^ Pop-rock koncert; 17.55 Radijska priredba; 19.50 Glasbeno - govori11 program.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00, 10.00, 11.00. 13-00.
15.00,	20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci-'
8.30	Iz naših sporedov; 9.08 P1®-nirski tednik; 10.05 - 11.00 Z ra diom na poti; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem OPZ OS Škofja Loka; 12.20 P? republikah in pokrajinah: 12*; Zapojte z nami; 13,10 Godala ,v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveto 13.40 Veseli domači napevi; l4-yu Danes do 13.00; 14.30 Priporočaj® vam...; 15.05 Glasbena panorama; 16.30 Zabavna glasba; 123" »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00:
19.00	Škatlica z godbo; 19,30 M]®; di mladim; 20.35 «Mladi mostovi*;
21.00	Sobotni zabavni večer; 22-0y. Za prijetno razvedrilo; 22.30
24.00	Oddaja za naše izseljene®' 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Zabav na glasba.
Jože Oblak - Sime

V prostorih openskega športnega krožka «Polet» je od četrtka, 1. maja velika razstava fotografij našega fotoreporterja Maria Magajne. Gre za fotografsko dokumentacijo vsega našega dogajanja v tržaškem zamejstvu. Pred tem je bila enaka razstava v dolinski občinski telovadnici in sicer ob 35. obletnici osvoboditve
C • •
opomini
1 na gozdove Snežnika (
1 9* 1
.v
S to in podobnimi slikami in parolami so pleskarski oddelki italijanske kraljevske vojske in fašistični oddelki o-zaljašali številne stene slovenskih hiš, toda tudi to jim ni pomagalo.
Edino kar še danes prt tem občudujem je kakovost njihove barve. Ni treba imeti posebno dobrih oči, da lahko še dandanes opaziš v krajih nekdanje PROVINCIA DI LU-BIANA — REGNO DTTALIA italijanske napise iz teh časov, ki skozi naš belež in barve sramežljivo kukajo na plan!
Toda Loška dolina kljub odhodu okupatorja še ni bila svobodna. Okrožni odbor OF Cerknica je 11. septembra 1943 poročal Izvršnemu odboru OF: -Beli so v Loški dolini začeli utrjevati svojo oblast, brž ko so Italijani odšli. V Loški dolini so prepovedali vsako gibanje in zagrozili s smrtno kaznijo vsem moškim, če se ne bodo javili v njihove postojanke, Beli so se iz Grahovega premaknili v Pudob, od Sv. Vida pa na Bloke.«
Loško dolino je osvobodila Šercerjeva brigada, ki je 13.
septembra energično uničila utrjeno, dobro oboroženo in zagrizeno belogardistično posjanko v Pudobu.
V	tej borbi je bil ranjen tudi Jože Jakopin - Bolte, iz druge čete prvega bataljona, ki je bil 15. septembra sprejet v ‘Ute. Bolte je bil zadnji ranjenec, ki je bil sprejet v vojno bolnico Tomšičeve brigade.
Ker je bila naša bolnica edina partizanska enota na območju Babnega polja, so me zaprosili, da naj v bližnjem Prezidu go/orim na mitingu v imenu slovenskih partizanov. To sem tudi storil. Pred menoj so govorili prvoborec tega področja in sekretar rajonskega komiteja KP Hr-vatske Frane Ožbolt, predstavnica mladinske organizacije za Gorski kotar Vera Gašparac.- Dika in domači župnik Franjo Poš, ki je bil kasneje izvoljen za občinskega prosve-tarja.	•
V	Prezidu sem takrat spoznal veliko dobrih ljudi, s katerimi sem še sedaj v stikih. Slovenski iri hrvaški partizani so na tem področju že dolgo dobo, sodelovali, toda sam pred kapitulacijo Italije nisem imel zveze s hrvaškimi aktivisti. ,
Babnopoljci in Prezidanci so že veke tesno sodelovali in se ženili med seboj, kljub temu, da že iz starih časov poteka med vasema politična meja. Tu so polje — Prezid (Prezid = «prastari zid«) pa stoji mejni kamen nekdanje meje med Avstrijo in Ogrsko.
V	nadrejenih štabih, kljub takratni obilici dela, niso pozabili na nas. Dobili smo ukaz. da vse ranjence in bolnike prepeljemo v Kočevje v novo ustanovljeno vojno bolnico Kočevje, ki se je nahajala v Marijinem domu. Preselili smo se 18. septembra.
Na zadnjem seznamu vojne bolnice Tomšičeve brig de 18. septembra 1943 so-ranjenci:
1.	Matajur - Kurenčič Anton, prva četa III. batalj' Gradnikove brigade,
2.	Franc - Malešič Anton, druga četa II. bataljon Tol šičeve brigade,
3.	Ferdo - Berce Vinko, prva četa III. bataljon šercefj ve brigade,
4.	Tiger - Berce Franc, prva četa III. bataljon šerceD ve brigade,
5.	Tiček - Šinkovec Maks, tretja četa III. bataljon cerjeve brigade,
6.	Angelo, tretja četa I. bataljon Tomšičeve brigade,
7.	Bolte - Jakopin Jože, druga četa I. bataljon cerjeve brigade.
Invalidi in bolniki - rekonvalescenti:
1.	Mirko - Lokar Mirko, tretja četa II. bataljon Totf* čeve brigade.
2.	Olga - Rebolj Francka, kurirska postaja TV - 18.
3.	Mario, prva četa I. bataljon Tomšičeve brigade,
4.	Kovač - Bizjak Miha, prva četa IV. bataljon šef®' rjeve brigade,
5.	Ludvik - Lavrič Ludvik, prva četa IV. bataljon S® cerjeve brigade,
6.	Johan - Tratnik Ivan, minerski vod Tomšičeve br gade,
7.	Kurir - Teršalič Jože, druga četa Notranjskega 1 dreda,
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VČERAJ V CELJU
Nov svetovni rekord Uone Slupianek (NDR)
Kroglo je sunila 22,36 m daleč Več drugih dobrih dosežkov
Na mednarodnem atletskem tek-ovanju v Celju za «Skokov me-nal» so včeraj dosegli nekaj do-j'ezultatov. Za najboljšega je raakrbela 23-letna vzhodna Nemka aa Slupianek, ki je postavila z tom 22,36 m nov svetovni rekord metu krogle. Dosedanji tovni rekord v tej disciplini je hr»i ,	21. avgusta 1977) če-
J^Javakinje Helene Fibingerove, z razdaljo 22,13 m.
izvm>*ane*i0va x Je izkazala kot fstna metalka že na nedavnem Srd!h?<?nem atletskem mitingu v P itu, kjer je kroglo sunila 22,13 m . ac, poleg tega pa je dosegla tam Sani 111616 prel50 22 metrov. Vpra-bilo*6 nove®a svetovnega rekorda je in t za*°.	'e	vprašanje časa
Dm, Vfliki P=<iviS se ji je posrečil **“v včeraj v Celju.
tekmovanju so dosegli še aJ drugih dobrih rezultatov.
nil J*5!1' Nemec Udo Beyer je su-Si	21,70, kar je letos najbolj-
taln t j-1 na svetu- Dobro sta me-sunii i 1 ol)a Jugoslovana: Milič je cm ^kroglo 20,74, Šarčevič pa 43 T manj.
Je	kopja sta dosegla najbolj-
Puhr^Utatc *a vzhodna Nemca: dale* ^ Je to orodje zalučal 89 m pa 65 g2Jeg°Va roiakinja Ruth Fuchs
domačimi tekmovalci je ve-tariu uavna Pozornost Roku Kopini : ’ i11 na progi 400 m z ovirami Pritet i resneiše konkurenc^ in je ie i na cilJ v dobrem času 49”68, Ji . za dobre tri desetinke slab-k°rS nje®ovega jugoslovanskega re-
Na grezarju v trstu
kartal bo tudi tropski prvak Videmčan Ortis
Zar l„es *n jutri bo na stadionu Gre-ditev , ,n?ivažnejših atletskih prire-lelneg 0snje sezone. Ob priliki de-tiatpfo? ek>pnega prvenstva se bo tla elit na startu zbrala vsa dežel-)w„a ln najavljen je tudi start ev-ki tj Prvaka na 5000 m Ortisa, Ifl.Ooo^1'8* danes nastopiti na progi ition3 Gb dokaj medlem začetku Prva n 7°. hkrati deželno prvenstvo tlijo ^nožnost, da se v celoti oce-Pol azaosti letošnje sezone, te	yrtisa bodo dobre rezulta-
tih v£n morda tudi sprinterji, ki želni	Jetn° naskakovali "celo de-
let Dri k°rd na 100 m, ki je že vrsto kord	P- Kandidata za novi re-
Abba tandemska atleta Buccino in tla *Vr°če» bi moralo biti tudi tal T-*8?’ kJer bo kot favorit star-kratiti acan Wendler. Atlet je pred bo iC * ,Novi Gorici t«kel 48"2 in V ^idemča r3'- nevarneka tekmeca
Cecottiju.
DANAŠNJI SPORED
15.45	—	krogla M, višina M
16.00	—	100 m Ž
16.15	—	100 m M
16.40	—	400 m Ž. daljina Ž, disk Ž
16.50	—	400 m M
17.10	—	1.500 m Ž
17.30	—	1.500 m M, daljina M, kopje Ž
17.50	—	10.000 m M
18.40	—	100 m ovire Ž
19.00	—	110 m ovire M
19.15	—	4x100 m Ž
19.30	—	4x100 m M
Met kladiva, ki spada tudi v prvi dan tekmovanja, bodo izvedli na stadionu na Kolonji ob 17. uri.
Danes bo nastopilo tudi nekaj atletov in atletinj Bora in Adrie. Boljše rezultate lahko pričakujemo od njih v tekih.	kh
KOŠARKA
RIMINI — Italija in Izrael sta se uvrstila v finalni del evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva, ki bo avgusta v Celju.
NAMIZNI TENIS
_______________ NA DRŽAVNIM MLADINSKIM PRVENSTVI) V LIVORNU
VELIK USPEH KRAS0VIH MLADINK
Nepričakovano so osvojile po eno zlato, srebrno in bronasto kolajno Tudi dečki in naraščajniki Krasa oziroma Mladine niso razočarali
Državno mladinsko namiznoteniško prvenstvo, ki se je- 1. maja zaključilo v Livornu, je prineslo mladinkam ŠK Kras nepričakovano dober uspeh. Osvojitev enega državnega . naslova, po ene srebrne in bronaste kolajne predstavlja znatno več, kot je bilo rpogoče priča-kovati,- To pa pomeni, tudi v, luči nedavnih uspehov na prvenstvu tre tjekategornic, da Krasova šola le nekaj pomeni v vsedržavnem merilu. Tudi dečki in naraščajniki Krasa oziroma Mladine so v glavnem zaigrali zelo solidno, zaradi zelo ostre konkurence pa niso prodrli v sam vrh, osvojili pa so štiri peta mesta, kar je v tolikšni konkurenci več kot zadovoljivo.
Od slovenskih igralk se je tokrat najbolj izkazala Vesna Doijak, ki je bila zelo dobro razpoložena in je med posameznicami pripravila veliko presenečenje z osvojitvijo tretjega mesta, Po vrsti je odpravila Vernettijevo, De Martinijevo in po ostrem boju z 2:1 (zadnji set se je končal 22:20) še kotirano Maccallijevo: V polfinalu je naletela na Tržačanko Cergol, ki je po nedavni poškodbi dobro okrevala, in Vesnine zmagovite poti je bilo
itiiiiiiiiiiiimiimiHiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiMniiiiimniiiiitniiiiiiiiiiiiiiiMimtfiiiiiiiiiiiiiimiiiiiM
Štandrežci najštevilnejši
Veliko število ljudi, s te in one strani meje, se je 1. maja udeležilo v Števerjanu 1. spominskega pohoda Števerjan - Gonjače - Števerjan, ki ga je pripravilo tamkajšnje prosvetno društvo »Briški griču ob sodelovanju SPZ (daljši prispevek o manifestaciji na goriški strani). Najštevilnejši skupini so prireditelji namenili spominsko plaketo. To si je zaslužilo prosvetno društvo «Oton Župančič* iz štandreža, ki se je predstavilo s 57 udeleženci. Na sliki: Ivan Humar izroča plaketo predstavniku štandreškega društva Milovanu Lutmanu
....uh
""""■'111111111111111,111111,i,ii„iiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiI||||ii,iiiiiiiiiii,,11111111111,mili,Hiiiiiiiiiiimiinn
gdbojka
V PRVI ŽENSKI DIVIZIJI
V središču pozornosti derbi Kontovel - Sloga
Obeta se tudi tokrat ogorčena borba - Kontovelke brez Jane Ban
Sl!v *Enska divizija
in sCSki derbi med Kontovelom
>	0 J18. Proseku bo prav go-naših ■Je odbojkarsko srečanje
%čutr ‘Snščih. Prvi neposredni aibiiv iJ*1 Banih je bil izjemno za-turi,- P°'n preobratov. Ali bo k Je uri to*<rat? Po našem mne-a je ,30v?r Pritrdilen. Vsekakor »P^aČa -bno Poudariti, da bo 8rala hr-t, t8 tudi to srečanje odi-Nariif Jane Ban. Kot kaže pa Povsem ■** Rupel in Denis Daneu , Pa h ar«1. Na drugi strani mre-r^edbi ,, °8a nastopila v popolni n 1 nasir^-L^ojih dveh prvenstve-gabili sJop,h sta Qbe naš. ek.p. iz
h6t)0sfedn?deL na dejstvo, da je ta j'*dahu	obračun po 14 dnevnem
6 Povsp,Y,SO Posledice rahle krize , Ob uiimo.
-frice brS prazniku bodo odboj-„ tlski t0,. 0 me gostile v domači ob-£>■ ri^!a?n'ci Celinio iz Mania-p*n° v?800 vrsto je ta tekma i-j*na, ker osvojitev dra-*“rak visj‘^upička bi pomenila še Pte^elniče 08 vamo mesto raz-
vLMosi<a DIVIZIJA
i> b ipJ^',c*veb prvenstvenih na-h Borjg ^ .da šesterka 01ympie
>	?,SenečPn^?sl<rbela za dve prijetni «.v‘vil ni J ' v domačem spopadu j. tretji "ceno, da ne bo na vrsti
pa bi biia
a _« olj potrebna in dobrodo-
Za ob-
stanek
.	— v tej konkurenci.
«WdnM0SKA divizija
b!>J°riški n*,n)'v bo v tej konkuren-kn^.asom nirb' .med Domom in Li-
ŠteVilo t,	SGSfi»rlri imata onfl.
feo bijeta oster boj za drugo tu * v°- da k1*« lestvici. Glede na Pii Jtevn )om igral v Siandre-Po«8^ledalc-iV u-81' domačimi zvesti-■ -l ' bi morala biti pred-

č) hdi “"f terena več lot do-^ein, drugi uspeh s tem tek-
j^*u JuvenrŽka nal°ga čaka v 14. temine? ,"0. iz Štandreža, ki * v°deči Tn, te-i bgi in gostuje tntrepidi v Mananu del
Friuli. V prvem neposrednem obračunu sredi štandreža so slavili gostje s 3:0.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Po zadnjem, nepričakovanem, toda povsem zasluženem spodrsljaju z Vivilom bodo mlade odbojkarice Bora drevi gostovale pri Interju. Tržaška ekipa se je borovkam žilavo upirala že v prvem spopadu, ki se je končal s 3:2 v korist domačink. Glede na dejstvo, da se poslavlja od ekipe trener Igor Može, ki bo moral obleči vojaško suknjo, bi se naše igralke najbolje poslovile od svojega trener ja, z zmago.
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
V slovenskem derbiju bo vodeča in še neporažena Sloga gostila Kontovel. Nesporne favoritinje so seveda domačinke, ki so zmagale tudi na Proseku s 3:1. Nabrežinski Sokol je igral včeraj z La Previden-te, Breg pa bo tekmo s Solarisom spravil pod streho jutri. Prvič v dolinski telovadnici je zmagala gostujoča ekipa, toda zastopnice Brega se bodo v tem povratnem srečanju dokaj težko oddolžile, saj je Solaris na odličnem drugem mestu lestvice.
3. MOŠKA DIVIZIJA
Mladi odbojkarji Bora so zaokrožili dosedanji prvenstveni izkupiček na štiri točke. V prvem obračunu z ABC so na stadionu «1. maj* izgubili s 3:0. Prav gotovo pa bodo tokrat nasprotniku grenili pot do zmage veliko bolj zagrizeno kot
Pr,if'	G. F.
AVTOMOBILIZEM
Jones najhitrejši na poskusnih vožnjah ... VN Belgije
ZOLDER — Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Belgije " formuli ena je najboljši čas dosegel Avstralec Alan Jones na williamsu. Prvi italijanski avtomobil, alfa romeo Depaillera, je bil šele deseti. Še slabše sta se
obnesla ferrarija. ki sta zasedla 12. oz. 14. mesto.
VRSTNI RED
1. Alan Jones (Avs.) williams, 1'19"12 s poprečno hitrostjo 193,92 km na uro; 2. Pironi (Fr.) ligier, 1T9’’35; 3. Laffite (Fr.) ligier, 1’19”69; 4. Reutemann (Arg.) wil-liams, 1’19”79; 5. Jabouille (Fr.) renault, 1T9”89; 8. De Angelis (It.) lotus, 1’20"98; 10. Depailler (Fr.) alfa romeo, 1'21”45; 12. Villeneuve (Kan.) ferrari, 1'21"54; 14. Scheck-ter (Južna Afrika) ferrari, 1'21”58; 16, Patrese (It.) arrowš, 1’21"75; 18. Giacomelli (It.) alfa romeo, 1'22"20.
TURIN — V finalu italijanskega nogometnega pokala, ki bo na sporedu 15. maja, bosta igrala Torino in Roma. V sredo je namreč Torino s 4:2 (po streljanju enajstmetrovk) premagal mestnega tekmeca. Srečanje se je po regularnem času in po podaljških končalo pri neodločenem izidu 0:0.
konec. Tudi ostale krasovke so se dobro odrezale. Sonja Doijak se je z lahkoto prebila do četrtfinala, kjer pa je nepričakovano klonila Scartonijevi z 2:1 C—9. 17, 18), katero je pred mesecem dni gladko premagala v finalu tretjekategor-nic. Uvrstitev na 5. mesto predstavlja vseeno lep uspeh, Furlanova, Sedmakova in škrkova pa so se uvrstile med prvo šestnajsterico, potem ko so izgubile proti Vinci-jevi, Negriollijevi ir. Mauriellovi, ki je bila tudi končna zmagovalka.
še večji uspeh so slovenske zastopnice slavile v ženskih dvojicah. Po izredni zmagi v kvalifikacijskem
ŠZ Dom
prejelo nagrado CONI
Prejšnji torek je bila na sedežu CONI v Gorici prijetna športna svečanost, na kateri so podelili tridesetim najzaslužnejšim goriškim športnim društvom nagrade.
Od slovenskih športnih društev je nagrado prejelo športno združenje Dom iz Gorice, za redno delovanje z mladimi na športnem področju v športni sezoni 1978/79 in to še posebej v okviru košarkarskega odseka.
Na svečanosti so bili prisotni, poleg predstavnikov vseh nagrajenih športnih društev iz celotne goriške pokrajine, še predsednik deželnega odbora CONI prof. Civelli, predsednik pokrajinskega odbora CONI Lino Bregant, šolski skrbnik za goriško pokrajino Antonino Candorelli in odgovorni za športno dejavnost pri goriškem šolskem skrbništvu prof. Mari. Zgoraj navedeni so prinesli namreč tudi pozdrav in pohvalo vsem nagrajenim društvom z željo, da bi se celotna športna dejavnost na Goriškem v prihodnje še bolje razvila.
Za ŠZ Dom je nagrado CONI prevzel Vili Prinčič.
Igor Komel
kiewiczu, medtem ko je svetovna znamka (5,70 m) last Američana Davea Robertsa.
KOLESARSTVO
NA AMATERSKI DIRKI PO F-JK
Bidinost osvojil prvo etapo
delu sta se v finale uvrstili kar obe Krasovi dvojici. Državni naslov je pripadel presenetljivima Vesni Doijak in Alenki Furlan, ki sta v polfinalu z 2:0 odpravili tržaški par Cergol - Starc, v finalu pa sta nadigrali še uigrano dvojico klubskih soigralk S. Doijak - Sedmak, čeprav le po izredno zagrizeni igri in z najtesnejšim možnim izidom 2:1 (20, -18, 19).
Tudi v mešanih dvojicah so naše igralke dosegle več, kot smo pričftko^ati;'’ Dvojici Sedmak - Cec-chini in S. Doijak - Suman sta se uvrstili na 5. mesto in uspeh bi lahko bil še boljši, saj sta v četrtfinalu Sedmak - Cecchini klonila z 1:2 (17, -19, 20).
Med dečki se je med kar 93 nastopajočimi najbolj izkazal predstavnik Mladine Gabrijel Raseni, ki je pristal na odličnem 5. mestu, potem ko je premagal pet tekmecev, to je vsekakor izreden uspeh Štoka in I. Colja (oba Kras) sta izpadla v 4. oziroma v 3. kolu. Dobro je zaigrala dvojica Colja - Štoka. ki je premagala tri ekipe in klonila v četrtfinalu dvojici Negro ni - Marucci s tesnim 1:2 ter tako pristala na več kot častnem 5. me stu. Isti uspeh (uvrstitev ex-aequo na 5, mesto) sta dosegli tudi Kra sovi mešani dvojici Ukmar - Štoka in N. Marušič -1. Colja, ki sta izpadli v 4. kolu,
Med naraščajniki slovenski tekmovalci niso bili kos ostali konkurenci. Vsi so izpadli že v predtekmovanjih (Bitežnik, Tence in Košuta), kar velja tudi za dvojice.
(bs)
NOGOMET
Jugoslavija izločena v polfinalu «under 21»
SUBOTICA — V povratni polfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva «under 21* je Jugoslavija na domačih tleh z 1:0 klonila proti Sovjetski zvezi in s tem izpadla iz nadaljnjega tekmovanja, saj je že prvo tekmo v gosteh izgubila z gladkim 3;0. V finalu se bosta pomerila Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija.
LIBOURNE (Francija) — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Libourneju v Franciji je Francoz Thierry Vigneron z znamko 5,67 m izboljšal evropski rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord (5,66 m) je pripadal Poljaku Vladislavu Koza-
SPILIMBERGO — Maurizio Bidinost je osvojil prvo etapo (Videm -Spilimbergo) na amaterski kolesarski dirki po Furlaniji - Julijski krajini: v zaključnem naletu je premagal Claudia Cossetta, Maurizia Piovanija in Paola Venturinija. Danes bo na sporedu druga etapa (Spilimbergo - Maron di Brugnera), ki meri skupno 132 km.
VRSTNI RED
1. Maurizio Bidinost, ki je 132,900 km prevozil v 3.17’3” s poprečno hitrostjo 40,467 km na uro
3.	Claudio Cossetto
4.	Maurizio Piovani
5.	Paolo Venturini, vsi v zmagovalčevem času
5. Pierangelo Bincoletto po 42"
OLIMPIJSKE IGRE
Pesimizem pred današnjim sestankom v Rimu
RIM — Na današnjem sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki olimpijskih odborov iz 19 evropskih držav (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Velika Britanija, Grčija, Irska, Italija, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Nizozemska, ZRN, San Marino, Španija, Švedska, Švica in Turčija), bo beseda tekla o sodelovanju na olimpiadi v Moskvi. Glede na to, da so propadle vse dosedanje podobne pobude, da najdejo skupno stališče, ki naj bi omogočilo sodelovanje na igrah v Moskvi in s tem rešitev mednarodnega olimpijskega gibanja, pa vlada pred današnjim sestankom precejšen pesimizem.
Ascoli - Juventus	1	X
Fiorentina - Inter	X
Milan - Pescara	1
Napoli - Bologna	1
Perugia - Avellino	X 2
Roma - Cagliari	1	X
Torino - Lazio	1
Udinese - Catanzaro	1
Como - Bari	1
LR Vicenza - Genoa 1 Monza - Palermo	1	X
Piša - Taranto	1	X
Sambenedett. - Pistoiese 1 X
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
SOBOTA, 3. MAJA 1980
NOGOMET
CICIBANI
18.00 v Trstu, čarbola
Chiarbola A . Breg A * * *
17.15 v Trstu, Čarbola Chiarbola B - Breg B * * *
18.00	na Proseku Primorje - Ponziana A
KADETI
17.00	v Dolini Breg - Chiarbola
3. AMATERSKA LIGA
10.00	v Šlovrencu
San Lorenzo - Juventina
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Štandrežu Dom - Gorizia
NARAŠČAJNIKI 16.30 v Koprivnem Capriva . Dom
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	na Proseku Kontovel - Sloga
* « *
20.45 v Dolini
Breg - Celinia

NOGOMET
JUTRI OB 10. URI PRI SV. IVANU
Odločilno srečanje za prestop v 2. AL med Krasom in ekipo GMT
Krašovci bodo igrali z najboljšo postavo - Odločilna pomoč navijačev
ptil
Na »Spominskem teku bratstva in osvoboditve* po dolinski in miijski občini so sodelovali tudi naši športniki
Jutri bo dokončno padel zastor nad prvenstvom 3. AL. Tokrat bo namreč padla odločitev, katera ekipa bo z Opicino Supercaffe in s CGS napredovala v 2. AL. Za ta važen športni podvig se bosta potegovali enajsterici Krasa in Grandi Motori.
Na ponedeljkovem sestanku na nogometni zvezi so se odborniki obeh ekip domenili za kraj in uro. Odločitev je padla za igrišče v Drevoredu R. Sanzio pri Sv. Ivanu ob 10. uri.
Ekipa Krasa bo nastopila v popolni postavi, saj se bo po več kot 2-mesečni odsotnosti spet vrnil na i-grišče Dilič, ki bo brez dvoma veliko pripomogel na sredini igrišča. Prisoten bo tudi Raseni, saj mu je zjirajuijlC-floVpUl, da V DOdsljfi stopi na igrišče. V primeru, da se bo tekma v regularnem času končala z neodločenim izidom, bo treba oddigrati še dva podaljška po 15 minut. Če še do tokrat ne bo padla odločitev, pa bo zmagovalca določilo izvajanje enajstmetrovk. U-pati je, da bo slovenskim nogometašem uspel podvig, čeprav bo za naše nogometaše naloga izredno težka. Za ta važen spopad pozivamo vse slovenske navijače, da se v čim več jem številu udeležijo tekme, saj bo njihov doprinos verjetno odločilen.
Z. S.
2. AMATERSKA LIGA
V 2. amaterski ligi bo jutri na sporedu zadnje kolo. V prvo amatersko ligo bo napredovala Sovrana, na dnu lestvice pa je možnih še nekaj kombinacij.
Baxter — Zarja
Bazovci bodo igrali svojo zadnjo karto za obstanek v 2. amaterski ligi. Trenutno so na predpredzadnjem mestu in jih loči od predzadnje ekipe Zaul le točka. Zarji zato jutri ne preostane nobena druga zanesljiva možnost, da ohrani status drugoligaša, kot visoka zmaga nad Baxterjem, na usodo Bazovcev pa lahko poleg tega vpliva tudi zlasti izid tekme Breg - Primorje.
Pcdpora navijačev bo zato Zarji jutri več kot potrebna.
Campanelle — Vesna
Ta tekma za Križane ni posebno važna, saj imajo obstanek v 2. AL že zagotovljen. Zato lahko pričakujemo v tem srečanju mirjeno igro obec ekip.
Breg — Primorje
Zanimanje za to srečanje je seveda dokajšnje. In to ne zgolj, ker sd bosta nasproti dve slovenski e-najsterici, temveč tudi zaradi velikega pomena tega srečanja predvsem za Prosečane, ki še niso povsem na varnem. Trenutno imajo le-ti 26 točk, kar pa jim še ne zadošča za obstanek v ligi.
Taao ali drugače pa je na dlani, da morajo danes Prosečani osvojiti vsaj točko, da se izognejo najhujšemu.
Primorec — Costalunga
Z današnjim nastopom se bodo trebenski nogometaši poslovili od svojih zvestih navijačev in, žal, tudi od 2. amaterske lige. čeprav je bila usoda naših nogometašev že pred nekaj koli zapečatena, pa vseeno ne moremo mimo, da bi ne trebenskih fantov, njihovega trenerja pa vseh ostalih trebenskih nogometnih delavcev ne pohvalili za vložen trud in požrtvovalnost, ki so ga pokazali med prvenstvom.
Na dlani je tudi, da trebenski nogometaši v letošnjem prvenstvu niso imeli sreče. Marsikaj je šlo narobe.
ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiilHiiiiiiiia
OBVESTILO
ŠD Mladina
organizira vsak torek ln četrtek
rekreacijski namizni tenis, ki bo
v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej.
Prepričani pa smo, da se bodo trebenski nogometni delavci tudi po tem »nesrečnem prvenstvu* že s prihodnjim prvenstvom z vso vnemo, kot sicer doslej, vrgli na delo in da bo njihovo moštvo zopet igralo v 2. nogometni amaterski liffi
KOLESARSTVO
Baronchelli zmagal v Zah. Nemčiji
FRANCKFURT — Giambattista Baronchelli je zmagal na kolesarski dirki v Franckfurtu, veljavni za svetovni pokal. Na drugo mesto se je z zaostankom 22” uvrstil Francesco Moser.
VRSTNI RED
1. Gianbattista Baronchelli, ki je 249 km prevozil v^Al^V^.^Fran-cesco Moser; 3. Alfonse De Wolf (Belg.); 4. Daniel Willems (Belg.); 5. Herman Van Springel (Be'g )
NOGOMET
Poraz Triestine v Angliji
SUTTON — S porazom proti enajsterici Suttona (2:0), je Triestina
izgubila vsako upanje na boljšo u-vrstitev v okviru anglo-italijanskega nogometnega turnirja. K porazu pa je v dobri meri pripomogel tudi sila pristranski sodnik, ki je izključil kar tri igralce tržaškega tretje-ligaša: Mascheronija, Coletto in Ma-gnocavalla.
Ostali izidi: Folkstone - Mantova 1:0, Cambridge - Campobasso 0:1, Dulwich - Ca vese 3:0.
ATLETIKA
Nov evropski in italijanski rekord v hitri hoji
BERGEN (Norveška) - Sovjet Vladimir Resajev in Italijan Paolo Grecucci sta izboljšala evropski oz. italijanski rekord v hitri hoji na 50 km. Prvo mesto je s časom 3.43’42” osvojil svetovni primatist, Mehikanec Raul Gonzales, Resojev pa je s časom 3.48’59” zasedel drugo mesto in izboljšal dosedanjo evropsko znamko zahodnega Nemca Kannenberga (3.56’51”4). Paolo Grecucci, ki je bil četrti, je s časom 3.4'11" popravil italijanski rekord Graziana Morettija (4.04’44”).
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Gorici 01ympia . Vivil
2.	MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Štandrežu
Dom - Libertas Gorica * * *
18.00 v Marianu del Friuli Intrepida - Juventina
2.	ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, licej Petrarca Inter - Bor
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.40 pri Banih Sloga - Kontovel
JUTRI
NEDELJA, 4. MAJA 1980
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA 17.00 v Dolini
Breg - Primorje * « «
17.00 v Trstu, Sv. Sergij Baxter . Zarja
* * *
17.00 v Trebčah
Primorec - Costalunga * * «
17.00	v Trstu, Kampanele Campanelle - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Drev. Sanzio GMT - Kras
* * • '
16.30 v Sovodnjah Sovodnje . Isonzo « « •
16.30	v Gorici
Audax - Mladost
ZAČETNIKI
9.00	na Proseku Primorje - Giarizzole
* * «
9.45 v Trstu, Kampanele Chiarbola B - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Žavljah Zaule - Breg
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
9.00	v Trstu, Ul. delia Valle ■ Green Star - Jadran
* « *
9.30	v Miljah
CGI . Bor B
» * #
9.30	na Opčinah
Polet - Bor C
* « •
11.00	na Kosovelu
Kontovel - I,a Ta'pa
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, tel. Morpurgo Solaris . Breg
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 5. MAJA 1980
ODBOJKA
3 MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, tel. Enaoli
ABC - Bor
Namiznoteniški odsek ŠZ Bor i*-reka svojemu igralcu Ediju Germaniju ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje.

KOŠARKA
V PRVENSTVU PRVE DIVIZIJE
V slovenskem derbiju Polet favorit
Openci bodo igrali proti Boru C - Naši v glavnem pred lažjo nalogo
Polet — Bor C
PREDVIDEVANJE: poletovci so nedvomno pokazali v tem prvenstvu več od tretje Borove pcs’ave. Poleg tega lahko računajo na nekatere izkušene igralce, česar ne moremo reči za Perkovo ekipo, ki si v tem prvenstvu le nabira n< vih izkušenj. Openci so torej nesporni favoriti.
Kontovel — La Talpa
NASPROTNIK: La Talpa je novo. ustanovljena ekipa, ki se doslej v prvenstvu ni dokaj izkazala. Razpolaga pa / nekaterimi solidnimi i-gralci, kot je center Cosolini.
PREDVIDEVANJE: Kontoveici i-majo možnost, da si priborijo četrti par točk. čeprav nasprotnik verjetno ne bo tako lahko prodal svoje kože.
Green Star — Jadran
NASPROTNIK: ekipa, ki je v tem prvenstvu pokazala najmanj in še ni dosegla zmage. Edino Gerolini in De Pretiš se enakovredno borita z nasprotniki.
PREDVIDEVANJE: pričakovati je zanesljivo zmago Jadrana.
CGI - Bor B
NASPROTNIK: v ekipi CGI igrajo v glavnetn veterani, ki pa se še dokaj spretno kretajo pod košema, tako da so trenutno v višjih predelih lestvice. Naj omenimo Peceja, Bibulija ter Comicija.
PREDVIDEVANJE: verjetno se bo v Miljah bil oster boj, vendar borovci niso povsem brez možnosti.
Marko
NA GORIŠKEM
Košarkarska prvenstva se tudi na Goriškem bližajo koncu. Na sporedu je le še nekaj kol, v katerili pa nobena izmed dveh Domovih peterk ne bo opravila odločilnih nastopov. Pri naraščajnikih namreč so naši fantje sami na dnu lestvice, v promocijski ligi pa so solidno zasidrani na sredini skupne lestvice.
PROMOCIJSKA LIGA
V tem kolu se bodo domovci spoprijeli s peterko Goriziane, ki sodi med zadovoljiva moštva letošnjega prvenstva. V zadnjem nastopu proti Pagnossinu (ki je edina nepremagana ekipa) so domovci, čeprav so
igrali z okrnjeno postavo, odlično zaigrali in izgubili le z osmimi točkami razlike. Če bodo danes nastop ponovili, bodo prav gotovo zbrali v svojo korist nov par pomembnih točk.
Tekma Dom - Goriziana bo drevi ob 20, uri v novi telovadnici v Štandrežu.
NARAŠČAJNIKI
Naraščajniška peterka Doma bo danes gostovala v Koprivnem. Igrala bo proti tamkajšnji peterki, ki sodi med solidne ekipe letošnjega naraščajniškega prvenstva. Domovci so v prvem srečanju izgubili s precejšnjo razliko, toda prepričani smo, da se bodo danes bolje izkazali.
Tekma Capriva - Dom bo danes ob 16.30 v telovadnici v Koprivnem.
TURNIR «G. NESBEDA* Servolana — Bor 79:30 (53:2)
BOR: Kovačič 6, Krapež 4, Bran-dolin 10, Tavčar, Cej, Pisani 4, Žnideršič 2, Žerjal 2, Gruden, Pupulin 2.
V okviru Turnirja »Giusto Nesbe-da», ki ga prireja tržaški Libertas, je Bor v prvem kolu visoko izgubil proti Servolani. ki je favorit za končno zmago. Pekoč poraz naše vrste je treba pripisati katastrofalni igri, ki so jo »plavi* predvajali v prvem polčasu, ko so dosegli tudi en sam (!) zadetek.
Čeprav je res, da so se naši zastopniki v drugem pojčasu zbrali in da so slednjega tudi osvojili, je bil naskok, ki si ga je bila Servolana zagotovila v prvem polčasu prevelik, da bi ga borovci lahko ublažili.
Omenili bi še res dober nastop Žerjala, ki je zaigral pametno v napadu in požrtvovalno v obrambi.
Cancia
• « •
NARAŠČAJNIKI Dom - UGG 74:77 (37:38)
SZ prva v Španiji
LA CORUNA — Sovjetska zveza je osvojila prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v španskem mestu La Coruni.
V zadnjem kolu so Sovjeti premagali še Španijo s 100:83 (50:45). Najboljši strelec pri Sovjetih je bil Mi-
škin (26 točk), dobro je igral tudi Tkačenko (22).
Italija je osvojila drugo mesto, s tem da je v zadnjem kolu premagala Francijo s 93:69 (40:30). Najboljši strelec v italijanskih vrstah je bil Boselli, ki je dosegel 19 točk.
KONČNI VRSTNI RED SZ 6 točk; Italija 4; Francija 2; Španija 0.
h
KOLESARSTVO
»GIRO DELLE REGION1*
Zmagoslavje Italijanov
CIVITAVECCHIA - Mednarodna etapna kolesarska dirka «Gira del-le Regioni* se je končala s pravim zmagoslavjem italijanskih kolesarjev.
Končni zmagovalec je namreč I-talijan Alberto Minetti pred rojakom Marcom Cataneom.
Veliki poraženci te dirke so nedvomno sovjetski kolesarji, ki so bili nesporni favoriti. Od Jugoslovanov, ki so nastopili z drugo garnituro, ni bilo veliko pričakovati. Dirko sta dokončala le dva kolesarja, in sicer Pečnik, ki se je u-vrstil na 67. mesto z zaost. 1.07’14", in Kišarlovski, ki je bil 69. z zaostankom 1.52’44”.	•	ti:,'
KONČNI VRSTNI RED’
1.	Minetti (Italija A)	23.55'03*.*
2.	Cattaneo (Italija	B)	po 1’24'’
3.	Penčev (Bol.)	po 2 5l"
4.	Gusjatnikov (SZ)	po 3’08”
5.	Camarillo (Šp.)	po 3'4l"
1. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
1
X
2
1
2
1
X
X
2
1
2
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnt|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetla mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 <ADIT» • DZS • 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ vlš. 43 mini 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez®
v Italiji pri SPI.
Stran 6
3. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
In tiska I
IZTT
ITrst
Član italijanske fejjjl zveze časopisnih tfllH Založnikov
OD MOSKVE DO TEL A VIVA IN BRAZILIJE
PO VSEM SVETU DELAVCI PROSLAVILI 1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA
_	V
Hudi neredi v Turčiji in v Španiji - Spopadi v Teheranu
MOSKVA — V glavnem mestu Sovjetske zveze so tudi letos proslavili 1. maj s tradicionalno pa rado. ki si jo je ogledalo na de settisoče Moskovčanov in prebivalcev drugih sovjetskih mest. Tokrat jp bil sprevod po Rdečem trgu pre cej okrnjen, saj se ga niso udeležile vojaške enote, trajal pa je tudi manj kot ponavadi. Ob Leninovem mavzoleju so prisostvovali mimohodu vsi sovjetski oblastniki z Brežnjevom na čelu, manj zaseden ph je bil prostor namenjen diplomatskim predstavnikom: iz prote sta proti sovjetski invaziji Afganistana so parado bojkotirali pred stavniki držav NATO pakta, Avstralije, Japonske in nekaterih pro-zahodnih držav.
Veličastne so bile tudi proslave mednarodnega praznika dela v dru gih vzhodnih državah. Parada po glavni ulici v Varšavi je trajala kar tri ure in pol, osrednji govor pa je imel tajnik Združene delav-
ske stranke Gierek. Prav tako mogočna je bila proslava v Pragi, na kateri je partijski tajnik Husak «za-vrnil vse vojaške poskuse, s katerimi bi hoteli spraviti svet spet v vrtinec hladne vojne*. Na Madžarskem je bilo na stotine proslav, osrednje v Budimpešti so se ude ležili najvišji partijski predstavni ki. Sprevod v Pekingu je bil manj bleščeč kot prejšnja leta, razvoj proizvodnje in gospodarstva pa sta bili glavni točki, katerih so se do taknili govorniki.
V	nekaterih državah je prišlo ob prvomajskih proslavah tudi do hudih incidentov. Najhujši so bili v Turčiji, kjer je ena oseba izgubila življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Neredi so bili v raznih mestih (Matalviji, Mersinu, Ankari in Istanbulu), Tu so aretirali 40 oseb, ki so nameravale manifestirati na mostu čez bosporsko ožino.
V	Teheranu so se spopadli privrženci levičarskih organizacij in
•iiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniHHiiimiiiiimMHiiiiiiliftilJiiittiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiHiii
VELIKA UDELEŽBA Z OBEH STRANI MEJE
Tradicionalni prvomajski miting na gradu Socerbu
Odkrili spominsko ploščo bataljonu Alma Vivoda
KOPER — Tudi letos se je udeležila tradicionalnega prvomajskega mitinga na Socerbu velika množica prebivalstva z obeh strani meje Prireditve, ki je vsestransko uspela, je organiziral kraško obalni sindikalni svet, posvetili pa so jo 35-letnici osvoboditve in 3U-let-nici samoupravljanja v socialistični Jugoslaviji.
Pod starodavnim gradom, kjer so se ob prvem maju že pred vojno zbirali antifašisti, je bilo ves dan zelo živahno. Najprej so odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer so pred 35 leti ustanovili partizanski bataljon Aime Vivode, v katerem so se borili pretežno borci italijan ske narodnosti, ob štirinajstih pa je bila osrednja proslava.
Slavnostni govornik, predsednik republiškega ki. mi te ja za delo An drej Grahor, je predvsem poudaril, da slavijo letošnji prvi maj v zna menju velikih uspehov, ki so jiti dosegli v vsej povojni izgradnji sa moupravne socialistične skupnosti ter da v notranji in v zunanji politiki najdosledneje uresničujejo ti sto kar w izbojevali v oboroženem ovjcr pod' voostvom predsednika Tita. V tem boju so sodelovali pri pudniki vseh narodov in narodno sti v Jugoslaviji, ki tudi danes v bratskem sožitju gradijo lepšo pri hodnost. Andrej Grahor je še po sebej pozdravil nekdanje borce ba tšljona Alma Vivoda, ki so med vojno postavljali temelj novih od nosov in so tudi danes ena izmed vezi prijateljskega sodelovanja dveh sosednih držav.
V	imenu pripadnikov italijanske narodnosti, ki žive na obali, je go voril sekretar konzulte Skupnosti Italijanov Ennio Opassi. Naglasil je ustvarjalno sožitje, v katerem žive pripadniki slovenskega in italijan skega naroda na obali ter pomen narodnostnih skupnosti, ki predstav iiajo most sodelovanja med obema državama. V perspektivi se bo to sodelovanje še poglobilo, saj so •/ osimskih sporazumih nakazane ši roke možnosti tako na gospodar skem kot na kulturnem in drugih področjih Opassi je tudi poudaril da se skozi osimske sporazume nai dosledneje uveljavljajo načela hel sinške listine, sai so ti sporazumi dokaz, kako je mogoče plodno so delovati med državami z različno družbeno ureditvijo.
V	imenu enotnih sindikatov trža ške pokrajine pa je pozdravil zbo rovaice gost iz Italije Arturo Ca labria. Rekel je. da slavimo prvi maj po vsem svetu v znamenju enotnosti delavskega razreda, prav tu na Socerbu pa ima ta enotnost desetletja staro tradicijo. Tu so se zbirali Slovenci in Italiiani in ko všli skupne načrte proti skupnemu sovražniku Boi še ni končan, sa’ je po svetu še ogromno socialr.t nepravičnosti, neenakopravnosti ter nespoštovanja narodov in človeka
V	kulturnem programu so nato sodelovali izolski pihalni orkester, rrjnški pevski zbor Karol Pahor iz Pirana ter mešani pevski zbor Skup / nosti Italijanov iz Pirana.
L. O.
O Benvenuto v Trstu
(Nadaljevanje s L. strani)
temveč nevarni kriminalci, je še poudaril Benvenuto ter ob tem o-menil vlogo organov javne varna sti ter nadvse pomembno dejstvo, da se bodo tudi policijski agenti združili v enoten sindikat.
Glede tretje točke, to je družbene preobrazbe države, je Benvenuto
najprej dejal, da kaže vlada določeno pripravljenost, da bi se resneje spoprijela z neštetimi problemi, vendar sindikat ne bo slepo sprejel programov in pobud, ne da bi jasno vedel, za kaj pravzaprav gre. Delavsko gibanje je v zadnjih letih veliko žrtvovalo, da ni položaj v državi še hujši. Žal pa niso vladni organi v isti meri prispevali, da bi se zlasti na družbenem področju položaj premaknil z mrtve točke. Beležimo hude zamude pri izvaja nju reform, je dejal Benvenuto, in to je zelo hudo, kajti ne drži, kar bi nekateri hoteli dokazovati, da reforme s čakanjem dozorevajo, nasprotno:	zgnijejo. Položaj terja
skratka nujne ukrepe in delavsko gibanje je še naprej pripravljeno na žrtvovanje, vendar ne za vsako ceno: tudi z vladne strani je treba pokazati dobro voljo. V tem okviru sindikati zahtevajo rešitev vprašanja pokoinin ter pravičnejšo davčno politiko. Potreben je boi proti davčnim utajevalcem. Naslednja točka, ki jo je navedel Benvenuto, le povišanje družinske doklade ter zaščite šibkejših kategorij. Nadalje bi bilo treba zagotoviti boljše eko nomske pogoje uslužbencem v javnem sektorju, kajti v boljših pogo jih lahko računamo na boljšo pro zvcdnjo. Na koncu je govornik pri znal, da je sindikalno gibanje v zadnjem času zajela kriza. V ljudeh je zavladal občutek nezau a^a in tudi kvalunkvizma. Toda delavsko gibanje mora spet pridobiti nekdanjo borbenost in dosledno kreniti na pot načrtovanja, ker bo lahko le na ta način prispevalo k stvar nemu reševanju številnih družbenih in gospodarskih vprašanj, (dk)
desničarskih integralistov. Slednji so začeli metati kamenje na sprevod kakih 10 tisoč manifestantov, a so jo ob koncu skupili. 40 oseb se je moralo ob koncu spopadov zateči v bolnišnice.
V	Španiji je prišlo do nemirov v Madridu, Pamploni in Bilbau. Dva komunistična aktivista sta bila hudo ranjena v glavnem mestu. V Oslu je začela horda mladoletnikov razbijati šipe izložbenih o-ken. Kakih 100 so jih aretirali.
Vroče je bilo tudi v Braziliji, predvsem v Sao Paulu, kjer kovinarji že mesec dni stavkajo za dosego svojih sindikalnih pravic. Prvi maj so slednji praznovali kar v cerkvi, kjer so prisostvovali mašnemu obredu ter se nato odločili, da bodo še nadaljevali s stavko V Braziliji so pred kratkim stavke prepovedali.
V	Tel Avivu so delavci protestirali proti družbeni in gospodarski politiki Beginove vlade, v Čilu je santiaški nadškof poslal poslanico delavcem, na Portugalskem so de lavci praznovali 1. maj ponovno ločeno: komunisti na eni in socialisti na drugi strani. V Grčiji so zahtevali delavci več svobode za sindikalno gibanje. Predvsem mogočna pa je bila proslava v Havani, ki se je je udeležilo rekordno število Kubancev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
I Poimenovanje
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nesreča na straži v letalskem oporišču Cordovado pri Pordenonu
PORDENON — V letalskem oporišču v Cordovadu pri Pordenonu se je pripetila smrtna nesreča, ko se je iz nepojasnjenih razlogov sprožila brzostrelka, ki jo je imel v rokah 20-letni stražar Gian Mat-teo Stefanom. Rafal je zadel nekaj metrov oddaljenega aviatičarja Giuseppa Annellija. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, a je za radi hudih ran izdihnil le nekaj mi nut po sprejemu. Vojaške oblasti so že uvedle raziskavo, ki bo morala razčistiti okoliščine in ugotoviti morebitno krivdo.
V Vidmu aretirali razpečevalca mamil
VIDEM — Karabinjerji oddelka za boj proti razpečevalcem mamil so v Vidmu aretirali 29-letnega Giannija Morazutija, ki je razpe čeval heroin. Pri njem so našli 50 doz heroina in večji znesek denar ja. Karabinjerji so ga zasledovali že več tednov, saj so sumili, da je razpečevalec mamil. Sedaj sedi v videmskih zaporih na razpolago sodnim oblastem.
LONDON — Leto dni po prepričljivi zmagi konservativcev na splošnih političnih volitvah je stranka premiera Margareth Thatcher doživela poraz na upravnih volitvah na Škotskem. Laburisti in tudi liberalci že pri-x>minjajo, da bo morala Thatcherjeva spremeniti politiko, če noče dcživliati poraza za porazom
danes to resnico pa je izključno tendenciozno ščuvanje: ne gre namreč le za potrebo po zgodovinski objektivnosti, marveč je danes nujno to, da ob pravilnem spoznavanju preteklosti vzgajamo v tu živečih ljudeh dveh narodnosti smisel za strpnost, prijateljski čut, zaupanje v sočloveka, vero in prepričanje v možnosti sodelovanja in povsem naravnega sožitja med slovenskim in italijanskim življem. V nasprotnem primeru, z zgodovin skim pretvarjanjem, pretiravanjem in dodajanjem pa se vzgaja še danes v tržaškem človeku sumriiče nje, nezaupljivost, občutek večvrednosti ali manjvrednosti ter narod nostna nestrpnost. Tega pa naša družba ne potrebuje, izbirati moramo enostavno, če smo za demokracijo ali ne, če smo za enakopravnost in pravičnost ali za krivičnost in diskriminacije.*
Budin je v nadaljevanju podčrtal potrebo po sožitju med tu živečima narodoma in po vedno večjem prijateljstvu ter sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Dotaknil se je nerešenih vprašanj v Trstu, ožigosal terorizem, ostro obsodil družbeno krivico zaradi odlašanja s priznanjem pravic slovenski manjšini, kar je mogoče opaziti tudi na področju šolstva, saj nimajo slovenski učitelji, profesorji, ravnatelji in dijaki možnosti avtonomnega odločanja. «Zato, je nadaljeval Budin, naj globalni zaščitni zakon zajame vse potrebe Slovencev, od jezika do šolstva, od kulture do gospodarstva, manjšino pa naj zakon pojmuje kot celoto in naj ne vnaša vanjo razlikovanj. Pravično naj se upošteva, kako so skrajno razgibani zgodovinski dogodki učinkovali na našo skupnost do danes od tistega 1300 let oddaljenega obdobja, ko so se naši predniki naselili na tem o-zemlju.* Svoj poseg je zaključil: «Naj naslov 1. maj 1945 in danes odkriti spomenik otrokom tudi navzven kažeta, da morajo človeka vedno voditi ideali, za katere se je tudi v teh krajih prelivala kri med NOB, naj jih tudi spomenik in naslov šole opominjata, da je prihodnost človeštva v zmagovitosti idealov miru, svobode, enakopravnosti in demokracije.*
Sledil je navdušujoči nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je s svojim najnovejšim programom ogrel občinstvo, za katero je borbena pesem še vedno aktualna. Dirigen/ Oskar Kjuder se je ob zahvali župciu za podarjeno plaketo tudi obrnu na mladino s pozivom, da zbor potrebuje mlada grla.
V šolskih prostorih je bila nato zakuska, za katero so pripravili kar 4.000 obloženih kruhkov in veliko raznovrstnih slaščic, ki so jih prostovoljno spekle in darovale gospodinje iz cele zgoniške občine. Manjkalo ni seveda niti domače kapljice.
Za to priložnost sta pripravljalna odbora za poimenovanje šol v Zgoniku in Saležu tudi uredila lično brošuro z zgodovinskim opisom obeh poimenovanj, z literarnimi pri spevki učencev in slikami ter po datki 56 žrtev iz zgoniške občine, ki so padli med NOB. Vsi so zapuščali prizorišče šole v Zgoniku, kjer ponosno stojita spomenik in slavolok na vratih, s prijetnimi občutki v srcu. Vsem že sedaj kličemo na skorajšnje svidenje v Saležu, kjer bodo 18. t.m. poimeno vali osnovno šolo po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu . Gorazdu. Do tedaj pa se bodo skoraj vsak večer vrstile številne kultur no športne prireditve.
BILANCA
1979
Generalni svet zavoda Panco di Sicilia se je sestal na rednem občnem zboru dne 30. aprila 1980 in je odobril bilanco poslovnega leta 1979, ki se je zaključilo s čistim dobičkom v znesku 3.473 milijonov lir; pred tem so že dodelili 19.470 milijonov lir za amortizacije in 95.825 milijonov lir za druge sklade — izvzeta je uporaba sredstev iz posameznih skladov.
Predsednik prof. Giannino Parravicini je po obširnem pregledu položaja in ekonomsko finančnih perspektiv prikazal rezultate bančne ustanove in po-ehnih oddelkov agrarnega in ribiškega, industrijskega, rudarskega, zemljiškega kredita In javnih del, ki se na kratko izražajo v povečanju sredstev za 1 143 milijard, ki so tako dosegli 9.050 milijard in v povečanju kreditnih naložb ter vrednostnih papirjev za 1.264 milijard, ki so tako dosegli 8.541 milijard.
IZ BILANCE NA DAN 31. DECEMBRA	1979	
UPRAVLJANA SREDSTVA 			
NALOŽBE BANČNE USTANOVE 	 , .	3.762	rt
NALOŽBE POSEBNIH ODDELKOV . . 5 . . .	2.175	»i
NALOŽBE V VREDNOSTNIH PAPIRJIH ....	2.604	9*
OBVEZE IN JAMSTVENA POSOJILA			»•
Banco di Sicilia
Istituto di Credito di Diritto Pubblico Presidenza e Amministrazione Centrale in Palermo Patrimonio; L. 217.087.859.772
ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE JUTRI 1 REICHLINOM'
KOMUNISTIČNI KANDIDATI ZA POKRAJINSKE VOLITVE
Med njimi so delavci, študentje, šolniki in strokovnjaki, pa tudi več slovenskih predstavnikov
V ponedeljek sta se sešli pokrajinska komisija tržaške avtonomne federacije KPI ter ustrezna kontrolna komisija, da bi proučili ter odobrili partijske kandidatne liste za upravne volitve.
Komisiji sta ratificirali listi KPI za dolinsko in devinsko-nabrežinsko občino, listo Frausin v Miljah ter imena komunističnih kandidatov na enotnih listah v repentabrski in zgo-niški občini, ki sta bili odobreni že na sekcijskih skupščinah.
Nato so člani obeh komisij po široki razpravi in zaključku, ki ga je povzel pokrajinski tajnik Clau-dio Tonel, soglasno odobrili listo kandidatov KPI v pokrajinski svet, ki je sestavljena takole:
Okrožje Trst I. - Giulio Zmaje-vich (zdravnik); okrožje II. - Gio-vanni Cristofolini (univ. prof.); o-krožje III. - Costantino Giorgietti (univ. prof.); okrožje TV. - Nevia Pribac por. Verbanaz (prodajalka); okrožje V. - Rodolfo Valenti (upok. delavec); okrožje VI. - Paolo Hikel (pristaniščnik); okrožje VII - Per-la Luša (publicistka); okrožje VIII. - Fabrizio Monti (zdravnik); okrožje IX - Fabio Todero (univ. študent); okrožje X - Dušan Mogorovich (odvetnik); okrožje XI. - Claudio San-tin (železar); okrožje XII. - Giorgio Vascotto (uradnik in pokr. svetovalec); okrožje XHI, - Ester Pacor por. Grande (univ. študentka in pokr. svetovalka); okrožje XIV. -Umberto Maddaleni (bolnišniški u-službenec); okrožje XV. - Roberto Cosolini (univ. študent in pokrajinski tajnik ZKMI); okrožje XVI. -Anita Micheli por. Rabbito (gospo dinja); okrožje XVII - Maurizio Pessato (pokr. svetovalec in predsednik zdravstvenega konzorcija); o krožje XVIII. - Arrigo Roman (delavec); okrožje XIX. - Pietro Ren-kaiser (delavec); okrožje XX. -Franco Colonna (zdravnik); okrožje XXI. - Mario Batich (delavec); okrožje XXII. - Oskar Kjuder (predsednik TPPZ); okrožje XXIII. - O-livia Tommasini (šolnica); okrožje XXIV. - Dennis Visihli (šolnik);
okrožje XXV. - Claudio Zerial (delavec); okrožje XXVI. - Sonja Sirk (šolnica); okrožje XXVH - Dolfi Vilhelm (gostinec);
Okrožje Devin - Nabrežina - Ste-lio Spadaro (šolnik in pokr. svetovalec);
Okrožje Milje - Gastone Millo (u-pok. delavec, član skupščine ACT ter upravnega sveta EZIT in EAPT;
Okrožje Dolina - Ezio Martone (uradnik in podpredsednik pokrajine).
Tržaški komunisti odprejo volilno kampanjo jutri, 4. maja, ob 11. uri z zborovanjem v kinodvorani Aldebaran (Dom pristaniških delavcev). Zborovanju bo predsedoval pokrajinski tajnik Tonel, spregovorila bosta član vsedržavnega vodstva KPI in glavni uradnik njenega glasila «l’Unita» Alfredo Rei-chlin ter senatorka Jelka Gerbec.
PREDVČERAJŠNJIM NA NJEGOVEM LASTNEM DOMU V MILJAH
TOPNIŠKI IZSTRELEK HUDO RANIL REKRUTA
Ozdravel bo v 30 dneh - Karabinjerji našli v njegovem stanovanju nadaljnjih dvajset takih izstrelkov
preiskava, da se dožene, od kod vs» to smrtonosno gradivo.	J
Izstrelek, ki je Walterju počil h*r prsti, ko ga je poizkušal razstav ti, naj bi vojak po svojem lastne® zatrdilu preiskovalcem našel nesi; blizu Ricmanj. Vasari služi vojaj® rok v vojašnici poljskih topničarje' v Ul. Cumano 22 nad Montebelom-
Predvčerajšnjim je rešilec Rdečega križa z vso brzino pripeljal v tržaško glavno bolnišnico 20-letnega vojaškega rekruta Walterja Vasari-ja, stanujočega v Ul. Pisciolon 8 v Miljah. Nekoliko poprej mu je v rokah razneslo protiletalski topniški izstrelek, in to kar na domu. Sedaj leži na ortopedskem oddelku s pro gnozo okrevanja v 30 dneh, če seveda ne nastopijo medtem komplikacije.
Mladeniču je eksplozija odtrgala členka na sredincu in prstancu desne roke in členek na kazalcu leve roke, poleg tega je nesrečnik zadobil opekline tretje stopnje po desnem stegnu, prsih in obrazu.
Ranjeni je v bolnišnici strogo zastražen, saj je bil podpisan proti njemu nalog o aretaciji pod obtožbo hranitve razstreliva. Karabinjerji so na Vasarijevem domu odkrili namreč nadaljnjih dvajset topniških izstrelkov, večje število vojaških čelad, pa še plinske maske, publikacije, ki govore o raznovrstnem orožju in razne druge predmete. V teku je
iiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
NA POBUDO OBČINE, VZPI-ANPI IN PD KRAŠKI DOM
JUTRI NA REPENTABRU PROSLAVA OSVOBODITVE
Občina Repentabor bo v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI in PD Kriški dom priredila jutri zjutraj, ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB v Repnu proslavo 35-letnice osvoboditve, ki sovpada s 35-letnico junaške smrti komandanta bazoviške brigade Frana Nem-garja. Nastopili bodo otroški zbor osnovne šole Alojz Gradnik, pevski zbor Srečko Kumar, recitatorji PD Kraški dom, recitatorji in pevski zbor osnovne šole iz Dutovelj in gledališki igralec Stane Raztresen, po pozdravih repentabrskega župana Pavla Colje in predstavnika VZPI-ANPI pa bo imel slavnostni govor predsednik Zveze borcev NOB iz Ajdovščine, kjer ima bazoviška bri-, gada svoj domicil. Se pfčj bodo ob|
10.15 položili vence na grob komandanta Frana Nemgarja na pokopali, šču na Colu, ob 10.45 pa bodo krenili v sprevodu od Doma Albina Bubniča, kjer bo zbirališče, do spomenika v Repnu. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih šolske telovadnice na Colu.
Ob tej priložnosti se bo proslave udeležila tudi številna delegacija vaščanov in bivših borcev iz vasi Laze pri Logatcu, rojstnega kraja Frana Nemgarja, ki je bil kot ko mandant bazoviške brigade ranjen 3. maja 1945 v bitki na Opčinah, od koder so ga prepeljali na Poklon v repentabrski občini, kjer je tudi izdihnil in njegovi posmrtni ostanki ležijo na pokopališču na Colu.
-bs-
Včeraj v plamenih 70.000 kv. metrov kraškega rastlinja
Včeraj zarana sta izbruhnila * trikotu Opčine - Fernetiči - Rep01 silovita požara, ki sta zajela skup-ho nad 70J(M)0 kvadratnih metra* borovcev in drugih, sečnji nameDF nih, dreves. Gasilci so mnenja, f® sta bila podtaknjena namerno: P0-licija in karabinjerji so uvedli P10 iskavo.
Prvi požar se je razširil nek« po sedmi uri na področju med Fer' netiči, jezerčkom Perčedol in nom na površini 40.C00 kvadrata® metrov, in to približno iz šestil- ® sedmih žarišč. Drugi se je dvig® tri četrt ure pozneje ob cesti OPj čine - Repen, se pravi v zraC0 črti le kilometer daleč od prvef! in razsajal na površini 30.000 kya' dratnih metrov borovega gozdi® uničil je visoko število mladih P0 ganjajočih borovcev, škoda £ f obeh primerih ogromna.
Gasilcem so pri gašenju P®f“" gali gozdni čuvaji in prostovoljk
Vprašanje zelenic v mestnih središčih
V okviru «Salona cvetja* na žaškem velesejmu je bila včeraj “ krogla miza na temo »Zelenje v s* ji javni in zasebni funkciji*. ” prave so se
udeležili predstav^ občin in javnih uprav ter del®v„
vrtnarskega sektorja. V razp*8' je posegel tudi dr. Vladimir Vrem® ki je poudaril važnost območij. 1 menjenih javnosti, skratka zel®’*' ki morajo prispevati k boljše® rtivoju predvsem mestnega življ®*)8'
založba
mladinska
knjiga
Dopolnite mladinsko zbirko Zlata knjiga z novim 5. letnikom
Zlata kajiga
poezije
Ilustrirani izbor slovenske poezije za otroke in mladino
Osrečite svoje otroke ali otroke svojcev z enajstimi zlatimi knjigami poezije, v katerih je 56 slovenskih pesnikov — od Franceta Prešerna do Nika Grafenauerja — zapisalo svoja najlepša doživetja in spoznanja v tistih čarobnih besedah, ki na poseben način oživijo kot pesmi za otroke in mladino.
Knjige pesmi, za katere so naši najboljši ilustratorji naslikali čudovite barvne ilustracije, je na podlagi strokovno pripravljene ankete izbralo 2028 učencev od prvega do osmega razreda osnovnih šol, svoja mnenja pa so nam povedali tudi knjižničarji in pedagogi. Tako je nastal peti letnik priljubljene zbirke Zlata knjiga.
V prvem delu so pesniške zbirke A. Cernejeve METULJČKI, J. Šmita JE2EK SE 2ENI, K. Kovi^ ZLATA LADJA, T. Pavčka VRTILJAK, izbor pesmi W pesnikov SONČNICA NA RAMI in O. 2upančič° MEHURČKI in PETDESET UGANK.
Prihodnjo pomlad pa bo izšlo še naslednjih pet knjiS, S. Kosovela SONCE IMA KRONO, J. Menarta PESN^ SE PREDSTAVI, izbor pesmi O. Zupančiča PODAJ Ml ROKO PESEM ter izbora pesmi K. D. Kajuha 'n F. Prešerna.
S temi knjigami boste otroku odprli vrata v čudovit' svet najpristnejše igre in lepote, ki ju izžareva slovenska poezija za otroke in mladino.
Zbirka zdaj velja 1.800 din.
Po izidu 2. dela V. letnika pa bo cena zbirke 2.200 din.
Zato zbirko naročite še danes.
Zbirko lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni - Ul sv. Frančiška 20, Trsi
ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1