JUTRA MarUtonRl CefiaTl Din Leto III. (X.), štev. 118 Maribor, pondeljek 27. maja 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*£un pri poStncm č«k. »v. v Ljubljani §t. 11.409 Valja mesečno, prejaman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom pa 14 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Alakaindrova osata it. 13 Oglasi p« tarffu Oglato sprejema Udi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ullet U.4 Puniša Račič M njegova tovariša Dragutin Jovanovič in Toma Popovič so z današnjim dnem stopili pred sodni stol v Beogradu, ki jim naj sodi za zločin od lanskega 20. junija v narodni skupščini, ko je Puniša Račič s streli iz revolverja na mestu ubil dva poslanska tovariša, tretjega pa tako težko ranil, da je kriv tudi njegove smrti. Skoro bo že obletnica tega žalostnega in uso depolnega dogodka, ki je vznemiril ves civilizirani svet, kateri si ni mogel in ni znal tolmačiti, da. so v kulturni državi mogoči takšni barbarski načjni razračunavanja in obračunavanja. Skoro vse leto je sodišče vodilo do minucijoznosti podrobno preiskavo, predno je na podlagi zbranega materijala vložilo obtožbo. Že so se tu in tam pojavljali dvomi in marsikdo j si je že na tihem mislil, da bodo zainteresirane višje sile tudi to stvar potlačile in da sploh ne bo zločin od 20. junija 1928 prišel v razpravo pred sodnim stolom. Te domneve pa se niso obistinile, preiskava je tekla naprej. > Razprava, ki bo najbrže trajala 10 do 14 dni in tekom katere bo zaslišanih nad 50 prič, dočitn se bodo izjave cele vrste prič samo čitale, sc je pričela danes in sc vrši ob izključenju publike. Santo novinarjem so izdane posebne legitimacije in sicer za vsako redakcijo samo po ena. Od ostalega občinstva ne bo pripuščen nihče, niti sodniki, ki niso v razpravi udeleženi, niti odvetniki izven zastopnikov odnosno zagovornikov. Vsakdo, kdor bo pozvan v sodno dvorano, bo točno pregledan, nihče ne sme vzeti s seboj ničesar razen pisalnih potrebščin. Vdove umorjenih Stjepana in Pavla Radiča ter dr. Basarička bodo poslale svoje zastopnike k razpravi samo, ako bo tudi pariškemu odvetniku Tor-resu dovoljen pristop, kar pa danes še ni gotovo. Tako sc bo torej razprava mogla, sicer ob kontroli široke javnosti, ker bo časopisje moglo o poteku poročati, izvršiti vendar v popolnem miru brez mučnega simpatiziranja ali negodovanja publike. Eden izmed številnih zastopnikov obtožencev, Bora Popovič sam je v Očigled razpravi podal Izjavo, v kateri izraža trdno prepričanje, da sc bo proces izvršil v dostojanstvu objektivnosti, ki je vedno vladala v našem pravosodju. Proces je eminentno kazenskopravni sodni posel in sc bo vodil strogo v okvirju zakonitosti. "Politiko bomo izbrali iz sodne dvorane.« To pričakuje tudi vsa javnost, ki misli pošteno in objektivnn, brez strasti, ki pa vendarle instinktivno čuti, da mora izid procesa dati zadoščenja globoko užaljeni zavesti človc-čanstva, pravnega čuta in kulture. Naj bo sodba kakršnakoli, pokazati pa mora, da nihče na svetu nima pravice mesto z argumenti in idejami pobijati sočloveka in sobrata s kroglja- Puniša Račk In njegova tovariša pred sodiščem DAVI SE JE PRIČEL V BEOGRADU NAJVECJI POLITIČNI PROCES, ODKAR OBSTOJI NAŠA DRŽAVA. BEOGRAD, 27. maja. Davi se je pričela v mali razpravni dvorani kazenskega sodišča I. instance razprava proti bivšim poslancem Puhiši Račiču, Dragutinu Jovanoviču in Tomu Popoviču radi usodnih dogodkov dne 20. junija 1928 v narodni skupščini. Dvorana je 10 m dolga in 6 rti široka. Na levi strani predsedniške estrade je miza, pogrnjena z zelenim suknom, ki je namenjena za branitelje, na desni pa mizica za državnega pravdnika. Prvotno za novinarje in ostalo občinstvo določene štiri kratke klopi so večinoma zasedli branitelji. Teh je 31, kajti 5 jih je izostalo. V sredini dvorane je lesena ograja. Kolikor je še ostalo prostora v klopeh, so ga zasedli novinarji. Pripuščenih je bilo skupno 20 zastopnikov domačih in inozemskih li stov. Občinstvo razpravi ne bo moglo prisostvovati. Pred glavnim vhodom, ki je močno zastražen od orožnikov, vsakega udeleženca na razpravi skrb no preiščejo, ali nima pri sebi morda kako orožje. Ob S. so stopili v dvorano branitelji in novinarji in takoj zavzeli Svoje prostore. Po 5 braniteljev odpade na Toma Popoviča in Dragutina Jovanoviča, ostali pa na Punišo Račiča. Točno ob 8.15 je prišel v dvorano se-r nat, obstoječ iz predsednika sodišča Milutina Petroviča ter obeh prised-nikov Vukajloviea in Markoviča. Državni pravdnik je Dobrivoj Nikolič. Od privatnih tožiteljev ni prišel nik-do, niti imenom njih noben zastopnik. Vdovi po Stepanu in Pavlu Radiču sta izjavili pismeno, da ne reflektirata na zastopnika, ker se je pariškemu odvetniku Torresu onemogočila udeležba na procesu. Vdova umorjenega dr. Gjura Basarička je prvotno imenovala za svojega zastopnika zagrebškega vseučiliškega profesorja dra. Josipa Siloviča, ki pa iz dosedaj neznanih razlogov ni prišel k razpravi. Ravno-tako nista prišla na razpravo dne 20. junija z revolverskimi streli Puniše Račiča ranjena bivša poslanca HSS, dr. Pernar in Ivan Grandja. Odposlala tudi nista nobenega svojega zastopnika. Puniša Račič je obtožen petih zločinov in sicer: 1. da je z dvema streloma težko ranil poslanca dr. Ivana Pernarja; 2. da je usmrtil poslanca dr. Gjura Basarička; 3. da je težko ranil poslanca Ivana Grandjo; 4. da je težko ranil poslanca Stjepana Radiča in 5. da je usmrtil poslanca Pavla Radiča, kar je vse priznal tudi sam in so potrdile priče. Kot sokrivca obtožuje obtožnica po slanca Dragutina Jovanoviča, ki Je po izjavah prič izjavil, da bi on poslal Pernarja na drugi svet, ako bi se tega ne upal storiti Puniša Račič. Tomo Popoviča pa obtožuje obtožnica sokrivde v zvezi s strelom na Stjepana Radiča, ker je izjavil, da je treba Stjepana Radiča umoriti* Državni pravdnik opira svojo Obtožbo na paragraf 183 kazenskega zakonika in zahteva kazen v smislu § 155. Kot olajševalna okolnost za Punišo Račiča se označuje njegovo dobro obnašanje in priznanje, za njegove sokrivce istotako dobro vedenje. Po prečitanju obtožnice so bili pre-čitani sledeči dokumenti: Poročilo o razvoju dogodka dne 20. junija, poročilo skupščinske policije, poročilo o stanju Pavla Radiča in dr. Basarička po njihovem prevozu v bolnico, poročilo preiskovalnega sodnika, stenogra fični zapisnik o seji narodne skupščine kritičnega dne pred in po dogodku. Nato je izročil predsednik obema izvedencema revolver, iz katerega so bili izstreljeni usodni streli, pri čemur jih je opozoril, naj ravnata ž njim zelo previdno, ker sta v njem še dve patroni. Po izvedenškem mnenju je bil odrejen četrturni odmor. Ob 10. sc je razprava nadaljevala. Branitelj Todorovič je zahteval, da naj senat razpravo odgodi za toliko časa, dokler se ne najde primerna dvorana, ker je ta premajhna. Nato je odredil predsednik zaslišanje prič o strelih na dr. Pernarja. Črna nedelja u Nemčiji BERLIN, 27. maja. Včerajšnja nedelja je zahtevala v Nemčiji izredno težke žrtve: 9 oseb se je smrtno ponesrečilo, 39 pa jih je bilo več ali manj težko ranjenih. V Frankfurtu ob Odri je neki šofer z avtobusom, v katerem je bilo 33 oseb, vozli tako neprevidno, da so veje nekega drevesa odtrgale streho avtobusa. Trije potniki so bili pri tem takoj mrtvi, 13 pa jih je bilo težko ranjenih. V bližini Zittaua je avto češkega dirkača Mahle pri gorski dirki zavozil v gledalce, štirje gledalci so bili ubiti, 14 pa ranjenih. Podobna nesreča se je zgodila v bližini Potsdama, kjer je zavozilo neko mo torno kolo v skupino kolesarjev. En kolesar je bil ubit, trije pa težko ranjeni. Končno je prišlo tudi v Berlinu do težkega karambola treh avtomobilov, pri Čemur je bila ena oseba ubita, 9 pa ranjenih. mi iz revolverjev. Prepričani smo, da si bo skozi ves kaos obtožnega materijala ter skozi vse kontradikcije in mistifikacije, ki jih Je našel v obtožbi že gori omenjeni Bora Popovič, resnica in pravica sklesala svojo pot Homatije u Afganistanu LONDON, 27. maja. Po poročilih iz Pešavarja je ttabibulah razpustil vsa ona afganska poslaništva v Evropi, ki so o-stala zvesta Amanulahu. Gre v prvi vrsti za poslaništva v Parizu, Rimu in Moskvi. Habibulah bo prevzel zopet naslov — afganistanski emir. mariborsko glečališče REPERTOAR: Pondeljek, 27. maja. Zaprto. Torek, 28. maja ob 20. url »Oča Boštjan« ab. A. Premijera. Sreda, 29. maja. Zaprto. Četrtek, 30. maja ob 20. uri »Grofica Marica«. Znižane cene. Kuponi, Ljudska Igra „Oča Boštjan" u našem gledališču Jutri bo v našem gledališču premijera igre »O Č a B o š t j a n«. Ta stara romantična drama je obšla že vse odre sveta in žela povsod velike uspehe. Pisana je v dobi, ko si literatura, slikarstvo in druge umetnosti še niso bile tako osvojile teatra kakor dandanes in ko še niso bile potisnile v ozadje pravega in edinega gospodarja odra: igralca-mojstra, ki je umel s svojo umetnostjo navdušiti gledalca in ga priljubiti gledališču. »Oča Boštjana« so imeli in še dandanes imajo na repertoarju vsi veliki in znameniti karakterni igralci, ki so iz naslovne vloge ustvarili slovite in čudovite mojstrovine igralske umetnosti, da ga ni bilo med gledalci očesa, ki se ne bi orosilo, spremljajoč usodo ubogega, revnega očeta, ki tako trdno in neomajno veruje v svojega ze jezičnega doktorja se učečega sina. Novelli, Salvini, Zacconi, danes znameniti filmski umetnik Jannittgs in tudi naš mojster Borštnik — so slavili prave triumfe s to vlogo. Delo je tudi nekoli-kokrat filmirano (z najboljšimi igralci) Ih je povsod, kjerkoli je bilo vprizorjeno, privlačilo cele množice v teater in kino. Zgodba nesrečnega očeta, ki je primoran po sinovi krivdi žrtvovati vse svoje, dolga leta s težkim trudom pridobljeno, premoženje, da reši čast Svojega poštenega in neomadeževanega imena ter si na stara leta zopet s trdim delom služiti svoj borni košček kruha, ki mu ga je bil lahkomiselni sin zapravil, gane vsakega gledalca. Pri nas igra glavno in naslovno vlogo priljubljeni umetnik Josip D a n e š. Režira Rade Pregare. V ostalih vlogah nastopijo: Janko Rakuša, Vlad. Skrbinšek, Elvira Kraljeva, Berta BukŠekova, Maks Furijan, Ant. Harastovič, Kovič Pavla, Danica Savinova, Pavla Udoviče va, F. Tovornik itd. Nove dekoracije Josipa Boržika. Težka nesreča v železniških delavnicah. V soboto popoldne ob 13. se je v železniških delavnicah pripetila težja nesre ča. Kovaču Matiji Rajhmanu je priletel v levu prsno strah'jeklen drobec z največjo silo in se mu zaril globoko v meso. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnico. Ob prevozu je bilo njegovo stanje resno ogroženo. Radi močne izkrvavitve mu je puls udarjal zelo neredno, razen tega pa se je telo že pričelo sumljivo ohlajati. Vendar je zdravnikom uspelo, da so ga spravili k zavest! in se njegovo zdravstveno stanje zopet izboljšuje. Upati je, da bo ozdravel, toda ni izključeno, da ne nastopijo kake komplikacije. — 12 letni tat. V soboto se je pripeljal v Maribor izletni France z namenom, da obišče brata. Prenočil je pri »Grozdu« in ostal tudi čez nedeljo v Mariboru. Ogledoval je mesto, popoldne pa je posetil tudi motorne dirke na Teznu. Zvečer sl je najel sobo pri »Kosovu«, kjer je uporabil ugodno priliko in ukradel sobarici 900 Din gotovine. Nato je odšel v kino in si po predstavi v nekem hotelu privoščil dobro večerjo. Toda dolgoprstneža so izsledili prej, predno je utegnil zapustiti Maribor. Stražnik ga je aretiral in privedel na stalnico, kjer so ga zaslišali in preiskali. Tatvino je mirno priznal. Pri njem so našli še skoro ves denar, danes Pa ga bodo odvedli k starišem. — VW fh **. i jl 'MštfijmtilV BCERNIK Infra Oblastni muzej in arhiv v Mariboru POTREBA1 ENOTNE ORGANIZACIJE. - NOVA ZGRADBA. - STROKOVNO OSOBJE. V Mariboru, dne 27. V. 1929. Na pobudo Muzejskega društva Je oblastni komisarijat pristal na ustanO' vitev oblastnega arhiva, ki bo zbiral vse važne listine, nanašajoče se na zgodovino ozemlja naše oblasti. Ta korak in sklep moremo samo odkritosrčno po zdraviti, kajti resnica je, da se v tem o žiru pri nas ni z uradne strani nič storilo. Zbiranje teh dokumentov je bilo prepuščeno popolnoma privatni inicijativi in posledica je bila, da so se izgubile, raznesle in propadle mnoge važne stvari, ki jih bodo bodoči zgodovinarji naše dežele težko pogrešali. Kljub temu’ pa se nam zdi, da sedanja rešitev še ne more biti definitivna, ker ni zadostna; kati o-blastni. arhiv bi moral dobiti solidnejšo organizacijo zbiranja, urejevanja in uporabljanja, odnosno studiranja,. kakor je nameravana. Na vsak način pa bi se morali zanj pripraviti odgovarjajoči lokali in namestiti bi se moral tudi izvežban arhivar. Brez vsega tega bomo, žal, o-stali samo na pol pota. Ker smo ravno pri reševanju tega vpra šanja, se nam zdi zatorej potrebno, da bi se rešilo popolnoma in za daljšo dobo. Rešitev vprašanja arhiva pa naj bi bila združena obenem tudi z rešitvijo vprašanja oblastnega muzeja. Maribor pred osvobojenjem, žal, ni bil središče samostojne kronovine, kakor je bila Ljubljana, zato nam je treba šele ustvariti vse ono, kar so druga taka mesta že imela. Kakor brez arhiva, tako je bil Maribor, in je žal še vedno tudi brez oblastnega muzeja. Sedanji muzej, ki ga imamo v Mariboru, nikakor ne more več zadostovati za bodočnost, ker vsled pomanjkanja finančnih sredstev in odgovarjajočih prostorov ne more vršiti one naloge, katero bi moral vršiti. Maribor je danes središče samostojne oblasti in bo, upajmo, tudi ostal; njegov položaj je torej položaj glavnega deželnega mesta, zato se mora tega položaja tudi zavedati, ker bi sicer ne bil vreden te časti. Med njegove ostale dolžnosti pa spada seveda tudi zbiranje in hranjenje starin, najdenin, zgodovinskih predmetov, listin itd. Vse to pa bi mogel vršiti samo deželni muzej, ki bi imel za to svoje delo na razpolago primerne prostore, sredstva in avtoriteto, ki bi mu jo dajal poseben zakon. Ker vsega tega doslej ni bilo, smo doživeli še lani, da so se v Dravski dolini najdene rimske plošče odnesle preko naše državne meje in so o njih pisali in razpravljali nemški arheološki listi. To pa ne škoduje samo razvoju naše znanosti, temveč tudi našemu splošnemu ugledu, in če nič drugega, dokazuje že samo to, kako nujno je potrebno, da prevzame sedanji muzej v Mariboru oblast in ga preuredi v oblastni muzej pod vodstvom stalno nastavljenega stro kovnjaka. Deset let je poteklo že od borb, ki smo jih bili za našo svobodo v Mariboru inv sedanji,mariborski oblasti, pa Še do danes se nihče ni lotil zbiranja vseh dokumentov, predmetov, spomenikov itd., ki se nanašajo na te naše borbe in osvo-bojenje. In vendar so te stvari tako velike važnosti za našo zgodovino osvo-bojenja, da jih bodoči naši zgodovinarji ne bodo mogli pogrešati. Da se niso zbrale in da se sploh niso mogle zbrati, je zopet krivo to, da nimamo oblastnega muzeja. Ko so sedaj bili postavljeni prvi temelji oblastnemu arhivu, bi torej bilo nujno potrebno, da se pristopi še k reševanju vprašanja oblastnega muzeja. V to svr-ho naj se po oblasti prevzame naš seda nji mestni muzej, naj se zanj in za obla' stni arhiv zgradi primerna, namenu odgovarjajoča in dovolj reprezentativna zgradba ter izroči v varstvo stalno na^ meščenih strokovnjakov. Na ta način bo mo pokazali svetu in zanamcem, da smo se resnično zavedali svojih nalog, ki smo jih prejeli in prevzeli tisti trenutek, ko smo postali oblastno središče, deželno glavno mesto, kajti naloga dčželne u prave ni samo gradnja cest itd., ampak tudi reševanje kulturnih problemov svojega področja. (kmm šfrešiš Program češkega koncerta v Mariboru. »Hlahol Vinohradsky« iz Prage bo pel v sredo dne 29. majnika ob 20. uri v dvorani »Union« sledeče češke in slovaške umetne ter narodne pesmi: J. B. Foerster: »Češka pesem«; Vit. Novak: »Magične polnoči«; Suk: a) »Zapeljani ovčar«, b) »Stara čarovnica«; E. Axmtn: »Božič siromakov«; Ja*. Krička: »Krajina«; Ant. Dvorak: »Danes v poskok«; V. Stepan »Vsak se nam čudi«; M. Leon tovič: »Oj izišla je zora«; b) »Oj predem, oj predem«; Jan Krička: a) »Katica pojdi v cerkev«; b) »Zavezali so oči ciganu«; Mir. Krejči: »Solta kao mi«, b) »Za gumnom«; V. B. Aim: »Ne oziraj sc po dekletu«. Profesor Druzovič bo uvodoma kratko naznačil vsebino koncerta, razun tega pa se bodo dobivali v koncertni dvorani teksti prednašanih pesmi. Vstopnice so že v predprodaji in si jih naj vsakdo čimpreje oskrbi, ker so se že pretekli teden razprodajale.____ Donski kozaki v Mariboru. Gotovo je mnogim še iz prejšnjih časov v dobrem spominu ruski zbor starega Slavjanskega, ki si je znal priboriti v vsem svetu sloves, kakoršeu ni bil priznan še nobenemu drugemu zboru, dokler se ni takoj po svetovni vojni poia-vil ruski moški zbor donskih kozakov, pod vodstvom Sergija Jarova, kateremu je uspelo, ne samo doseči sloves Slav-janskega zbora, temveč ga še znatno nadkriliti, kakor se baš v tej konstataciji euodušno strinja vsa svetovna kritika, glasom katere vsebuje zbor teh »pravih« donskih kozakov nedosegljive in neprekosljive umetniške kvalitete v vsakem oziru. Prvi nastop Sergija Jarova pri nas je vzbudil pač razumljivo vsestransko zanimanje, in se je bati, da bo za ta koncert naša Unionska dvorana premajhna, kar pač ne bo nikogar začudilo, tem manj, ako n. pr. čitamo, da je bila velika dvorana »Tonhalle« v Sidne-yu (Australija), s prostorom za 3000 oseb, za tamkajšnje tri koncerte donskih kozakov vsikdar še vedno premajhna. Akademski pevski zbor Iz Ljubljane' je za nas Slovence isto, kar je Srbom beograjski »Obilič« — naš najboljši moški zbor. Glasbena kritika hvali zlasti njegovo vokalizacijo, ritmično točnost in dinamiko. Uvaževani kritiki so se je o-petovano izrekli za to, da bi zbor še tudi v inozemstvo reprezentirat našo glasbo. Doslej mu to iz gmotnih ozirov ni bilo mogoče, za jesen pa snuje turnejo v Avstrijo. V Maribor pride elita pevskega zbora, 51 pevcev. V ta reprezentativni zbor so sprejeti samo oni pevci, ki so predhodno predelali posebno strogo pevsko šolo pod Maroltovim vodstvom, tako da predstavlja zbor skladno in muzikalno odtehtano celoto. Koncertni program, ki je naštudiran za poznejši slavnostni koncert v Ljubljani v proslavo 10 letnice ljubljanske univerze, obsega od najboljših slovenskih skladateljev najboljše: po eno Devovo, Pavčiče-vo, Lajovčevo, 2 Adamičevi, 2 Ravni-kovi in 3 Kogojeve skladbe, vmes solo-speve s klavirjem za sopran (poje gdč. Mezelova) in za bas (poje g. Rus) skladatelja Premrla, Adamiča, Lajovca, Kogoja. Osterca in Ukmarja. Stilno predstavljajo te skladbe razvoj slovenske pesmi od »■Novih Akordov« do najnovejših dni. Muzika teh pesmi je tako plastična, da bi pri večini skladb lahko črtali tekst. Estetsko so skladbe kakor Lajovčeva »Breza in hrast«, Adamičeva »Napitnica«, Ravnikova »Solncc v cenitu«, Kogojevi »Narodna« in »Requiem«’ ali Ukmarjeva »Starka za vasjo« dovršene umetnine, ki jih z mirno zavestjo, da jih marsikak narod nima tacih, lahko postavimo na vsak svetovni oder, če so pravilno in polnovredno interpretirane. Kako jih interpretirajo ljubljanski visoko-šolci pod Maroltom, pa bo pokazal pon-deljkov koncert v Unionu. Na koncu zapoje zbor tudi štiri narodne (anonimne) pesmi. toominJaJte te CMD Sprejem »Hlahola Vinohradskega«, se bo vršil posebno svečano v sredo ob 15. uri na glavnem kolodvoru. Občinstvo, ki bo imelo prost vstop na peron, pa se naj že preje zbere, da bo mogoče razporediti velike množice, ki se pričakujejo k sprejemu. Posebno mladina na, pride polnoštevilno in predčasno. Pevsk zbori mariborskih društev bodo na kolodvoru pozdravili s pesmimi, nakar bo že tudi tam zapel »Hlahol«. Občinstvo bo imelo torej že na kolodvoru priliko čut izredno izvežbane češke pevce, ki ve-ljijo tudi v razvajeni Pragi za najboljše. Po koncertu imajo gostje skupno večerjo na galerii dvorane »Union«. Ostalo občinstvo, posebno pevska društva pa so vabljena, da se udeleže prijateljskega večera, ki bo na galeriji po koncertu. Posebej seve ne bo nihče vabljen, ampak je dobrodošel vsak prijatelj Čehoslova-kov. Mestna občina je prevzela protektorat nad koncertom. Smrt groia Edmunda Attemsa. V Hofgasteinu. je umrl v noči od petka na soboto v 82. letu starosti grof Edmunc Attems, ki je bil od decembra 1895 do 5. novembra 1918, torej do prevrata, štajer ski deželili glavar. Njegovo truplo bodo prepeljali v Gradec, kjer je bodo položil jutri k večnemu počitku. — Delo dobijo pri mariborski borzi dela nitarji za mostove. Boljši, delavci dobe 10 Din, srednji pa 9 Din na uro. Razen tega išče borza dela samostojnega kolarja, veščega v izdelovanju karoserij za vozove in avtomobile. Kolo Jahačev, v Mariboru naznanja, da se bo odslej redno vršil pouk v jahanju v$ako jutro ob 6. in zvečer ob 18. uri v jahalnici v Cvetlični u-Iici. Ob tem času se tudi sprejemajo novi člani in članice. Odbor uljudno vabi vse prijatelje, jahaškega športa, da pristopijo Kolu kot podporni člani. — Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi na Telovodne 30. t. m. popoldne svoj prvi letošnji izlet v Št. Ilj v Slov. gor., na katerem sodeluje celotni trgovski pevski zbor. Odhod z vlakom od ,13.15. Vabljeni so vsi trgovci in prijatelji z družinami. Avtobus, ki bi odhajal z Glavnega trga ob pol 15. uri, bi se naročil samb v slučaju, ako se do srede dopoldne prijavi zadostno število interesentov. Tozadevne prijave sprejemata gg. M^jovšek (tel. št. 457) in Zidanšek (tel. št. 71). —. Glasbena Matica. Radi sprejema praškega pevskega zbora »Hlahola« nujno vabim vse Matičarje, dame in gospode, da se zberejo v torek ob 20. v društvenih prostorih. Člani se naj medsebojno opozore na to vabilo in pridejo polnoštevilno. — Češkoslovaški državljani se opozarjajo, da je stopil v veljavo zakon o državnih starostnih podporah. Pravico do istih je uveljaviti pismeno do 1. julija 1929. Bližje informacija poda interesentom češkoslovaški konzulat v Ljubljani. — Čuden popoldanski dež. Včeraj popoldrtc smo doživeli pravcati vremenski kuriozum: Okrog štirih je po severnem nebu švignila strela, sprem Ijana z gromom. Masa naroda, ki se je zbrala na Teznem, je vsak hip pričakovala usodne plohe. Toda, dočim ni padla niti kapljica na posetnike dirke, pa je bilo mesto s severno ležečo okolico deležno pravega naliva, ki je trajal pol ure. Posetniki motorne dirke so sc čudili, ko so na Tržaški cesti naleteli na precej »izdatno« blato. Da je ta Čudni pojav še 5olj ilustriran, bodi povedano, da se je stočasno, ko sc je nad Maribor razlila ploha, pomikal po dirkalni progi — mestni škropilnik! — Utopljenka v Muri, o kateri smo zadnji čas poročali, je po vseh vidikih — avstrijska državljanka. a medajlonu je namreč bila svetinjica matere božje z napisom Marija Trost. o je slovita romarska pot prj Gradcu in ne, kakor sc je domnevalo, — ime utopljenke, ki je našla smrt nekje v gornjem toku Mure najbrž — kot samomorilka. V tej smeri se sedaj vodijo poizvedbe radi identitete neznane utopljen-