Bo za umore poleg Kamenika obtožen še kdo? Cepljenje proti antraksu bo plačala država St. 85 / Leto 63 / Celje, 28. oktober 2008 / Cena 0,81 EUR □ A OdQctvoma KT: Tabana Cvim Marjan Vengust: »Nočem biti prvak za ceno izpada v peto iigo!f< Na specialni olimpijadi so vsi zmagovalci 9770353734020 I^ODKI NOVI TEDNIK Pogled v hlev Jožeta Očka vŽicsh Cepljenje proti antraksu bo plačala država Po pojavu vraničnega pri-sada na kmetiji OČko v Ži-čab in lunetiji I^aznik Da Kamni Gori je V^erinarska uprava RS (Vurs) odredila ukrepe, ki jih morajo izve-sti na obeh kmetijah. 23. oktobra je sprejela tudi odločitev, da na širSem območju okoli obeh pojavov bolezni uvede tako imenovani distrikt antraksa. Na tem območju bodo govedo in drobnico preventivno cepili proti vraničnemu prisadu na stroške državnega proračuna. Na obeh kmetijah je Vurs med drugim odredil tudi cepljeme govedi in razkuže-vanje. Živali so že cepili. Odpornost govedi na bacil vra-ničnega prisada nastopi tri tedne po cepljenju. V tem času na kmetijah že izvajajo lako imenovane »DDD-ukre- pe« (dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija), končni ukrepi pa bodo na vrsti, ko bodo živali že pridobile imunost. »Veterinarska postaja Šmarje pri JeUah, ki je pooblaščena organizacija za izvajanje D DD, je izdelala elaborat izvedbe vseh možnih ukrepov DDD na kmetiji, kjer se je bolezen najprej pojavila, in opredelila stroške izvedbe. Vurs je sprožil postopek pridobitve strokovnega mnenja, v katerem bo, glede na oceno tveganja, opredeljena smiselnost in učinkovitost posameznih ukrepov DDD za oba konkretna primera,« je zapisala generalna direktorica Vur-sa dr. Vida Cadonič Špelič v pismu konjiškemu županu Miranu GorinŠku. Kot smo že poročali» v konjiški občini niso bili prepričam, m ETI Eldktroelement d.d. PTI ELEKTROELEMENT d«d. • kol glovno družba mednarodnega koncema, ki proizsraja in prodajo elebrolehnične izdelke za di$fribucijo fn krmiljen|e eleklrične enefglje ter Izdelke lehn^fne keromtke rn zahfevneJSo orodjo, tudi fefos razpisuje - 4 štipendije za urviverziietni ali visokoSoiski studij slropištvo, smer pr^zvodno $lrojnlŠ^c oil kc^^ruirortje in vzdrževanje • 1 štipendijo za ur^cverzilelnl qIp visokololski šhjdij elektroteh-nike smer močnostno elekirotehniko oii smer ovtomalika Vloge 20 Sftpendiie sprejema kadrovska slutbo ETI Elektcoele-meni, Obrezija MH Izfakedo podeliive Šiipendi[. K vlo^J naj kandidaii priložijo potrdilo o vpisu v i)udi]&kem lefu 2008/09 In dokazilo o doseženem'uspehu v zadnjem letu Idonjo. Vloge sprejemomo do 30.1K 2006. Pri podelitvi $Hpendi[e bodo Imeli prednost kandidati viljih lelnfkov Zo dodoine inbrmoctje se lahko kandidaii obrnejo na Silvo VelkcvrK. tef. šlev. 03 56 57 410 aH po ^oilu stivo velkovrh^eti.si. Inbrmocije O družbi in koncernu so no voljo no naslovu www^g^^ da so vsi predlagam uiu'epi potrebni. Mnenje o tem, kateri so nujni, je Vurs napovedal do 30. oktobra. Z njim bo seznanila občino in prizadeta kmeta. Pri piačilu teh ukrepov je Občina Slovenske Konjice obema že obljubila pomoč. Distrikt antraksa Očko-Laznik Distrikt antraksa, v katerem bodo govedo in drobnico preventivno cepili proti vraničnemu prisadu, je Vurs določil na osnovi vodotokov, poplavnih območij, predhodnih distriktov in lokadj bivših grobišč in mrhovišč. Ta zdaj največji distrikt antraksa v Sloveniji zajema območja naselij Dobrova pri Pri-hov) in Pofarež v občini Op-lotnica ter območja naseli) Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Dobrava pri Konjicah, Dobmež, Draža vas, Gabrov-nik. Kamna Cora, Konjiška vas, Loče, MaJi Breg, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Perovec, Prežigal, Slovenske Konjice, Spodnja Pristava, Spodnje Preloge, Škai-ce. Tepanje, Tepanjskj Vrh, Tolsti Vrh, Vešenilc, Zgornja Pristava in Žiče v občini Slovenske Konjice ter dele naselij Brdce v občini Vojnik, Prihova in Zg. Grušovje v občini Oplotnica ter dele naselij Brezje pri Ločah, Kloko-čovnik, Koble, Kolačno, Kra-berk, Lipoglav, Mlače, Penoje, Podob, Podpeč ob Dra\inji, Sojek, Spodnje Grušovje, Spodnje Laze, Stare Sleme-ne, Suhadol, Skedenj, Špita-lič pri Slovenskih Konjicah, Zbelovo in Zbelovska Gora v občini Slovenske Konjice ter naselji Ljubično inLuŠeČ-ka vas v občini Slovenska Bistrica. Po podatkih iz registra je v distriktu skupno 373 gospodarstev s 5.295 govedi. 1.388 prašiči in 478 glav drobnice. MBP Foto: SHERPA S pesmijo in plesom v stoletnico V Narodnem domu je bi] v petek dobrodelni koncert, ki ga )e pripravila Srednja ekonomska šola Celje. To je bila prva iz niza prireditev ob lOO-letnici Šole. ki se bodo končale aprila. Nastopileso zasedbe, vka-terih so sedanji ali nekdanji dijaki šole. »Nihče ni zavr- nil vabila,« je bila zadovoljna pomočnica ravnatelja Marija Sodin, ki je vodila organizacijo koncerta. Nastopilo je 13 glasberuh in plesnih skupin, med njimi tudi priljubljeni Modrijani, Štajerskih sedem, ansambel OÜver Tmsij skupina orientalskih plesalk Balem, plesna skupi- na Bodipop, vokalna skupina Inspiritu. Kaja in Adam Bicskey ter mlada in obetavna sopranistka Karmen Vo-laško. S svojim dobrodelnim nastopom so želeli podpreti izdajo zbornika ob 100-let-nid šole, obiskovalcem pa so pripravili lep, pester večer. AB, foto: GrupA Skupina orisfTtabkih plesalk Balem s povezovalcem dobrodelnega koncerta Bc«tj&noni Romihom Spomin na mrtve Kot vsako leto pripravljajo tudi letos pr^ dnevom spomina na mrtve precej ko-memoracij. Večina, W jih pripravljajo krajevne organizacije Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, je bila že prejšnji teden, danes ob 16,30 pa bo še komemoracija na Svetini pri spomeniku padlih borcev. Predstavniki Mestne občine Celje se bodo jutri, v sredo, opoldne na Mestnem pokopališču spomnili častnih meščanov. V Četrtek bodo položili Še venec padlim borcem in ostalim žrtvam ob 11. uri pri Starem piskru, ob 16. uri pa pri Grobnid Golovec, kjer bo tudi osrednja slovesnost. S polaganjem venca na Teharjah pa se bodo v Četrtek opoldne \ spomnili tudi tamkajšnjih žrtev. Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in Občina Zreče sta pripravila spominsko slovesnost ob grobovih talcev na Stranicah. Začela se bo 31. oktobra ob 11. uri na prireditvenem prostoru ob grobovih talcev. SK, MBP Foto: GrupA p -d V petek so slavnostno odkrilf spominsko ploico pedlim borcem, ki stoji na notri šoli Frana Krenjca na Polulah. Ploieo so odkrili (z leve) borec Lojze Bračič, UnartHoivatić, predsednik krajevnega odboro bofiev-ske organiTacije Tone Grca r Zag rad, Janez Ropar in predsednik ZZB NOB Celje Stane Mele. m it n • 28. oktober 2008 NOVI TEDNIK gpÖGODKl Ena največjih arheoloških razstav Knežji dvorec naj bi bil urejen do leta 2013 - Še en celjsko-evropski projekt? čez približno Štiri leta na) bi bila dela na Kjiei^em dvorcu Celje koDčana. Že letos pa pričakujejo, da se bodo obiskovalci lahko sprehodili po novo urejeni arheološki kleti, kjer bodo občudovali rimsko cesto, vendar po njej ne bodo več mogli hoditi Tam bo tudi arheološka razstava, za katero pravijo, da naj bi bila ena največjih tovrstnih razstav v Evropi. Vlada Republike Slovenije je potrdila, da se prenova Knežjega dvorca uvrsti v veljavni načri razvojnih programov. Kot nam je pojasnil vodja projekta Knežji dvorec Celje s celjske občine Vlado Ko-žel, je vlada s tem le potrdila, da bo nekaj denaija z ministrstva vend^le priSlo v Ce-Ije. Od države bodo dobili približno 206 tisoč evrov, kar je za vsa potrebna dela veliko premalo. Samo letos bodo gradbena dela namreč stala približno 724 tisoč evrov. Kot pojasnjuje Kože!, tudi ta številka na koncu najbrž ne bo prava: »Ta dela niso tipska. Veliko je arheoloških izkopov in potem tudi restavratorskih del. In del tukaj ne bo zmanjkalo.« Prav zato Poleg artifiološke kleti bodo uredili tudi dvorišče nad njo. Plolco nad arheološko kletjo bodo Izolirali in zaščitili, tako da se bo po njsj dalo hoditi. Vhod v arheološko klet bo skozi krilni hodnik, ki je zdaj skrtt za zaveso s poslikavo. se nameravajo v občini v prihodnjem letu prijaviti tudi na razpis za evropska sredstva. Arheološka klet z razstavo Knežji dvorec bo dobil, tako Kožel» edino pravo mož- no vsebino in to je arheologija. Pod Knežjim dvorcem namreč teče rimska cesta, ki je bila že nekaj časa na ogled, Čeprav ne množicam, ker ni bilo prostora. Zdaj bodo ves Metni del uredili tako, da bodo možni ogledi tu- di za večje skupine. Vhod bo po novem skozi križni hodnik, tam, kjer je zdaj velika zavesa. Skozi ta vhod bo v kletne prostore lahko odšla tudi večja skupina obiskovalcev, uredili pa so tudi poseben mostovž, kot še pojas- njuje Kožel, da obiskovalci ne bodo hodili neposredno po rimski cesti, kot je bilo to urejeno do zdaj. Pripravili so tudi novost, saj bo odslej v arheološki kleti možen krožni ogled: »Lani je bil narejen revolucionaren poseg, da se je v smeri rimske ceste prebila stena, tako da bo možen krožni ogled mimo zaklonišč, kjer bodo razstavljeni še nekateri arheološki ostanki.« pripoveduje Kožel. Našli so namreč spodnji del rimske ceste, to je nekakšen osnutek rimske ceste". Ta bo zastekljen, tako kot so za steklom razstavljeni arheološki ostanki v Narodnem domu oziroma občinski stavbi. Edina logična vsebina Knežjega dvorca, tako Kožel, je. da nudi prostor za arheološko razstavo, ki bo ena največjih tovrstnih razstav v Evropi. Ta bo stalna in bo v arheološki kleti. Pričakujejo, da bo deloma ßnancirana tudi s strani ministrstva za kulturo in Pokrajinski muzej Celje, ki bo skrbel zanjo, naj bi se že pripravljal na razpis. V arheološki kleti bodo sicer ogledi nekaj posebnega, saj bodo uredili tako imenovano programsko razsvetl ja- vo - kamor bo obiskovalec pogledal oziroma prišel, tam se bo osvetlilo. Dela so pri takšnih projektih zelo draga. Prostora za napake praktično ni. In vendar se je Celjanom zgodilo prav lo. Narobe spro-jektirano dvigalo, ki bi obiskovalce lahko odpeljalo samo od pritličja do vrha komunikacijskega stolpa, ne pa tudi v kie(> ki je tu ključnega pomena, je naložbo Še podražilo. Prav v teh dneh v Knežjem dvorcu urejujejo elektroin-štalacije in razsvetljavo. De cembra naj bi arheološko klet že odprli. Kožel napoveduje, da bi, če bi dobili evropska sredstva, lahko ves Knežji dvorec obnovili do leta 2013. Upa tudi na pomoč države, glede na to, da gre za državni spomenik: »Naložba, ki se hitreje konča, jecenejša. Bolj ko jo vlečemo, dražja je. dražji so postopki.« Prenova se lahko seveda še bolj zavleče. Če bodo pri arheoloških delih še kaj našli. ŠPELA KURALT Foto: KATJUSA Kdo je koga prvi užalil . Nadzor naložbe v Zgornjem trgu tudi po seji sveta ostaja na mrtvi točki Sporna šentjurska naložba v obnovo hi^ v Ulici skladateljev Ipavcev 17 v Zgornjem trgu je končno prišla tudi uradno na dnevni red zadnje seje občinskega sveta. Neuradno se tam in Še marsikje drugje vlači že mesece. Vsekakor je zahteva nekaterih svetnikov» da je ale-ro treba razreäiti če ne na policiji, pa na seji sveta, nakazovala burno razpravo. A če smo mislili, da bo kdorkoli v to ČaSo nalil Čistega vina, smo se zmotili. Da bo na to temo veliko povedati, se je videlo že na seji odbora za proračun in občinsko premoženje, kjer sta bili prvič javno soočeni obe sprti strani. Oba nadzornika, Marija Budiša In Rudi Gajšek, ter občinska uslužbenka Erika Kosi. Naj spomnimo, da je pri izvajanju nadzornega pr^eda med njimi prišlo do spora na zelo osebni in na trenutke žaljivi ravni. Nadzor je bil zato prekinjen za pol leta. Skoraj dveuma razprava se je v glavnem vrtela okoli tega, kdo je bil bolj nesramen m kdo bolj kriv. S posledicami - izginotje treh oziroma Štirih ne prav pomembnih dokumentov - se že od aprila bol) ali manj brezuspešno ukvarja policija. »Da me pri sedemdesetih letih in po vsem, kar sem v življenju dosegla in naredila, policija pošilja na poligraf... Nezaslišano!« je prizadeto zaključila Budi ševa. Ob vsem tem so tako ugotovitve nadzornega pregleda kol odzivno poročilo občinske uprave ostajali v ozadju, Če jih strnemo, naj bi šlo na eni strani za precej resne kr-§itve zakona o javnih naročilih, na drugi zgolj za nepomembno prilagajanje birokratskim predpisom, da so pravočasno zadostili pogojem evropskih razpisov. Erika Kosi» vodja službe za komunalo in investicije, je svojo različico zgodbe povedala šele prihodnji dan na seji sveta. Ker pa tam niti Budiše-ve niti Cajška ni bilo, so se takemu načinu razčižčevanja spora nekateri svetniki uprli. Vse ugotovitve in zaključki tako ostajajo v fazi »beseda proti besedi«. Da je treba nadzor nadaljevali in stvari razčistili, se zato strinjajo vsi. Vmes je prijava anonimno sicer romala že na državno revizijsko komisijo. Če je bila Kosijeva prepričana, da je to zakuhal nadzorni odbor, je njegov pred- sednik Igor Gobec z vso odgovornostjo zatrdil, da o tej prijavi do seje odbora niso vedeli nič. »A glede na to, da so se deli poročila v medijih pojavljali že od spomladi, je to prav lahko rudi delo zaskib-Ij enega občana.« Do končnih ugotovitev nad-zomega preseda ali do poročila revizijske komisije o zdaj že zloglasni naložbi v Ipavče-vi 17 razen pogrevanja starih prepirovtorej zaenkrat nič novega. SAŠKA T OCVIRK IZJAVA TEDNA »Gospa Erika zase pravi, kako je prijazna. Splošno znana je po svoji prijaznosti. Oba nadzornika poznamo in vemo, da sta strašno prijazna ... Zakaj za boga trije prijazni ljudje ne sedete skupaj in se končno prijazno ne pomenite?« šentjurski svetnik Marko Diaci ne želi biti arbiter v sporu med prijaznimi ljudmi. botni obiskovalci Planeta Tul lahko tudi preizkusili. In za konec še nasvet: Če želite teb poži>nti na naraven način in ga napolniti z ener^jo, mu privoščite naravno limonado in pomaranče, proseno kašo, začimbe, kot so ingver, rožmarin, cimet in druge tople začimbe, ki delujejo poživljajoče. Energija naprodaj! Številne življenjske preizkušnje, neskončni delavniki in usklajevanjedni-žinskih in službenih obveznosti od sodobnega posameznika terjajo ogromno energije. Energija v potokih odteka iz naših teles tudi, ko vztrajamo ob ljudeh, ki nas izčrpavajo in pri opravilih, ki nas ne veselijo. IztroSenje telesa in pomanjkanje energije sta tako lo^čni posledici napornega življenja. Sobotna Dežela zdravja v Planetu "Riš je bik namenjena prav ener-^ji - kako jo dobiti in ohrarütL Glavno vprašanje sobotnega dopoldneva je bi- lo, ali lahko energijo kupimo v obliki prehranskih dopolnil, energijskih pijač in raznih pripomočkov. Ko govorimo o pomanjkanju energije, se moramo vprašati bistveno vprašanje: zakaj nam primanjkuje energije? Je premalo dobimo ali preveč porabimo? Elaznovrstna poživila, kol je kofein, nam energije ne morejo dati. Gre za snovi, ki našemu telesu ne pomagajo, temveč zgolj kradejo dragocene snovi, ki jih sicer telo potrjuje za regeneracijo. Poživila so 1^0 le zvijača, s katero iz svojih shranjenih zalog strgamo še zadnje rezerve energije. Rešitev za brezvoljnost lahko, kot so razkrili v Deželi zdravja, predstavljajo naravni izdelki, polni vitaminov, aminokislin in rudnin, ki so jih so- Sanja Lončar (lavo) je na sobobiam prodavanju razkrila, da zakon o ohranjanju energijo voQa tudi za ljudi. Če želimo imeti onorgijo, moramo znati napolniti nošo shrambo. No-kaj nasvetov jo v pogovoru $ Tino Vongust razkrila tudi podusaleom Radia Celja. it» 85 • 28. oktober 2008 Promod)slco besedilo m GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Na fronti premirje Kriza bo vplivala na velik interes za nakup Term Olimia Svetovna finančna kriza bo kot kaže močno vplivala na različne načrtovane spremembe lastništva v gospo-darskih družbah, med njimi na razvpito prodajo večinskega državnega deleža v Ter mail Olimia. Kot smo že večkrat poročali, se pri prodaji SB-odstotnega deleža dr-žave v Podčetrtku pojavljajo vedno novi zapleti, ki bolj spominjajo na bitke. Po novembra lani objavljenem razpisu za prodajo se je začel hud spopad za uspešno turistično družbo, med različnimi interesenti pa se je pojavil konzorcij, ki ga sestavljajo holding Zvon Ena, podjetje Bioto, ki je v lasti vodilnih delavcev Term Olimia, ter Občina Podčetrtek. Občina je v konzorciju brez kakršnihkoli finančnih obveznosti, vendar želi s svojo prisotnostjo poudariti, da ji ni vseeno, v čigavi lasti bo v bodoče »motor« tamkajšnjega razvoja. Razplet je bilo mogoče pričakovati po državnozborskih volitvah, vendar je prišlo pr^ njim do svetovne finančne krize. Direktor T^rm Olimia travko Počivalšek, ki je med lasmiki podjetja Bioto> je optimističen: »Zdaj nam finančna kriza v bistvu ponlaga, saj po naši presoji ni junaka, ki bi bil v tem trenutku v stanju ter v teh pogojih uresničiti prevzem Term Olimia in Term Olimia bazeni. 7\j gre seveda na desetine niili-jonov evrov» ki bodo pač morali bid realizirani. Vemo, da je po novem do denarja težko priti, zato menim, da so vsaj Spekulativni kupci, ki so nam mešali štrene v preteklem obdobju, vsaj za nekaj časa v ^outuc Sicer pa: nasvidenje v naslednji vojni!« Na vprašanje, ali konzorcij ostaja resen interesent za nakup državnega deleža v Termah Olimia, direktor Počival-šek O(^ovarja kratko in jedrnato: »Absolutno!« BRANE JERANKO Nove skupščine ne bo sklicala Konec avgusta se je na redni skupščini Term Topolši-ca zgo^ nenavaden preobrat Največji delničar. Zdravilišče Rogaška, ki je v lasti Stanislava Pšeničnika, ni smel glasovati« zato je na sodišču dosegel začasno uredbo o zadržanju sprejetih sklepov. Zahteval je tudl> da se v 60 dneh skliče nova skupščina» česar direktorica term ne namerava storiti. Spomnimo, v čem« je bila takrat največja težava. Največji delničar je želel, da se celoten dobiček v višini slabih 658 tisoč evrov nameni za dividende, predlog uprave pa je bil, da se za dividende nameni le 97 tisoč evrov. Obe podjetji, tako Zdravilišče Rogaška kot Terme Topol-Sica, sta namreč medtem uspešno kandidirali za nepo- Lidija FljavžŠpeh vratna evropska sredstva ter Že kar močno zakorakali v naložbe. Stanislav PŠenič- nik. lastnik Zdravilišča Rogaška, (tudi) zato že nekaj časa prodaja svoj večinski delež v Termah Topolšica, v To-polšici pa že gradijo osem milijonov evrov vredne apartmaje in center dobrega počutja. Ravno zaradi naložbe se je direktorici Lidiji Fijavž Špeh zdelo neprimerno, da bi ob takšru naložbi največji delničar Želel celotno izplačilo bilančnega dobička. Zdaj težavo vidi drugje. »Na bančnih trgih se pozna otežena situacija, bančni viri so dražji. Mislim pa, da so glede na sicer dobro situacijo podjetja tudi te rešljive.« Ko! dodaja Fijavževa, je dobra bančna garancija za najem kreditov tudi dejstvo, da največji lastnik svoj delež intenzivno prodaja. O zahtevi po novem sklicu skupščine je dejala, da dokler o veljavnosti sprejetih sklepov ne odio či sodišče, sama nove skupščine ne bo sklicevala. ROZMARI PETEK Tuš ima Holding Največji celjski mogotec Mirko l^iš je svoja podjetja znova preimenoval. Dobri dve leti »stara« Skupina Tuš se je prestrukturirala v Tuš Holding. V Holding so združili tri svoje dejavnosti - trgovino, nepremičnine tn telekomunikacije, ki jih prej v sklopu Skupine Tuš ni bilo. Generalni direktor TXiS Holdinga je Aleksander Svetelšek. ki je bil do zdaj generalni direktor Skupine l\jš. RP A 44- PMriif» i i / 1 t * 1 1 1 v 7 iflMIN 1 u Globa Elektru Celje Odločbo o globi tu'ada za varstvo konkurence, ki petim slovenskim elektrodi-stributerjem očita kartel-no zvišanje cen električne energije, so konec tedna prejeli tudi v Elektru Celje. Kot so sporočiti, ot>-sežen dokument še preučujejo, že zdaj pa napo-vedujejo> da bodo zahtevali sodno varstvo. Globa, ki za podjetje znaša 1,9 milijona evrov, za predsednika uprave \^ktor}a T^jnška pa 21 tisoč evrov, bi lahko resno o^zila njihovo poslovanje, pravijo v Oektru Celje. Kaj bodo storili zdaj, še ne vedo natanäio, saj obsežno odločbo s pravniki še proučujejo. Časa za odziv je osem dni, že zdaj pa so prepričani, da bodo podali zahtevo za sodno varstvo. »Globa bi lahko resno ogrozila poslovanje podjöja in s tem bistveno znižala naložbe, ki so nujne» ter povečala potrebo podjetja po zadolževanju»« so sporočili iz podjefla. Obenem menijo, da je ravnanje uiada za varstvo koiOcurence neustrezno in preuranjeno, saj je izdalo odločbo o glot^i, čeprav vrhovno sodišče o tožbi zoper osnovno odločbo urada še ni odločilo. Kot je na zadnji novinarski konferenci poudaril Viktor T^jnšek, se o dvigu cen električne energije za gospodinjske odjemalce lani z nikomer niso dogovarjali. Hkraten dvig in skoraj identičen odstotek dviga pojasnjuje z gohma dejstvoma -da vsem petim elektrodistri-buteriem konec leta poteče-jo enoleme pogodbe, edina dva ponudnika, od katerih distributerji kupijo elektriko, pa sta cene dvi^ila za vse enako. RP DomaČi finančni sektor sledi krizi Na kapitalskih tr^ se je po turbulencah v prvi polovici oktobra pretekli teden panika nekoliko umirila. Ogromni padci, ki smo jim bili priča v začetku meseca zaradi globalnega nezaupanja vlagateljev v finančni sistem, so v zadnjih dneh le našli nekaj podpore. S tem so se visoka nihanja delniških tečajev umirila, a nezaupanje vlagateljev ostaja, kar potrjujejo napovedi nekaterih večjih investicijskih hiš, da se bo recesija razširib tudi na realni sektor in bo trajala še celo leto 2009. PfiEGlED TEČAJEV V OBDOBJU MED 20. 10» 2008 in 24.10.2008 Oznaka Ime Enotni teSaj Promet v tEUR %$pr. C(C6 Cinkema Celje 116.00 0.00 0.00 UbfG Cetis 0^00 0,QD 0.00 GRVG Gorenje 19,02 375.80 -7.99 PILfl * Pivovarna Laško 53.33 119.60 •9.15 ms Juteks 70.00 0,63 4,20 ETOG Etol 173,00 153.8D •1.14 Stabilizacija t^ov Je v začetku preteklega tedna nekoliko razveselila vlagatelje, saj sta bila uvodna ti^ovalna dneva rahlo pozitivna, a se je pesimizem do konca tedna stopnjeval in s tem spet razočaral vlagatelje na Ljubljanski borzi. Sredin, četrtkov in petkov padec je potisnil osrednji indeks Ljubljanske borze na območje 5.150 indeksnih točk, kar pomeni 7,15-odstotno tedensko izgubo. Negativno so krenile tudi najboljše družbe Ljubljanske borze» saj so le-te v povprečju izgubile 6,55 odstotka, s čimer je vrednost indeksa SBl TOP padla na 1.163 indeksnih točk. INDEKSI MED 20.10.2008 in 24.10.2008 ImMo Zadnji tecflj %spr. S8I20 S.491.86 ^ .7,54 Zaradi globalne povezanosti vseh ekonomij se tudi slovenski finančni sektor ni mogel izogniti trenutni finančni krizi. Odpisi sredstev, oteženo pridobivanje novih likvidnih sredstev in zmanjšano povpraševanje prebivalstva in gospodarstva po osnovi bančrih produktih so dejstva, ki so močno oslabila domači finančni sektor. Največ negativnih novic se širi okrog naše največje zavarovalnice» ki ima nemalo problemov zaradi visokih izdatkov iz naslova poletnih neurij in problemov v slovaški izpostavi. Ti problemi so poleg odpisov zaradi izpostavljenosti do dolžniških instrumentov propadlega Lehman Brothersa v zavarovalnici povzročili likvidnostne probleme in lansko uspešno poslovanje potisnih do vse verjetnejše izgube ob koncu letošnje ga poslovnega leta. Ti problemi se v zadnjem obdobju odražajo tudi v vrednosti delnice Zavarovalnice Triglav. Medtem ko smo še pred letom lahko kupili delnice Zavarovalnice Triglav okrog cene 150 evrov je bila le-ta v petek vredna 26 evrov, kar pomeni, da je nekaterim vlagateljem od liste vrednosti ostalo le še 17 odstotkov. Podobna je tudi usoda preostalih borznih družb iz finančnega sektorja. Še pred časom uspešna zgodba Nove KBM z dneva v dan tone nižje in nižje ter je trenutno vredna 15 evrov, kar pomeni, da je od najvišjih nivojev ostalo le še 34 odstotkov vrednosti. Še najbolje jo je odnesla Pozavarovalnica Sava, ki je pri tečaju 17 evTOv ohranila 56 odstotkov vrednosti. Ob teh podatkih si lahko samo zamislimo, kakšna je usoda prihajajoče kotacije Abanke Vipa. ki je ugledala borzno luč včeraj, v ponedeljek. JAN KORADIN, borzni posredruk, lURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, iOOO Ljubljana Vir; Ljubljanska borza d.d. Izkoristite dnevna nihanja tečajev in ustvarite dobiček preko spletne trgovalne postaje ILTRIKA-ON.NET, preko katere lahko trgujete on-line na Ljubljanski in Zagrebški borzi. Laški wellness naj kopališče v akciji radijskih postaj Naj kopališča» v kateri vsako ieto predstavijo, nato pa tudi ocenijo slovenska kopališča, je v kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč slavil Welness park Laško. Prejel je četrtino vseh glasov ter tako »premagal« dolgoletnega zmagovalca. Terme Snovik. RP m it. 65 - 28. oktober 2008 NOVI TEDNIK IZ MASIH KRAJEV Buldožerji prekopali gozdiček Zaradi gradenj ob savinjski avtocesti »vikendaši« in staroselci »drugorazredni« občani v primerjavi s priseljenci Idilično naselje v Malih Braslovčah spreminja podo* bo. Gozd, obdaD s starodavnimi lipami» se umika pred novim naseljem, posejanim s sunovanjskimi hišami. Degradacija okolja in neupoštevanje volje ljudi je rak rana tamkajšnjih krajanov. Gradnje niso ustavili niti njihovi podpisi peticije. Nekoč taborniški gozdiček so prekopali buldožerji, ki naj bi že kmalu nekdanje vikend naselje uredili v zgledno in vabljivo bivanje za nove priseljence. Natalija Reberšak skuša ustaviti čas s spomini izpred šiihh desetletij. »Takrat smo >vikenda§i« prihajali sem po energijo in svež zrak. Zelenje tod okoli je polno živelo. Na teraso so prišli srna in ježki, da neomenjam vseh 21 vrst ptičev.« Besna nad nasilnim krčenjem prostora živali in ljudi prezira ekonomski interes, ki ne izbira. Neizbežno dejstvo je, da se razvoj kraja kaže v ekspanziji gradenj Id savinjsko območje ob avtocesti bo Še neka) časa »zlata jama« za občine in graditelje. Zelje in realnost Novogradnje so pogosto kamen spotike med staroselci in priseljefid. Pogosti očitki občanov so neupoštevanje njihovega mnenja in izključenost iz odločanja. Rezultat so pogosto degradacija okolja» prenaseljenost in hrup. Nič drugače ni v Malih Braslovčah. Na javni dražbi prodana parcela nedaleč stran od Preserskega jezera, njegovih ribnikov in Savinje bo kmalu zrasla v naseljede-vetih stanovanjskih hiš, Investitor del je ^sko podjetje Vender. Območje ureja za- Krajani so pmti posegom v naselje in si lelijo priklop na novozgrsjano kanalizacijo, sirio cesto $ pogroznje-nimi robniki do hS, nasprotujejo javni razsvetljavi In zaNevajo izgradnjo zaicitne oziroma protihrupne ograje. Na stiki Viljem Rebersak. * VENDER d^. * PRODAMO 9 ZAZiDUlVIH PARCEL VELIKOSTI 680 DO 1354m^ TEL.: 03/713 SS 10 GSM: 041/447 144 Htetsp.// www*vender.) Navala prisoljencev kljub vabljivemu okolju nI čutiti. Podjetje parcele oglašuje tudi na panoju pred t^odočo novogradnjo. zidalni načrt s pou'ebnimi do-voljenji in z dokazilom celjske izpostave agencije za oko-Ije, da novogradnja ne ogro-iä poplavne varnosti. Sem spada tudi odlok o komunalni opremljenosti, ki Občini Braslovče za novo naselje nalaga izgradnjo čistilne naprave, vodovoda, ceste, kanalizacije in elektro omrežja. Vse našteto sedanje krajane, kot menijo, postavlja v drugorazredni položaj v primerjavi z novimi. Želijo si prikJop na novozgrajeno kanalizacijo, Širšo ces(o s pogreznjenimi robniki do hiš, nasprotujejo javni razsvetljavi in zahtevajo izgradnjo zaščitne oziroma protihrupne ograje, ki naj bi potegnila mejo med obema deloma naselij. »Iskali bomo skupne rešitve. Toda vsega ni mogoče kar tako uresničiti. Izgradnjo naselja natančno opredeljuje občinski podroben prostorski načrt, ki ne velja za celotno naselje» kot si krajani zmotno razlagajo,« pojasni direktor občinske uprave Milan Šoštarič. »Da pod daljnovodom ne bomo postavljaii hiš, da bomo obvarovali zeleni pas ob Savinji in ohranili stara in mogočna drevesa, so bila pred tremi leti upoštevana mnenja in pripombe krajanov v času javne obravnave prostorskega načrta,« 5e pravi Šoštarič. Čeprav je malo manj kot 50 krajanov proti novemu naselju nasprotovalo tudi s podpisom peticije, je ta najverjetneje neslavno končala v občinskem košu za smeti. Kot mnogo podobnih pobud, ki se občinskim predstavnikom enostavno ne zdijo dovolj tehtne za obravnavo. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Za začetek pogovor o drogi Polomljeni javori na Polzeli Vandali-zem na Polzeli v zadnjem času so v občini Polzela priče posledicam uničevalnih pohodov neznancev. Odlomijene so krošnje novo nasajenih dreves, izruva-ni leseni tlakovci na Športnem igrišču, uničeni prometni znaki, prevmjeni smetnjaki, uničeni so koši za smeti, razbita so otroška igrala, ... Škode je veliko, prav tako stroškov s čiščenjem javnih površin. Zadnji primer so opazili prejšnji teden na krožiš-ču na Polzeli, kjer so polomili več debel na novo nasajenih javorjev. Po besedah občanov gre za domačine» in sicer mladoletne osebe, primer pa že preiskuje tudi Policijska postaja Žalec. Občina Polzela naproša občanke in občane, da o takšnem početja nemudoma obvestijo pristojne organe policije in občino. TT Na Prevorju se je začel ciklus Aniaih večerov, katerih pobudnik je pater Karel Gržan, organizator pa Kulturno dništvo Prevorje. Kako vzgajati, da bi otrok lažje rekel drogam ne, je spregovoril prvi gost Toni Hočevar, bivši odvisruk, ki je po štiriletnem bivanju v komuni na Razborju posvetil svoje življenje pomoči tistim, ki iščejo pot iz raznih zasvojenosti. Sproščen pogovorni večer so obogatili s pevskimi vložki Ljudski pevci s Prevor-ja, pesnici Marija in Majda, pravo pašo za oči pa je pripravila domačinka Zalika Vinkler $ svojimi kvačkani-mi izdelki. Nit povezovanja je imela v rokah vodja pre-vorske šole Marija Frece Pere, ki je na koncu obiskovalce povabila na drugi Anin večer, v novembru, ko se obeta zanimiv glasbeno-po-govomi večer z gostom Adi-jem Smolarjem. Naslov teme bo Družina, gnezdo spre-jetosti. MAJDA REZEC Dobrodelni koncert za Anin dom župnijska sveta Prebold in Marija Reka sta v sodelovanju z župnikom Damjanom Ratajcem izpeljala že tretji veliki dobrodelni koncert za Anin dom, ki naj bi končno podobo dobil leta 2010. Anin dom bo služil za pastoralne potrebe župnije in kraja. V pritličju so dve ve-roučni učilnici, zimska kapela, prostor za Karitas, družabni prostor in kuhinja. V nadstropju pa bodo dvorana za predvidoma 120 ljudi, pevska soba, soba za skavte in mladinski prostor. Kljub temu, da dom gradijo s prostovoljnimi prispevki in prihodki od dobrodelnih koncertov, jim je uspelo že veliko narediti, Precej prostorov je že v hmkciji, v celoti pa naj bi bil dom končan Čez dve leti. Doslej so opravili že 4770 prostovoljnih delovnih ur. Župljani in mnogi drugi so se tudi tokrat v polnem številu udeležili dobrodelnega koncerta in prispevali sredstva za dokončanje tega projekta. Z vstopnino in s prispevki donatorjev se je v blagajni zbralo 11.250 evrov. V koncertnem programu so tokrat med drugimi pred skoraj tisoč^avo množico nastopili Modrijani, kvartet Svit, Vitezi Celjski in trio Eroika, ki je kljub kratkemu programu dvorano spravi! na noge. DN Četrtek obll.15 na Radiu Celje radjocelje Št. 85 • 23. oktober 2008 m a NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Kam z malčki? Na Frankolovem nov vrtec, v Vojniku podelitev koncesije zasebnemu? Po dolgoletnih prizadeva-njih je odločitev končno padla: nov vrtec na Frankolovem bo na obstoječi lokaciji zgrajen najkasneje v štirih leüh. Občina Vojnik bo takoj začela pripravljati potrebno dokumentacijo za novogradnjo. Takien sklep so na sestanku minuli teden sprejeli starSi tran-kolovskih malčkov ter predstavniki vrtca in lokalne skupnosti. Sklic sestanka so zahtevali scai^ otrok, saj se vrtec na Frankolovem že desetletje sooča z veliko prostorsko stisko. Zaradi nje se frankolovski vrtčev-ski otroci selijo z ene lokacije na drugo. Ko so morali poleti enoddelekotiokzaradineživ-Ijenjskih bivanjskih razmer izseliti iz stare šole. je staršem prekipelo. O nevzdržnih razmerah so celo obvestili varuhinjo človekovih pravic. Cilj in namen tokratne^ sestanka je büa ob določitvi lokadje in terminskega plana za novogradnjo tudi določitev začasne lokacije» kjer bodo otroci bi- vali, dokler ne bo zgrajen nov vrtec. Trenutno en oddelek otrok domuje v župnijskem Aleti-nem domu. Kot so se dogovorili zdaj, bodo otroci tam ostali še do novega leta, potem se bodo vrnili v obnovljene prostore stare $ole. Starši so bili sicer vse do sestanka trdno odločeni, da svojih otrok nikoli več in pod nobenim pogojem ne bodo vrnili v staro šolo, a so si naposled po županovi obljubi, da bodo prostore stare šole ustrezno uredili, le premislili. »Kaj nas je prepričalo? Obljuba. da bo stara šola primerno sanirana in pregledana s strani vseh inšpekcijskih služb, ter nenazadnje (udi to» da drugih prostorov, kamor bi lahko začasno dali svoje otroke, na Frankolovem ni,« je dejala predstavruca sveta staršev Helena Birk Skaza. Iskanje rešitve Tako za kratkoročno kot dolgoročno rešitev prostorske stiske v frankolovskem vrtcu je bilo v Igri več lokacij. Ena ideja je bila, da bi k osnovni šoli dogradili prizidek, a to menda ni mogoče, ker župnija, tako župan, ne želi prodati zemljišča ob šoli, sicer nova Šola pa je že zdaj utesnjena. Lokaciji v parku pa se noče odpovedati krajevna skupnost, saj je to edini prostor v kraju, primeren za prireditvena prostem. Kot začasno rešitev so starši predlagali mobilni vrtec oziroma »kontejner«, a je arhitekt lo možnost menda odsvetoval. S prostorsko stisko se ne sooča le enota na Frankolovem, ampak tudi centralni vrtec v Vojniku in tudi tam bi potrebovali nov vrtec. A res je> da občina nima toliko denarja, da bi lahko sočasno zgradila oba. Zato išče tudi druge rešitve. Župan kot eno od možnosti vidi v podelitvi koncesije zasebnemu vrtcu... Obstoječi vrtec, ki je pretesen zb oba oddelks frankolovskib ofrok, bodo najveijetrveje porušili in na istem mestu zgradili novega. Kje bo v času gradnje nastanjena skupina otrok, ki zdaj biva v vrtcu, zaenkrat se ni znano, vsekakor pa bodo prostor zanje zagotovili na Frankolovem. Neprimeren po besedah župana Podergajsa je tudi prostor nad Mercatorjem, saj nima direktnega izhoda na zeleno površino. Kot edina začasna rešitev torej ostaja stara šola, najbolj primeren pro- stor za nov vrtec pa obstoječa lokacija vrtca. Stari vrtec naj bi torej porušili in na istem mestu zgradili novega. In to najkasneje v štirih letih. Zupan Seno Podergajs je obljubil, da bo občina takoj začela pripravljati potrebno dokumentacijo za novogradnjo in da bo kandidirala na vse možne razpise za pridobitev finančnih sredstev. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: Grup A Izvrsten debi Prvi koncert skupine Gamma v znamenju strastnega tanga in dobrodelnosti Mlada celjska zasedba Gamma je v petek s prvim celovečernim koncertom, ki je imel tudi dobrodelno noto, več kot zadovoljila občinstvo in glasbene sladokusce. Koncert je pripravil celjski Interact klub» ki deluje kot najmlajša organizacija celjskih rotarijcev. Predvsem starejši kolegi, pa tudi veliko uglednih celjskih glasbenikov so napolnili malo dvorano Celjskega doma in s tem izpolnili tako pričakovanja mladih glasbenücov na njihovem prvem pravem in uradnem koncertu kot tudi članov Interact kluba. Koi je povedal predsednik kluba Al- jaž Cvirn, jim je z organizacijo koncerta uspelo zbrati toliko denarja, kot so pričakovali. »Dvorana je razprodana, vtisi po koncertu pa so več kot fantasrični. Če sodim po odzivu občinstva. Zbran denar, 1.500 evrov. smo namenili za pomoč trem nadarjenim dij^injam s treh celjskih gimnazij.« Gamma je inštrumentalna zasedba, v kateri igrajo mladi šolani glasbeniki: Anja Čret-nik Videmšek - violina, Miha Firšt - kontrabas. Miha Strniša - harmonika, Aljaž Cvim -kitara in Gregor Deleja - klavir. Kvintet se je predstavil predvsem z deli argentinskega skladatelja AstorjaPiazzol- le in bil prav pri izvedbi njegovih zahtevnih in strasti argentinskega tanga polnih skladb tudi najbolj prepričljiv. Pri tem je po svoje zelo zaiumivo, da so se prav dela tega sijajnega skladatelja tako dotaknila mladih glasbenikov. Mentor in glasbeni vodja skupine Gregor Deleja je povedal» da ga to ne Čudi. Prav ob ustanovitvi Interact kluba so si namreč ti glasbeoiki zaželeli zaigrad Über tango tega skladatelja. »Takrat smo se prvič srečali ob tej glasbi in ugotovili, da zadeva sploh ne funkcionira slabo, Delamo naprej, s poudarkom na delih Piazzolein tudi drugih skladateljev, kot so Brahms, Bar- Gamma so (z leve) Anja Cretnik Videmšek, Miha Strniša, Aljaž Cvim in Miha Riit, na fotografiji manjka mentor in glasbeni vodje skupine Gregor Deleja. tok, Lara, de Sarasate in drugi.« In kje se vidi v Času ta perspektivni sestav, ki mu do vr- hunskosti morda manjka le Še malo več koncertne kilometrine? »S takšno energijo, kakršna trenutno vlada v Gammi, meja ni,« je prepričan Deleja. BRST Folo: MARKO MAZEJ Razred dobrih del V okviru dijaške skupnosti je 4. c-razred Gimnazije Celje-Center že drugo leto zapored pripravil dobrodelni koncert. I^i so pomagali poplavi] encem, letos Varni hiši Celje. Prireditev, ki so jo pripravili v petek v Športni dvorani gimnazije, je izpolnila pričakovanja dijakov. Nastopili so dijaki in dijaške skupine z Gimnazije Celje-Center ter gostje s I. gimnazije v Celju, z Gimnazije Lava ter iz Pošlovno-komercialne šole Celje. Na koncertu je zaigrala ludi Pihalna godba Šentjur, predstavil se je kvartet klarinetov Pihalne godbe l^ško, svoj spored so izvedle tudi laške mažoretke. Dijaki 4. c-razreda s tem dobrodelne akcije še niso končali. Še do konca jesenskih počitJlic bodo zbirali donacije sponzorjev, računajo pa na približno 2.500 evrov .zbranega denarja in donacijo Slovenijalesa v materialu v podobni vrednosti. BS www.radiocelje.com 4. e-razrad Gimnazije Celjo^nter je z dobrodelnim koncertom zbinl pomoč za Vamo hrso Celje. i ^TT- 85 - 28. oktober 200S NUiL NOVI TEDNIK Fbepörtaza VodKaij Vrtiljaka polkin valčkov In MejnificeSloMnskegavrtiy^ s kolegi iz radijskih postaj, ki pripravljajo sorodne oddaje. Darko Bezeniek s Štajerskega vala. Tine Lesjak, Valerija Motaln in Blaž Svab 2 Radia RogU. urednica Radia Celje Simona Br^lezvdružbl MateviaRebavika.kijevsem sodalujonmpodarilcve^e.JozeEkartzRadia Ptuj,Frani Čeme z Radia Triglav tar Saša Pivk Avsec z Radia Sora. Štiri mesece Vrtiljaka Začeb se je v ponedeljek» 28. septembra 1993.ko se je vprogramu Radia Celje zavrtel prvi glasbeni Vrtiljak polk in valčkov. Do zdaj ste )lb poslušali že 786. Ker je vsak trajal v povprečju štiri ure» to pomeni 3144 ur ali 1 SO dni oz. dobre Štiri mesece ne-prelunjeDe|;a oddajanja. Vrtiljak polk in valčkov je crenumo najstarejša oddaja na Radiu Celje, ki se vrti že 15 let, hicrati pa tudi ena najsurejših tovrstnih glasbenih oddaj na regionalnih radijskih postajah. Z dušo in srcem ga že 15 let poganja voditel; Tone Vrabl, ki je odličen ambasador slovenske narodnozabavne glasbe in v svojih oddajah ponudi možnost promod] e tako že 2»lo uveljavljenim glasbenikom kot tudi lisCim, ki na glasbeno pot Šele stopajo. Slednjim z nasveti tudi zelo rad pomaga. Tbne Vrabl tudi skrbi, da vrtiljak zavrtimo tudi na terenu, na različnih prireditvah, kot je bila tudi tokratna jubilejna oddaja v dvorani Kulturnega doma v Štorah, kjer se ni od-vnel le Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje, ampak kar slo- Štajerko Sandra Kribn, pevko ansambla Veseli Begunjčeni, so si za eno pesem »i2posodili ki je v Celju na Ostrožnem. Foto: KATJUŠA Zgodbo o Jožetu Lacku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. www.racliocelje.com čudovito darilo Slikarka Tanja Špenko Centru sodobnih umetnosti poda rila 17 svojih slik v galeriji Hodnik, ki je sestavni del celjske galerije sodobne umetnosti, so prejšnji teden ob zelo skromnem odzivu likovne javnosti odprli razstavo umetniških del Tanje Špenko. Ta se je odločila, da bo vsa razstavljena dela podarila stalni zbirki Centra sodobnih umetnosti Celje< »Ta odločitev je zorela kar nekaj časa. Nisem hotela imeti vseh stvari kar doma. Želim si, da bi bila dela bolj ali manj stalno razstavljena v kakšni javni ustanovi in s tem dostopna javnosti. Vesela sem, da bo center sodobnih umetnosti, po obljubah, ki sem jih dobila, za to tudi poskrbel.« Donacije so se v centru sodobnih umetnosti zelo razveselili. saj ne gre za zelo pogosto dejanje umetnikov. Alenka Domjan iz zavoda Celeia pravi, da je donacija za njih hkrati tudi velika odgovornost. »Umetnica Tanja Spenko je podarila 17 umetniških del, ki so nastala od začetkov njenega dela v 80. letih do danes. Ta odgovor-nosi nalaga skrbno hranjenje podarjenih del. njihovo promocijo in zlasti, da bodo na ogledja\mosli.«A zlasti slednje je vCeiju težko, saj je razstavnih prostorov premalo, predvsem pa ni depojev, kjer bi lahko na primeren in varen način hranili zbirke del. Donacije Se pred leti niso bile v navadi. A v zadnjem desedetju se odpira akuten problem vseslovenskega prostora, da so ateljeji in stanovanja umetnikov prepolni, zato s svojimi umetninami nimajo kam. »Dogaja se, da iščejo zapuščene tovarniške hale in podobno. To je razumljivo, saj ni trga, kjer bi tekla prodaja umetniških del. Ena od r^itev so tudi donacije. Zaradi njih se je začela polniti stalna zbirka v Kostanjevici, kjer imajo to prednost, da imajo odlične depoj-• ske in razstavne prostore. Podobno jesslovenjegraško ga-ierijo. Tokrat smo na vrsti mi, ki nimamo prostorov in zato iščemo druge oblike. Če se ne bo strategija kulturne dediščine spremenila tudi v odnosu do sodobne likovne produkcije, bo teh težav vse več. Vrsta umetnin bo propadla,« svari Alenka Domjan. V Celju ima center sodobnih umetnosti poseben prob- lem s podarjeno zbirko umetniških del Avgusta Lovrenči-ča, Celjana, ki bi bil vreden izjemne pozornosti. »Nimamo prostorov, kjer bi njegova dela razstavili, da bi bila ves čas dostopna javnosti in to je izjemna škoda.« Hidi takšni problemi kažejo, da sla odnos m odgovornost države in lokalne skupnosti do kulture in umetniške produkcije slaba. »V Celju se, na primer, vse kulturne ustanove skupaj že vrsto let yjiman borimo za ustrezne depoje. Tudi odnos do umetnosti kaže voljo in odraz ijudi, ki odločajo o financah in infrastrukturi...« Mestna občina Celje je tako zadnji denar za odkup umemiških del namenila leta 1995, ministrstvo za kulturo se tudi redko odloča za takšne poteze,a pred dvema letoma je vendarle namenilo nekaj denarja za odkup del Alojza Za-volovška. »Vse ostalo, kar smo v zadnjih deseüetjih dodali stalni zbirki, je večinoma podarjeno,« pravi Alenka Domjan. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A Slikarka TanjB Špenko js celjskemu cantru sodobnih umetnosti pode rila 17 svojih slik. Ples na videu Še do petka delavnica v Celjskem mladinskem centru Plesni kolektiv Abomo, v katerega so se združile nekatere od plesno bolj izobraženih in izkušenih celjskih plesalk, je v sodelovanju z Offline produkcijo v Celjskem nidadinskem centru pripravil z;)mmivo delavnico z naslovom Ples in video. Delavnica se je začela v ponedeljek in bo trajala do petka, ko bodo udeleženci javnosti predstavili ustvarjene izdelke. Plesalka Mojca Majcen pravi, da gre pri delavnici za povsem nov pristop in v bistvu tudi nov medij plesnega izražanja. Poleg tega vsaj celjski plesni studii svoje delovanje usmeijajo predvsem na mlade do približno 16. leta, medtem ko v »zrelih plesnih letih« za plesalce zmanjka možnosti udejstvovanja. »Želeli smo si udeležbo plesalcev in plesalk po tem letu in nov, povsem drugačen način dela. Plesni video je namreč novmedij, nova oblika umetnosti, ki je pri nas še v povojih, v tujini pa je to že kar nekako crendovska umemost. Gre za interakcijo dveh medijev, plesa in videa. V procesu ustvarjanja kamera ne- nehno spremlja plesalca, s postopki montaže in režije pa nastane končni izdelek, ki ni predstava na odnj, ampak video,« pojasnjuje svežino takšnega pristopa Mojca Majcen. Vsak udeleženec delavnice bo lahko tako posnel svoj video, prikazali pa jih bodo v petek. Žal je bil odziv na povabilo na to delavnico dokaj skromen. Prijavile so se le tri plesalke iz Slovenije in ena iz Anglije. »Bomo pa zato delali še bolj intenzivno, čeprav v manjšem obsegu.« BRST m it. 04 • 400, oktober 2008 NOVI TEDNIK KULTURA Mednarodne nagrade tudi Celjanom Dništvo fotografov Svit je v petek ob 2. mesecu fotografije več kot vzorno izpeljalo 2. mednarodni FlAP-tn PSA-saton digitalne fotografije. Občinstvo, ki je dobro napolnilo Mestni ki-no Metropol, je videlo 412 fotografij, ki jih je posaelo 278 sodelujočih avtorjev mednarodne fotografske zveze z vsega sveta. FIAP je mednarodno združenje fotografov, ki deluje že cd leta 1950 in povezuje 85 nacionalnih fotografskih združenj spetih kontinentov oziroma skoraj milijon fotografov. PSA pa je podobno ameriško zdniženje, le da v njem delujejo bolj posamezni fotografi iz 50 ameriških in še iz 60 drugih držav sveta. Da sta ti združenji že drugo leto zapovrstjo zaupali izvedbo salona digitalne fotografije celjskemu druStvu Svit, je res lepa čast. Po prikazu izbranih fotografij (na natečaj jih je prispelo kar 1911] so podelili tudi zaslužene nagrade salona, in sicer za fotografije iz teme popotništvo in fotografi- Filmski nagradi Celjanoma Minuli konec tedna se je v Portorožu končal Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec 11. festivala je film Pokrajina št. 2 režiserja Mnka Modemdorier^ Poleg nagrade ves na za najboljši celovečerni film je prejel še vesne za najboljšo režijo, slrar«ko žensko vlogo, scenografijo, fotografijo in glasbo. V sklopu festivala vsako leto najboljši film razglasi tudi strokovna žirija. Za najboljši film so razglasili Lajf režiserja Vita Tauferja. »V Laj-fu so tipični najstniški problemi predstavljeni na enkraten in neponovljiv način»« so presodili žiranti in dodali» da je film eden redkih na letošnjem festivalu» ki se »odlikuje s humorjem«.V filmu igra tudi igralec SLG Celje Renato Jen-ček (na sliki), ki je prejel nagrado S topov igralec leta 2008 za vlogo očeta v filmu Lajf. >»Vsaka nagrada mi pomeni veliko. Ta mi je še posebej draga, saj je bila povsem nepričakovana,« je navdušeno dejal. SB. MJ B m £ Va« ir f I Med nagrajenci mednarodnega salona digitalne fotografije so tudi Celjani (2 (eve) Jure Knvanja, Herman Cater ter Tomaž Cmej. je na prosto temo. Podelili so tudi diplome In medalje dnJštvaSvit. FIAP in PSA. Dela je ocenjevala tričlanska mednarodna žirija. Med nagrajenci so tudi štirje Celjani; Hemun Čater je dobil zlato medaljo društva Svit v od- prti temi, Jure Kravanja pa v temi popotništvo. V FIAP-ovi temi popotništvo je diplomo prejel Matjaž Čater» diplomo PSA pa v prosti temi Tomaž Črnej. V društvu Svil so ponosni na prireditev, ki so jo izpe- ljali. Sklepno dejanje 2. meseca fotografije bo v sredo» ko bodo na Starem gradu odprli še letno pregledno razstavo članov društva. BRANKO STAMEJČIĆ Fotor MARi(0 MAZEJ Nude kot pripovedovalci svoje zgodbe v petek smo v Celjskem mladinskem centru doživeli prav poseben večer. Na prvem iz niTa treh koncertov se je v projektu Pripovedovalci zgodb predstavila celjska skupna Nude. ki praznuje petnajst let. Koncert je bil poseben zalo» ker se je zgodil v interakciji z občinstvom. Nudovci so namreč pripovedovali o ozadjih nastajanja skladb, ki so jih zatem tudi odigrali, z veseljem pa so odgovarjali tudi na vprašanja obiskovalcev. Koncert je minil v za rokovsko glasbo nekoliko nenavadni klubski atmosferi, a je Izpolnil pričakovanja. Ne le zato, ker smo videli in slišali skoraj vse uspešnice skupine. Nude so obiskovalcem premierno predstavili tudi svojo novo skladbo in napovedali, da bo kmalu konec dveletnega posta, med katerim niso objavljali novih skladb. Naslednja pripovedovaika zgodb bo 15. novembra skupina Mi2. BS Nude so bili vpetektakov glasbeni kot pripovedovalskiformi.zatosose med skladbami vrstilo anekdote o ozadju nastajanja njihovih skladb, o neuspešnih festivalskih poskusih in zlasti o sodelovanju z Brankom Djurićem-Đurom.kije presežek v spotu skladbe Pri vodnjaku videl vtam, da sije Boštjan Dermol v sklepni sekvenei iz nosa potegnil smrkelj. - Št 85 «28. oktober 2008 - Slast Billie Holiday v čast Za prav poseben večer je v petek zvečer v Domu TI. slovenskega tabora v Žalcu poskrbela Nika Vipotnik> ki je premiemo uprizorila multimedijski projekt Lady sings the blues o imenitni ameriški diez in blues pevki Billie Holiday. Za predstavitev njenega dela in žalostne usode je izbrala 12 njenih najbolj značilnih džez oziroma blues pesmi. Dramaturgija prestave je bila v rokah Ksenije Repina» režirala pa je Tijana Zinajič. Skozi pesmi in zgodbo o nesrečnem življenju Billie Holiday je Nika Vipotnik popeljala gledalce retrogradno. Zgodba se je namreč začela na koncu, ko je 46 let stara pevka umrla v ječi. kjer je končala zaradi jemanja drog. Kot v zadnjem deliriju se je zalem pred občinstvom pretresljivo, skozi njeno glasbo, odvila zgodba življenja» zaznamovana z neponovljivim ^som, a hkrati kruto usodo ene največjih bluesovskih umetnic vseh časov. BS fyika Vipotnik js s prepričljiva interpretacijo pred občinstvom obudila žalostno življenje eno ttajvečjih pevk bluesa - Billie Holiday. VODNIK TOREiC2ft.10. lO.OO MNZCOtroSki muzej Dober začetek varčevanja uscvarjalnica in o^ed Banke Celje 10.00 Knjižnica Rogatec_ Ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 Galerija sodobne umetnosti Ce^je_ Podoba prostora, situacija iirde celjske r^je okrogla miza: mag. Alenka Domjan. PEtraiiipš, Milena Koren Božiček in dr. MojcaPanixr 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Pravljična ura z Ireno Ver-bič Da temo noč čarovnic 18.00 Anina galerija, Rogaška Slatina_ Celjsko iotc^alsko društvo se predstavi odpTtje razstave 19.00 Knjiailcai^Sko_ Heda ZimSek: Predstavitev dejavnosti Hospica 19.00 Knjigama Antika_ Literarni večer 19.00 Dom sv. Jožefa_ MePZ Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku zborovski akius 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Raztrganci gledaiiSka predstam 10.00 Knjižnica RogaSkaSIatiPa Ustvarjalne delavoice za otroke 16.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice_ Čira čara muc ura pravljic 18.00 Mladinska knjiga Celje CicikJubova pravljična \inca 18.00 Kulturni center Laško Akademska grafika Lojzeta Adamljeta odprle razstave 19.00 SUrigrad Celje_ Društvo fotografov Svit tradicionalna vsakoletna pregledna razstaua 20.00 Dom li. slovenskega tabora Žalec_ Raztrgane! gledaUika predstava m 10 RTAZA NOVI TEDNIK Mala dežela • velik korak »Tisti, Id ise^o nežno in sprosčujoeo masažo, ne bodo najboQ blalsoi. (hredotoeim se na posebne naloge telesa, kamor je treba prit»nfti.«ie nei^msen. Slovenščina kot tai chi Duh Kitajske skozi roke in telo - Svet okoli Hongweija ni otipljiv in materialen, je mističen in temelji na kitajski tradicionalni filozofiji -Še najbolj je Slovenec s pivom v rokah Hongwei Wang pritegne z nasmehom. Njegove velike in vranje črne oči izdajajo kitajsko dušo. Majhen, čmoias Pekinčan pade v oči. Kakopak. Živ primerek bogate kitajske tradicije očara z delčkom slovenskega v njem - s simpatično slovenščino. Njegove rahle besede nizajo pisano zgodbo 34-letĐika, ki se je z začasno domovino prvič srečal pred desetletjem po zaslugi tete in po sedmih letih na račun sestrine poslovne žilice zdaj razdaja svoje znanje, telo in duha. Hongwei je Kitajec» zdravnUi, maser, učitelj tai chi-ja in kuharski mojster -vse v enem. Ko spoznaš Hongweija» se ti Vzhod niti malo več ne zdi daljni. Vse kar veŠ o tem svetu je pred tabo. Brez ovir, saj Se jezik steče kot po maslu. »Ti vprašaj, kaj zanima. Jaz se potrudil ti odgovoriti,« spregovori, potem ko nas v maniri pravega gostitelja pričaka s skodelico zelenega čaja in nalezljivim, ne-narejenim nasmeškom. Besede iz njegovih ust zlezejo pod kožo in kar pove, zveni znano in domače. O Slovencih govori spoštljivo in premišljeno. »Dali so mi jezik,« pravi. In z njim vse skrivnosti in bogastvo življenja zadnjih sedem let tisoče kilometrov stran od sveta, ki ga Hongwei skozi svoje delo, s pomočjo telesa in duha, prinaša v naš vsakdan. Tui Na in tai chi Hongweija iz 16-milijonskega Pekinga ni odgnala ljubezen in s to čudno silo prepletena še ena v nizu romanc« ki pogosto mešajo Štrene Hongwei Wang potegne z nesmehm Njegove velike vranje črne oct izdajajo kitajsko duš«. Še najbolj se eiiti Slovenea pri prtju ^va, saj smuiati (ie) ne zna in tudi Triglav mu ni najbolj mikaven. ljudem sem in tja po svetu. Usodna zanj je bila k^ njegova teta, zaposlena na kitajskem veleposlaništvu v Ljubljani. Radovednost ga je pognala za kratek čas pokukat nekam drugam. »Če je to Slovenija, □aj bo,« si je rekel. »Bom kmalu nazaj,« se je zarekel. Nekajmesečno bivanje pri nas je na mladega zdravnika klasične medicine naredilo vtis in dalo slutiti priložnosti za delo. 2e tri leta zatem je državica pod alpskim soncem bogatejša za tri Wangove s Kitajske, Hongwei, njegova sestra in njen mož se m niso predali brezdelju, temveč pljunili v roke in n^li tržno nišo. »Kitajska restavracija naj bo,« so rekli. In da bo manj konkurence ali sploh nič, jih je zvabilo Celje. Takratna restavracija v mestu pod taktirko njegove sestre je bila ena prvih znanilk okusne in raznovrstne kitajske kuhinje na tem koncu. Eksotični okusi so zagotavljali uspeh, toda birokracija in požr^na najemnina sta ugonobili kuhalnico mojstra Wanga. Toda Hongwei se ni dal. Oborožen z znanjem medicine in izkušnjami iz pekinške bolnišnice se je odpravil od vrat do vrat bližnjih zdravilišč in hotelov. »Šel vprašat, če rabite maser« Njegove roke so v Zdravilišču Dobrna kot čudež na razboleli hrbet in obolelo telo. Njegova masažna terapija Tm Na zdravi mišičnoskeletne nepravilnosti in kronična, s stresom povezana neravnotežja. »Tisti, ki iščejo nežno in sproŠČujoČo masažo, ne bodo najbolj blaženi. Osredotočim se na posebne naloge telesa, kamor je treba pritisnid,« je neizprosen. S Hong-weijem je mc^ bogateti Še z eno od kitajskih veščin. Tai chi v kitajskem Jeziku pomeni končni udarec. »To je daleč od njegovega pomena,«( z umirjenim glasom enostavno razloži bistvo te tradicionalne borilne veščine. »Tai chi je pri nas kot ping-pong,« pojasni. »Mehkoba, poezija in skladnost gibanja,« brez zadrege niza izraze zanj. O tai chi-ju pripoveduje na način, ki izžareva poseben odnos do te starodavne in plemenite vaje za samorazvoj vsakega izmed nas. »Deluje po načelu jina in janga in se pretaka iz enega - Št. SS - 2B. oktober 2008 Tai chi v lota jskem jeziku pomani končni udarec, kar je daleč od bistva te tradidonalne borilne veščine. v drugega. Vsi gibi izhajajo iz pasu.« Kitajci ga vadijo od malih nog. medtem ko ga pri nas počasi osvajajo ženske, večinoma za preganjanje stresa. »Tai chi potrebujejo tudi fantje,« vzpodbuja Hongwei nejeverne moške. Mnogo besed po enem samem počutju Hongwei govori slovensko brez zadrege. Za izgubo kompleksov sta »kriva« vsaj dva - njegov prijatelj in slovar. »Učenje vašega jezika je kot tai chi. Vaja, vaja... in najtežja pri tem je slovnica.« Toda tudi pri jeziku se Hongwei ne da. Pridno obiskuje tečaj slovenščine, saj noče »šlepanja« z angleščino. »Če želim vedeti za težave strank, moram znati zanje vprašati in še bolje razumeti njihov odgovor.« Pri vseh zankah našega jezika pa Hongweijeva sposobnost razumevanja odpove v trenutku, ko je to najmanj potrebno. Le kako ob srečanju pozdraviti človeka, se sprašuje in pogosto »zmrzne«. »Enkrat je dober dan, drugič dober večer, in nato zdravo, pa živijo in serbus ... Toliko izrazov za en sam enostavni kitajski Ni hao!, ki pride vedno prav in še po počutju vpraša,« se Čudi. Hongwei po sedmih letih ni pridobil le ogromno pri- jateljev, temveč tudi »slovenski« želodec. »Oditi na malico, ko je na meniju polnjena paprika, je najlepši del dneva.« Iz njegove kuhinje se vije vonj dišav slovenskih in kitajskih jedi. Toda, ko se pri njem zberejo prijatelji, riževi rezanci z mesom in zelenjavo na kitajski način izginejo kot sveže žemljice v pekarni na vogalu njegovega doma. »Je moja specialiteta In recepta zanjo ne izdam,« se ne pusti prepričati- Vzporednic med Celjem in Pekingom že dolgo več ne išče. Mravljišče ljudi je zamenjal za mimo in zeleno okolje. »Množico pri vas je mogoče videti le v nakupovalnih centrih, pri nas pa mrgoli vse naokoli.« Še najbolj se čuti Slovenca pri pitju piva, saj smučati (Se) ne zna in tudi Triglav ga najbolj ne mika. »Pa morja Še nisem videl,« hitro doda. »Poleti veliko delam, zato se mi vedno ianuzne.« A že kmalu zna biti drugače. Prvič po sedmih letih ga bosta to 2dmo obiskala starša, aato bo namesto za letalsko karlo zaslužen denar izkoristil za morski oddih. Tüdi dekle še pride, morda celo slovensko. »Oh, tukaj bom še najmanj deset let in zanjo šele prihaja pravi čas,« navihano vliva optimizem. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Kitajska mdidonalne borilna velćina deluje po načelu Jina in Janga. Vsi gibi izhajajo iz pasu. NOVI TEDNIK REPORTAŽA Čista zmaga V Celju državne igre specialne olimpijade - Vsi, ki sodelujejo, tudi zmagujejo Telunovalei so se pomerili tudi v metu na koš. To je met za zmagot r • - CfK . 'd. o Brez pomoči včasih ne gre, ampak vdvoje je zabava tudi dvojna! Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je prejšnji teden v bali Golovec v Celju pripravil 6. državne igre specialne olimpijade MATP. Državnih iger se je udeležilo re-kor dno Število tekmoval* cev iz vse Slovenije. »Pustile mi zmagati. Če pa ne morem zmagati, naj bom pogumna v svojem poizkusu,« je v imenu vseh sodelujočih prisego lekmovdcev povedala Nina Notersberg. Slišali smo še slovensko himno in himno specialne olimpijade, nato pa je direktorica CUDV Dobrna Jožica Gru-belnik odprla državne igre specialne olimpijade MATP, ki jih je CUDV Dobrna organiziral Že drugič. !n tudi drugič uspešno. Igre MATP so kol nekakšen dodatek k specialni olimpijadi in so namenjene tekmovalcem z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Tako imajo na tekmovanju prilagojene športne aktivnosti. Na teh i^ah so tekmovali na sed-mih tekmovalnih postajah, kot pojasnjuje vodja tokratnega tekmovanja mag. Tine Kovačič: »Ena od njih so elementi košarke, druga elementi nogometa, pa hokeja. zbijajo žoge s stožcev ... Gre za sklop prijetnih, zabavnih vaj, tako da zraven uživajo in se zabavajo.« Na teh igrah se je zabavalo (in seveda malo tudi tekmovalo} kar i55 tekmovalcev iz 29 različnih socialno-varstvenih zavodov, vaistve-no-delovnih centrov in šol s p rilagoj e nim programom. Vendar pa številke na koncu niso pomembne. Pomembni so tekmovalci» ki so» kar je tudi ctij MATP, tudi zmagovalci. Prav vsi. In po končanih igrah, ko so okoÜ vratu dobili še zaslužene medalje in priznanja, so šli domov, novim (življenjskim) zmagam naproti. ŠPELA KURALT Foto: MARKO MA2ELI Na igrah MATP prav vsi dobijo medaljo in priznanje, ki jih vedno podeljujejo znani športniki. Tokrat sta jih zmagovalcem podeljevala judoistka Urška Žolnir in kajakaš Peter Kavzer (lavo). /WP1 Na otvoritvi je zaplesala plesna skupina Milene Oprvkal iz CUDV Dobrna, ki je navdušila s plesom na pesem Vroče Anžeja Dežana in požela bu^n aplavz. Na slovesnosti so zaplesale se plesalke Plesnega foruma Celje. Po kosilu ie bilo treba počakati na podelitev medalj in priznanj. Čakanje je lahko prav zabavno, če se igrai. Midva sva naihitrejša! Ena od sedmih postaj je vsebovala tudi elemente nogometa, it. 85 - 28. oktober 2008 - TO Banke vabijo k varčevanju če niso že prej> so vsaj v Času svetovne finančne krize banke svoje komitente Še intenzivneje začele vabiti k varčevanju. Zanje je to najenostavneje zbran denar, ki ga lahko posojajo naprej, za vas pa trenutno ie najbolj vama naložba vaših prihrankov» kar se je (za nekatere prav boleče) pokazaJo s padcem tečajev na borzah. Še pred letom dni je lahko zad^iozite.ldjihjevečinabank posameznik z naložbami v dd-nice hitreje in bolje oplemenitil svoj denar, kol če bi se odločil za klasično varčevanje v bankah. Obresti so namreč znašale precej manj kot razlika v tečajih veäne delnic na bom. Skorajda nemogoče je bilo. da bi na borzi kaj Izgubil, zaslužil pa si lahko precej več, kot da si previdno svoj denar vlagal le v banko. Pa Čeprav so tudi banke h klasičnemu načinu varčevanja dodale še nekakšne mešanice varče-vanjainvlaganjavsklade. Danes, ko so rdeče številke na borzah vrednostnih papirjev stalnica, je večina borznih \daga-teljev že Izgubila zaslužke minulih let, klasični varčevalci pa so hkrati s svojim vložkom prejeli še nekaj evrov obresti. V prid varčevanju govorijo tudi izboljšane obrestne mere uvedla v tem mesecu, pa tudi garancija države, da so vloge varčevalcev vame (tudi Slovenija je v začetku meseca zvišala zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22 tisoč evrov na neomejeno jamstvo). Banke so sicer že nekaj časa vedele. da se bodo bančni viri. ki jih same najemajo na raznih finančnih tr^, podražili, zato so vse še intermvneje svoje komitente začele vabiti k varčevanju. Samo pri Banki Celje so se depoziti varčevalcev v prvih devetih mesecih povečali za 13 odstwkov, podobne rezultate beležijo tudi drugi. A i^»ljšane obrestne mere za varčevalce Imajo tudi drugo plat medalje - obresti so se povečale tudi za kreditojemalce. To že močno občudjo gospodarstveniki, ki so v pretekih letih na veliko investiali, in tudi ti- sti» ki imajo večje projekte šele v načrtu in so zanje nameraval vze^ kredit. Pa tudi vsi ostali, ki so se pred leti odločili za kakino vrsto potrošniškega ali stanovanjskega kredita. Obrestna mera za varčevanje po nacionalni varčevalni stanovanjski shemi je 3.20 odstotka, pri čemer je najnižji znesek mesečn^ plačila 50 evrov. Po končanem obdobju varčevanja (najmanj 5 let) lahko varčevalec najame kredit v višini 2»l*kratnika privarčevanega zneska. Kakor kaže trenutno stanje na Ugu, se bodo banke v prihodnosti bolj kot za kreditojemalce trudile za varčevalce, ki so jih zaradi poceni tujih virov kreditiranja pustile malce bo]j ob strani. In Če so včasih med sabo tekmovale, katera bo ponudila ugodnejše kreditne pogoje in nižje obrestne mere, bodo zdaj na drugem področju - katera bo svojim varčevalcem ponudila čim višje obrestne mere. RP toctt •MO K» «DO «see «M oooe nse 7X0 —T— noiM —I— ^^D4» 97«u« oiJ»^ M10M Koliko so v enem letu ugubili lastniki denarnih preseBcov, ki so l9*te vlagali v vrednostna papirje, ilustrativno pokaže graf Slovenskega borznega indeksa. V indeks je vMjučonih 20 najboljših slovenskih podjetij. Revno včeraj je padel pod 5 tisoč točk. Vedno pravi recept za varčevanj. Dodajte svojemu postopnemu varčevanju vsak mesec dogovorjeni znesek in pustite, da z obrestmi naraste. Na koncu ^ t^lega postrezite 5VQÜcuMidf^2j i m. Da boste imeli več in več, varčujte malo po malo. NLB® vi/ww.nlb^i/postopnavarcevania i ■dojBionir Loni je ljubezniv in prijazen mlad orel. je zelo navihan rn igriv malček, ki ima veliko prijateljev, s katerimi se zelo rad igra in preživlja svoj prosti čas. Lonijeva posebnost je, da ima prav poseben hobi. Imenuje se varčevanje Vsak cent ali euro, ki ga ne potrebuje oziroma ga ne zapravi za sladkarije ali razne igrice, položi na nČUtl Vsota, ki jo tma na tem računu, se mu - zaradi prav posebnega sistema - neverjetno povečuje. Za tak sistem poskrbi hranilnica. Z bolj pogostimi pologi se vsota na računu Se hitreje veča. Če kakšno stvar nujno potrebuje, lahko denar z računa kadarkoli dvigne. Vendar mora paziti, da ga nekaj ostane na računu. Tak način varčevanja je zabaven, saj hranilnica poskrbi za številna presenečenja in darilca, tako da Loniju nikoli ni dolgčas. Ko Loni zbere dovolj denarja in ve, da ga v roku enega leta ali več res ne bo potreboval, ga lahko zaklene v posebno skrinjico, ki se ji reče wPOdb oziroma vezana VIO^ vsota se mu na tak način le hitreje veča. Tako si Loni sam privarčuje denar za stvari, ki si jih želi kupiti. Še to, obrestna mefa za Lonijevo ^ varčevanje je do 6,50 Lonija, njegovo varčevanje in račun lahko bolje spoznate v poslovni enoti Hranilnice LON v Celju. Vabljeni! HRANILNICA LON d.d., Kranj PE Celje, Krekov trg 7 T: 03 42 55 174 vww.lon.si info@lon.si m it. 8S - 28. oktober 2008 Varčujemo, če se da Čeprav Slovenci veljamo za »klasičDO« varčne (povprečno slovensko gospo* dinjstvo Ima dve tretjini pri* hrankov v klasičnih bančnih vlogah) > se zadnje Čase bolj kot vprašanje, kako varčevati» pojavlja vprašanje, kaj sploh varčevati. Prihrankov je zaradi podražitev vse manj, zaradi zJoma hnančnega trga v Ameriki pa se je tudi pri nas zaupanje v banke malce omajalo. Špela Peras iz Celja; »Vča-slil je dobro, da varčuje^, če sploh imaš kaj denarja za privarčevati. Varčujem v banki, kjer imam privarčevan denar na vezani vlogi za pet lel. O tem, ali se bankam §e zaupa ali ne, so mnenja precej deljena, jaz bankam še zaupam. Zagotovo je še vedno bolj varno Imeli prihranke v banki kot doma. Če se že ne odlo- čiš, da boš varčeval v banki lahko denar nameniš za na kup nepremičnine.« Vilma Režek iz Ljubljane »Varčevati se danes še zago tovo da, le malo moraš biu iznajdljiv. Najameš kredit, ki ga potem v banko položiš na vezano vlogo. Jaz zaupam bankam. O črnih scenarijih ne nameravam razmišljati, ker sem oseba, ki je polna optimizma. Treba je razmišljati pozitivno in pK>tem se ni treba obremenjevati. Ne bi smeli bili prestrašeni, trenumo gre gospodarstvo navzdol in tako kot je pri vremenu, da za vsakim dežjem posije sonce, je tudi pri gospodarstvu. Če pa ljudje ne zaupajo bankam, lahko zdaj kupujejo delnice, saj se izplača.« Patricija Čamernik iz Ar-je vasi: »Ker imam majhen priliv dohodkov, denar po- Primerjava obrestnih mer hranilnic in banic za depozite nad 6 mesecev Hranilnica Lon fianka Ce^e Nova Ljubljanska banka Abanka SKB banka 5,60% 4,93 % do 5,03 % (odvisno Od visine depozita] 4,74% 4.40 % velenjski strateg pa je priznal: »V prvem polčasu smo igrali slabo, ko se je Koper dobro branil. V drugem delu je bilo veliko bolje, po dolgem času smo dosegli gol iz prekinitve, kar je naša slaba točka. Po 3:0 so gostje popustili, mi pa smo bili nevarni v protinapadih. Vesel sem zmage, sledi pa zelo pomemben obračun s Primorjem.« Trenutno najboljši strelec lige je Edin Junuzović: »Vse, kar smo doslej de- lali, se nam je obrestovalo v soboto. Zabijali smo pravzaprav iz vsake priložnosti. V drugem polčasu se mi je po slabšem prvem Le odprlo. Pričakujem podporo s tribun tudi v petek.« Rudar bo spet gostitelj, prihaja zelo načeto Primorje. MITJA KNEZ DEAN SUSTER Fotor SHERPA LESTVICA 1.SNL IMARIBOft 14 INtfTA 14 IMKCMCaJE 14 4.WT9BU)CK 14 S.OOMŽAL£ 14 6. GORICA 14 7.RU0AA 14 8.1AB0DDRAVA 14 5.PfllMORJE 14 lO.U/KAKOPEfl 14 33:19 29 16:14 24 21:14 23 21:19 2t 20:ra 19 19 9 16 7 f6:l9 17 6 15:22 12 8 t3:28 10 »Nočem biti prvak za ceno izpada v peto ligo!« V ponedeljek dopoldne je argumente predstavil predsednik nogometnega kluba MIK CM Celje Marjan Vengust Po razrešitvi direktorja kluba Francija Pli-berSka in Športnega direktorja Simona Sedlarja se je dvignilo ogromno prahu. In izgleda, da se ga bo še. Marjan Vengust je imel upravičene razloge, da vzrokov ni ta-koj argumentirano predstavil, kajti> tako poudarja, vse skupaj le Škodi klubu. Potem je bil v to prisiljen. »Stvari nisem želel razčiščevati izven kluba. Sedaj kot zakoniti zastopnik kluba podajam tehtne argumente za nepopularne, a nujne ukrepe. Direktor si je namreč v zelo kratkem času vzel pooblastila, ki jih ni imel. Društvu je povzročil velike težave. Z njim dialog ni bd mogoč. Namesto da bi sprejel argumente in spoštoval klubske akte> je začel z diskreditacijo praktično vseh zaposienih, ludi mene osebno. Komunikacija je nato potekala preko medijev. S podpredsednikom sva nato sprejela odločitev, da se ga razreši iz krivdnih razlogov. Tedaj jih nisem želel komentirati, ker sem mislil. da se bomo zmenili znotraj kluba.« Potem je Vengust naštel štiri bistvene točke. »Brez pooblastil je pisno odpovedal sodelovanje z računovodstvom, z družbo ZE ER Celje. S tem je odpovedal tudi finančnega direktorja. Brez finančnega računovodstva in osebe odgovorne za finančno poslovanje društvo ne more dobiti licence, S takšnim dejanjem je odgovorno osebo za zasto- Maijan Vengust je nekajkrat ko je šlo za zelo spome 2sdBVd, povedignil glas. panje neposredno materialno in kazensko izpostavil Delo računovodstva je samovoljno prenesel na društvo, ki za lakšno delo nima ustreznega kadra. Večkrat smo mu poslali v podpis pogodbo za finančnega direktorja, Dejal je, da bo to Nataša Kovačič iz podjetja Mik. Pogodba nikoli ni biJa podpisana. V klub je namesto računovodskega servisa pripeljal revizijsko hišo. Revizija in račimovodstvo pa morata biti nepovezani osebi!« Potem je orisal notranje odnose. »Zaradi samovolje direktorja so se začeli krhati odnosi med njim in ljudmi, ki so že dolga leta delali v društvu. Da bi vzpostavil red, kot je sam dejal, je zahteval, da si vsak dan za vsako uro vsi točno pišejo» kaj delajo, saj je takšna navada tudi pri Miku. Posledice: odpoved licenčnega predstavnika za odnose z javnostmi Roberta Gorjanca, odpoved vodje službe varnosti na prireditvah Francija KlanjSka. pritožbe tehničnega vodje ekipe o nevzdržnih odnosih, grožnjah in šikaniranjih ter odpoved in velika uialjenost dolgoletnega klubskega zdravnika Slevana Dordeviča. Zahteval je tudi razrešitev vzdrževalcev. Odnosi so postali nevzdržni.« Tretja točka je bila kratka, a zelo pomembna. »Gre za nespošiova-nje klubskih aktov in sklepov skupščine ler prekoračitev proračuna. S svojimi dejanji je grobo posegel v višino s skupščino dogovorjenega proračima. V treh mesecih je za 50 odstotkov presegel proračun. Posledica bi lahko bila izguba finančne licence za tekmovalno sezono. Nič nam ne pomaga prvo mesto na lestvici, brez licence se lahko selimo v peto ligo. Brez sponzorske pogodbe je denimo naročil tiskanje imena sponzorja (Faraon, op. p.) na drese V četrti točki pa je Vengust govoril o pogodbah z igralci. »Za ta del je imel pooblastilo. Z vsemi igralci pa je sklenil nove pogodbe. Po večkratnih opozorilih, da morajo biti pogodbe v klubu in podpisane s strani pooblaščenih predstavnikov društva, jih je po več kot triurnem Čakanju uradno prevzela Nataša Riva v podjetju Mik. Pogodbe sem kot odgovorna oseba pregledal in ugotovil, da so v njih materialno in pravno kršene pravice igralcev. Klavzula, s katero bo Franci Pliberšek po šestih mesecih postal menedžer igralcev, pa je po tolmačenju NZS in Združenja 1. SNL tudi moralno sporna. V tem primeru gre za konflikt interesov in izkoriščanje notranjih informacij v osebno korist. Tukaj sem ugotovil, da ne gre več za njegovo prostovoljno delo!« Marjan Vengust je naštel tudi razloge za razrešitev Simona Sešlarja, poudaril, da se ne misli umakniti. Svoje misli je dodal podpredsednik Marko Zidanšek, zaradi Časovne stiske pa bomo o vsem tem pisali v naslednji številki, ko bo najbrž spregovorila tudi «druga stran«. DEAN SUSTER Foto: GrupA m it. 8S • 28. olctober 2008 NOVI TEDNIK 15 Tiselj: »Razmerja sil se spreminjajoče Med dva tisoč gledalci v Rdeči dvorani so bili Številni Šaleški graSČaki in Florljanl. Velenjski in celjski navijači so v petek v dvorani Zlatorog odigrali prijateljsko tekmo, ki pa je bila bolj izenačena kot naslednji dan med njihovimi ljubljenci. Čeprav je bi) derbi bojevit in oster, sta se sodtiika Robert Kraina in Tomo Vodopivec odlikovala s pravilnimi presojami. Celjani so povedli s 3:1, sledil pa je delni izid 5:0 za hitre VelenjČane. Kasneje se je izkazalo, da je bil obračun odločen že tedaj. Moštvo Toneta Tislja je bilo brez udarnega landema »bombarder je v« in obenem stebrov obrambe Miladina Kozline in Mirsada Terzića nemočno. Ob odmoru je zaostajalo že za 7 golov, v nadaljevanju po števibiih izgubljenih žog^ že za 9 (26:17, 46. minuta). Gostitelji so imeli priložnost, da zadanejo državnim prvakom rekordno visok poraz, a so popustili, »pivovarjl« pa so zaostanek znižali in omilili poraz (30:25). Dalo se ga je slutiti, kajli polom v Slovenj Gradcu ni bil slučajen. V soboto zvečer je Tone Tiselj naj-prej čestital boljSim, potem pa priznal: »Gorenje nas je nadigralo, boljše je bilo v vseh elementih rokometne i^e. Derbija v pravem pomenu besede ni bilo, zato se opravičujem občinstvu. Po relativno dobrem začetku se je kaj kma- ■ ''m •/•v s Akcijo Ivana Čupića spremlja soigralec Boštjan Kaval ter EdI Kokšarov in Aljoša Rezar. lu videlo, da je Gorenje bolj v tekmi od nas. Razmerja sil se v Sloveniji spreminjajo, kar je za rokomet dobro, za nas pa malce slabše!« Pobolečem porazu je bil za izjave zadolžen Vasja Furlan, ki se je trudil na vse pretege, a sta bila s Špilerjem navkljub vsej domiselnosti nemočna brez pomoči dobrih zunanjih napadalcev: »Nismo pričakovali, da bomo po prvem polčasu že zaostajali za 7 golov. Potrudili smo se, toda Velenjčanov, ki so bili v naletu, nismo bili zmožni zaustaviti. Čeprav smo nekoliko znižali razliko.« V mesečniku RK Gorenje je Mitja Gavriloski zapisal med dni^m: >»Med vsemi akterji je treba rajti pravo sozvočje...« Na parketu sta se odlično dopoln j e-vala vratarja Matevž Skok in Ivan Gajič, z razdalje sta vobup celjsko obrambo spravljala Ser-go Datukašvili in Boštjan Ka-vaš, po krilu je brzel in izkoriščal sedemmetrovke Ivan Čupi-č» v obrambi sta kraljevala Mat- jaž Mlakar in Marko Oštir, rezervisti so dodajali svoj delež, v^ niti pa je presenetljivo dobro povezoval Marko Bezjak: »Zame je bil to prvi tovrstni derbi. Bili smo motivirani, borbeni. Prikazali smo odlično obrambo do 55. minute, saj smo prejeli le 20 golov.« Selektor Miro Požun ni pozabil med favorite za prvaka uvrstiti tudi Velenjča-ne, saj je trener Ivica Obrvan zbral zanimivo ekipo. DŠ Foto: SHERPA Zmagal samo Alpos četrti krog lige UPC> ki je bil raztegnjen na ves teden, ni bil preveč uspešen za moštva s Celjskega, saj so se zmage veselili le Sentjurča-ni, ki so ta uspeh tudi nnj-no potrebovali. Preostali trije klubi so izgubil K Soštanjčani in Polze-lani pričakovano, Lančani nepričakovano. Napoved je bila pravilna Alpos je odpotoval v Novo Gorico po zmago, kar je pred srečanjem hrabro napovedoval trener Boštjan Kočar. To je njegova ekipa tudi izpolnila in vrnila mir v Šentjur. Težko srečanj e so sicer igralci Alposa od i-grali nekako v krču, a so vseeno imeli dovolj moö, da so v negotovi končnici priSli do prve ztoage v sezoni. Ves čas so sicer vodili, a se niso mogli odlepili na več kot osem točk Gonilna moč ekipe sta bila Takais Brown (21 točk, 11 skokov) in Armin Avdibegović (18) ob dobri igri vseh ostalih v obrambi. V finišu, ko so domačini zapre-tili, saj so se približali na tri točke zaostanka» je stvari v svoje roke vzel Asmir Sadibašič, ki je v štirih minutah dc^egel 11 od svojih 14 točk. Na koncu je bilo 79:72 za Alpos. ki se je tako s prvo zmago povzpel po lestvici. Na praznični petek bodo Šentjurčani, zdaj psihološko precej manj obremenjeni, pričakali neugodno ekipo Slovana, ki za njih ni nepremagljiva. Presenečenje« ki to ni Mnogi poznavalci košarke so pred gostovanjem Zlatoroga v Škof j i Loki napovedovali» da čaka Laščane zelo težko delo, saj je bila po porazu v evropskem pokalu proti Makedon* cem ekipa psihično precej na dnu. To se je pokazalo tudi na Gorenjskem, kjer so okrepljeni domačini, ki so med tednom dobili še izkušenega Marina Bursiča, vodili od začetka do konca tekme. V vrstah Zlatoroga namreč ni bilo igralca, ki bi znal povezati ekipo» zadeti nekajkrat zapored in ustaviti domač nalet. Tako je bilo ob polčasu +9 za Mercator, po koncu tretje četrtine -»-10 in na koncu +7. Nekaj upanja za preobrat so Laščani imeli dobri dve minuti pred koncem, ko so se po trojki Nejca Stmada (12) približali na 65:69, a so domačini znali obranili prednost do konca tekme. Ante Mašić (14) in Uroš Lučič (13) sta bila najboljša strelca ekipe Ale- ša Pipana, ki bo zdaj moral vrniti mir v moštvo in okoli njega. Poznavajoč laško košarki* sko sceno, ta poraz ne bo najbolje sprejet. V petek čaka L^-čane ekipa Corice, ki ne bi smela biti pretežak nasprotnik oziroma je nasprotnik po pravi meri za vrnitev potrebnega miru. Brez možnosti Elektra Esotech je že med tednom gostila ekipo Krke. ki se je pokazala kot pretežak nasprotnik za ekipo Boruta Cerar-ja. Dolenjci so namreč v tem trenutku druga ekipa Slovenije in v zelo dobrem ritmu, kar dokazujejo čudi v Jadranski ligi, in niso dovolili nikakršnega presenečenja. Šoštanjčani so se sicer trudili, a kaj več kot zmernega poraza s 74:88 niso uspeli i2^^eči. Ves Čas so namreč zaostajali» se sicer nekajkrat z -15 spustili pod -10, a so vselej gostje imeJi odgovor v pravem trenutku. Naj vilja razlika je bila +20 za Krko, ki je na koncu upravičila vlogo favorita. Pri Öek-tri je D^an Ćup zbral 19 točk in 13 skokov. Luka Sjekloča pa 17 točk. Šoštanjčani so zdaj z eno zmago skupaj na tabeli s Sentjurčani, v četrtek pa jih čaka domače srečanje proti Postojni, ki ne bi smela biti pretrd oreh. Gledalcem se bo predstavil novi i^alec Nemanja Ka-ralić (20 let, 207 cm), ki je podpisal dveletno pogodbo. Nihaja iz Beograda, igral je za B ligaša Beovuk. Nemoč v Domžalah Polzeiaru so prvič v tej sezoni delno razočiali, saj so bili v Domžalah povsem nemočni proti Heliosu, Realno sicer nihče ni pričakoval, da bodo Hop-si presenetüi Domžaičane, ki svoje rane iz porazov v Jadranski ligi celijo v državnem prvenstvu, a vendar se je pričakoval dober odpor ekipe Boštjan Kubaiia. A od tega ni bilo nič, saj je Helios ves čas stopnjeval razliko do končnih visokih 100:71. Osamljena Shawn King (24, 15} in Daniel VujasinoviČ (17) sta bila premalo za kaj več v tej tekmi. Že danes Čaka Hopse nova težka preizkušnja, kajti na Polzelo prihaja Krka na krilih pr«e-netijive zmage v Jadranski ligi v Vršcu proti Hemofarmu. JANEZ TERBOVC Peterka 4. kroga: Brown, Sadibašič, Avdibegović (Alpos), King (Hopsi), Ćup (Elektra). Igralec 4. kroga: Takais Brown (Alpos). ORAMA NOGOMET 1. SL, 14. krog: Primorje • MIK CM Celje 1:4 (0:2); Džuz-danovič (86); Sacripanti (29, SS]. Kelhar (45), Andželko-Vič (51), Rudar • Koper 5:1 (0:0):Junuzovič (49,56-11 m, 91), Sulejmanovič (58), Cipoi (73); Brulc (82). 2- SL, 12. krog: Šeiujvi - 3o-nifika2:\ (0:1);Roj (69).FirSt [70): Gorenak (37-aö. Vrstni red: Alumirüj 24, Olimpija 22, Triglav 20, Mura 16. Bonifika, Krško 15, Bela krajina, Šentjur 14, Uvar 12, Zagorje 8. 3. SL - vzhod, 12. krog: Möns Qauäius • Simer Šampion 0:3; Kožar (S),Djuranovič{40-lIm. 92), Kovinar Store • Dravograd 1:0; Kac (2-ag), V&iej • Šmarje 4:0. Šmartno ob Poki • Dravi-nja 0:1; Cerenakl51). Vrstni red: Dravinja 28, Šmartno 27, Kovinar 26, Dravograd 24, Odranci 23, Veržej 18, Stojnci 17, Malečnik 16, Simer Šampion 15» Paloma, Čarda 10, Črenšovci, Möns Claudius 9, Šmarje 4. Štajerska liga, 11. krog: Podvinci - Zreče 0:2; Marin-Šek (3), Fiis [59], Pesnica -Rogaška 2:0, Šoštanj • Gereč-}a uas 1:3; Sofiič (24]. Vrstni red: Zreče 26, Pesnica 25, Pohorje 21, Gerečja vas 20, Par-rtzan 18, Rogaška, Podvinci 17, Bistrica 15, Bukovci. Šoštanj 14, Ormož 13, Peca 7, Brežice 6, Šentilj 2. MČL, MNZ Celje, 9. krog: Zaiec-Pivovar Laško 2'A'. Pri-vošnik (11), Prislan (75): Go-luh (34), Kaučič (67), Breč-ko (73). Frumen (89), Hrastnik - Radeče 3:1, Kozje - Vransko 2:2. Vrstni red: Vransko 16, Hrastnik 14. Žaiec, Kozje 13, Radeče 11, Pivovar 7. ROKOMET 1. SL. 7. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 30:25 (18:11); Čupič 9, Datukašvili 5, KavaS. Bezjak 4, Sovič, Mlakar 2, Oštir, Sirk, Rnič, Štefa-nič 1; Koklarov 8. Špiler 6, To-skič 5, GajiČ, Furlan. Peskov 2. Vrstni red: Gorenje 10, Koper 9. Prevent, Celje 8, Ribnica 7, Trimo, Ormož. Slovan 6. Merkur 4, Rudar, Krka 2. 1. SL (ž). 6- krog: Piran - Celje Celjske mesnine 29:38 (14:18): Tlitnjič 7, Maršič 6; Jan-kovlč 12, Stipanova 10, Koren 6, KoliČ 2, IveŠa, GeriČ, Novak 1, Olimpija - Celäa Žalec 39:23 (20:12), Velenje • Ptuj 24:35 (13:18): Halilovič 8, Sivka 5, Oberžan. Muraiovič 3. Musič, Tanja 1; Raškovič 8, Praprot-nik 7. Vrstni red: Olimpija Celje, Zagorje, Žalec 8. Krka, Ptuj, Kočevje 6, Brežice. Kranj 4. Škofja Loka, Rran, Velenje 2, KOŠARKA SL, 4. krog: TCG Mercator-Zlatorog Q0:7 3; Krejič22, Julevič20;Mašič 14, Lučič 15, Sn-nad 12, Berdiel 11, Nuha-novič 8, Košlomaj 3, Nova Gorica - Alpos Šentjur 72:79; Petrovič 24, Likar 16; Brown 21, Avdibegovič 18, SadibaSič 14. Lapornik 11, Dunovič 8, Se-bič, Palčnik 3, Kadić 1. Vrstni red: Krka 8. Helios, Zlatorog, Slovan, Mercator, Koper 7, HopsI 6, Alpos, Zagorje, Eleklra 5, Nova Gorica. Postojnska jama 4. 1. B SL, 4. krog: Ragaška -Maribor Branik 6\:73;Pun^n-nik 18, Pešič 12, Petranovič 9, Plavčak 6, Ambrož 5, Petrovič, Jotič 4. Ravnikar 3; Kobale 23, Vranjkovič 10, Litija - Konjice 99:93; Pire 21, Ambrož 14; Keb-Uč 23, Gačnik 22, Skaza 17, Ci-ganovič 16, Novak 7, Muzel 4, Gole§ 3, Kozar 1. Vrstni red: Parklji, Branik, Rudar 8, Kraški zidar, Triglav 7. GradiSče, Rogaška, Hrastnik 6, Šenčur, Jan-če, Rogla, Litija 5, Konjice, Radenska 4. 2. SL • vzhod. 4. krog: Celjski KK - Tenne OUmia 95:94; Ribežl 29. Turnšek 23, Cizej 13, Grilanc 10, Senica 7, Par-fant 5, Kovačič 4, Hajdaraj, VujasinoviČ 2; Stahl 21, Gobec 20,Hunski 16,Teržan 12, Stojkovič n, Kačarevič 7. Jur-§nik 5, Počivavšek 2. Maribor - Pakman Celje 82:59; Horvat 14. Ploj, 5arkinovič 11; Fe-licijan 16. E. Kahvedžič IU Kočevar 10, Krasniči, A. Kah-vedžič S. Mičanovič, Penca, Dokmanac 4. Vrstni red: Grosuplje, Celjski KK 8. Maribor 7, Ježica. Terme Olimia, Ilirija, Pakman, Dravograd 6, Podbočje, Mavrica 5. Union Olimpija m,, Lastovka 3. 1. SL (ž), 3. krog: TH^lav -Rogaška 92:63; Görmar 26, ZdolSek 18; Lesjak 24, Nelc 18, Starček 11, Baloh 4, Bališ. Brce, Dro veni k 2. Odeja -Konjice 73:65; T. Oblak 24, K. Oblak 16; U. Kvas 20, Ja-vornik 17, Kobale 10, Pliber-šek 8. N. Kvas, Klančnik 4. JelovSek 2. Vrslni red: Merkur 6, AJM, Kranjska Gora S, Odeja, Triglav, Ježica 4, Konjice, Rogalka 3. Domžale 2. Multipower liga. 3, krog: Merkur Celje • Budućnost 66:69; Barič 17, Brovim 16, Hughes 10. Tardy 9, Verbole 8; Jovanovič 17, Milutinovič 16. ODBOJKA L DOL. 3. krog: SIP Šempeter - Krka 0:3. Vrslni red: Triglav, Krka 9, Marchiol 7, Ca-lex 4, Maribor 3, Šempeter 2, Knauf Insulation, Kamnik L 1. DOL (ž), 3. krog: Ptuj -Aliansa Šempeter 1:3. Vrstni red: Vital 8. Koper 7, Šempeter, Kamnik 6, Ptuj 4, Benedikt 3, Grosuplje 2, Novo mesto 0. (KMl f> KOLEDAR lQrek._28,JL0, KOŠARKA I. SL, 5. krog. Polzela: Hopsi -Krka (19). 1. SL (ž). 4. krog: Merkur Celje - Odeja (19.30). L B SL, 5. krog: Šenčur -Rogaška (19). 2. SL- vzhod. 5. krog. Ljubljana: Union Olimpija ml. • Celjski KK (19). Četrtek._3fi,_10. KOŠARKA L SL. 5. krog, Šoštanj: Eleklra - Postojnska jama (20). L B SL, S. krog: Konjice -Kraški zidar. Zreče: Rogla • Rudar (obe 19). 2. SL - vzhod, 5- krog: Pakman Celje - Podbočje (18), Podčetrtek: Terme Olimia -Maribor (19). L SL (ž), 4. krog: Konjice -Triglav (16.30), Rogaška -Domžale (17.30), ■S' I a« it. 85 - 28* oktober 2008 16 i^OTROŠKI ČASOPIS NOVI TEDHIK 0TR05KI ČA50PI5^ ^ "-adovednosti Med 800 obiskovalci so si mnogiz zanimanjem ogledali tudi predstat^ v frizerskega poklica. Odprta vrata Šolskega centra Predstavitev življenja šol zavoda ter Čedalje večje potrebe delodajalcev po prak> tično vseh kadrih s področja tehnike sta le dva izmed razlogov, zaradi katerih Šol* ski center Celje vsako leto konec oktobra odpre svoja vrata. Dan je namenjen osnovnošolcem, njihovim staršem, svetovalnim delavcem osnovnih šol. Predstavijo jim številne programe; od gimnazijskih, preko programov srednjega strokovnega do poklicnega izobraževanja. 7\idl tokrat so mlade ob novostih v izobraževalnih programih najbolj pritegnile motivacijske delavnice, skupaj jih je bilo preko 30, v katerih so spoznavali osnovne značilnosti poklicev, ki se jim zdijo zanimivi in ki morda predstavljajo njihovo bodočo poklicno pot. Pozornost obiskovalcev so pritegnile tudi predstavitve dijakov v uvodnem delu dneva odprtih vrat, kjer so se predstavile samo nekatere izmed interesnih dejavnosti, ki so močno prisotne v vsakdanjiku šo} zavoda. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi dobro opremljene učtlhice, laboratorije in številne specializirane delavnice, v katerih dijaki pridobivajo znanja, potrebna za nadaljevanje izobraževanja ali zaposlitev. Dileme, kam po osnovni Soli, so vsako leto enako pereče, zato ne preseneča, da je Šolski center Celje v torek obiskalo več kol 600 obiskovalcev. BA Tudi logika se spreminja Prejšnjo soboto so se na dvaindvajsetih osnovnih šolah po Sloveniji zbrali najboljši logiki. Tako je tudi OŠ Hudinja gostila 104 tekmovalce in njihove mentorje iz petnajstih šol od Rogaške Slatine do Žalca. Začetno tremo so tekmovalcem s kratkim kulturnim programom pregnali učenci Neža Dordič, Špela Jager, Žiga Medvešek, KJara Nussdor-fer in Sara SkoČir ob spremljavi Pranja Oseta. Da je tekmovanje potekalo v prijetnem vzdušju in brez zaple- tov, so poskrbeli učitelji in ostali delavci OŠ Hudinja. Tekmovalci, ki so že bili obveščeni o svojih dosežkih, pa nestrpno pri^kujejo uradne rezultate republiške tekmovalne komisije. Kot je povedaia učiteljica na OŠ Lava Vanja Ocvirk -Karner, so se naloge skozi le ta spremenile: »So zelo raznolike in vsak učitelj mora spremljati novosti in raznolikost nalog v reviji Logika. Prav tako se lahko učitelji udeležimo seminarjev. Vsak se trudi, da svojeučence čim bolje pripravi na tekmovanje. Priprava je različna: na nekaterih šolah imajo krožke, drugi imajo ure, namenjene pripravam na tekmovanje, lahko pa je logika tudi izbirni predmet. Učenci dobijo naloge, ki jih rešujejo doma, potem pa skupaj preverimo rešitve. So tucü takšne naloge, kjer je treba učence ciljno usmeriti, jim pokazati način reševanja, saj je le-ta specifičen in ni povezan z običajnim in rednim poukom matematike.« BA Letos bodo v okviru festivala Dnevi radovednosti v osmih večjih krajih predstavili več kot 270 različruh pokücev. V Mladinskem centru Celje so v odprli vrata za celjske dijake, študente in liste, ki so želeli izvedeti več o delu novinarja, arheologa, kustodinje, računal-ničarja, informatika, fizika in ekonomista. Festival je letos že 12. leto zapovrstjo. Kot je povedala sodelavka festivala Nika Logar, je do ideje prišlo zaradi tega, ker so opazili, da je mladim zelo všeč, če poklic predstavlja nekdo, ki v poklicu tudi dela. DI. fotor KATJUŠA M Sergej Rine. ki je predstavil poklic računatnićarja, in povezovalec Dejan Pestotnik Objem zate Kaj je lepšega kot drobna pozornost, ki ti lahko polepša dan. Na OŠ Bistrica ob Sotli smo si za izkazovanje pozornosti izbrali petek 10. oktober. Akcijo smo naslovili Objem zate in si podarjali objeme. Učenke Polona. Katja, Anja, Petra, Urša, Jana, Tjaša in Nina so pričakale učence in naše učitelje že zgodaj zjutraj, jih za dobrodoŠUco stisnile v objem in jim zaželele lep dan. Pred začetkom pouka smo se vsi zbrafi v jedilnici šole in si verižno po^ objem. To je bila prva aJtcija, ki smo jo izvedli na temo šolskega parlamenta Ljubezen in spolnost, Kaj smo s to akcijo hoteli povedati? Da na dan potrebujemo štiri objeme za preživetje, osem za normahio življenje in dvanajst za rast. Potrebujemo jih za zdravje. saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske. Zdravi de-presijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava. Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinko\^. Je idealno darilo, primemo za vsako prilož-nosi Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno in ne redi. Predlagam vam. da poskusite 5e vi. NATAŠA MARTINI, vodja šolskega parlamenta Objema je lepo delNf.se lepše jih je prejemati. Mlade bralce vabimo, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga, v kateri lahko na naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošljejo kuponspredlogora dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše medijske hiše. ■" ■« ^ celje MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime ir> priimek: N oslov: OovoljujMi, M meji po^alU |ovno obtavl|«f^i m št. 85 • 28. oktober 2008 NOVI TEDNIK 17 Bo za umore poleg Kamenika obtožen še kdo? Tožilec napoveduje možnost spremembe obtožnice: ali bo preiskava dala še kakšen dokaz o morebitnih sostorilcih? Na Okrožnem sodišču v Celfu bi se moralo včeraj začeti eoo najbolj odmevnih sojenj v Sloveniji. Gre za sojenje Kristijanu Kameniku za brutalne umore v Tekačevem leta 1997. Takrat so umrli 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan Poharc ter njuni podnajemnici, 17-leüia Viktorja Krušlin in njena mama, 36'letna Helena Krušlin. Toda obravnavo so preložili na 12. januar. Razlog je predvsem vprašanje, o katerem smo že večkrat pisali - ali lahko Kameniku sodijo v nenavzočDosti? Znano je, da je trenutno zaradi poslov z mamili v priporu na Hrvaškem. PoharČevoin 17-letno KruŠ-linovo so v Tekačevem našli v mlaki krvi pri vhodnih vratih hiše Številka 9, 75-letne-ga Poharca in 36-letno Kruš-linovo v gospodarskem objektu v neposredni bližini. Umorjeni so biii s streli, pred tem naj bi jih trpinčili. Gre za eno najobsežnejših preiskav v Sloveniji, ki do danes še vedno ni dda toliko oprijemljivih dokazov, da bi se to, kar se je dogajalo usod* nega marca, natančno razjasnilo. Motiv za umore naj bi bilo koristoljubje. Poharc naj bi se hvaliJ, da ima veliko premoženje in da ima denar doma. Morilci naj bi tako iz njegovega doma odnesli za milijon takratnih mark deviz in več kilogramov zlata. Glavni osumljenec jeod vsega začetka Kamenik. Ta je trenutno v zagrebškem zaporu zaradi vpletenosti v enega največjih poslovzmamili na Hrvaškem. 2e od mladosti ima na vesti nekaj kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem, za seboj ima nekaj dru^h sod- Zagovornrk Tomaž Bromše med pojasnjevanjem semtu. da se s svojim klientom nI mogal sestati. Bfomša je pnmer Kamanik prevzel na ieljo nekdafije zagovornice Maijetice Nosen. Senatu predseduje sodnik Martin Jančar. ni h procesov, ki se niso ali ne morejo končati, ker ga ni v Sloveniji. Zaradi Tekačevega so ga obsodili na dvajset let zapora» vrhovno sodišče je nato sodbo razveljavilo. Ko so Kameniku sodili drugič. ga je okrožno sodišče oprosüJo, saj ni bilo dovolj dokazov. Višje sodišče je nato razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Skrivnostni sostoriki v tretjem sojenju, ki bi se moralo začeti včeraj, se zna zgoditi, da se bo spet veliko govorilo o Športnih copatih, ki so lahko aii tudi ne ključna povezava Kamenika s Tekačevim. Angleški izveden- Krist^nova mama Mai^a Kamenik Vandali nad avte? Takole so se neznani vandali pred tednom dni znesli nad enim od parkiranih vozil v Novi vasi v Celju. Sicer pa celjski policisti še vedno iščejo neznanca, ki je sredi oktobra podtaknil požar na enem od avtomobilov, ki so bili parkirani v Škapinovi ulici v Celju. Ogenj se je nato razširil še na tri vozila, ki so bila parkirana v neposredni bližini. ci so namreč stopnjo verjetnosti o tem ocenili na 3, kar je nižja stopnja, kot je menil nemški izvedenec. Stopnja I pomeni identifikacijo, stopnja 4 že nezadostno, 6 je popolna izključitev dolaza. Kot smo že večkrat poročali, zdajšnji odvetnik Kristijana Kamenika Tomaž Bromše pravi, da ni prav nobenega konkremega dokaza, da bi so-dišče Kamenika lahko obsodilo za očitana kazniva dejanja. Bromše meni, da bo prav britansko izvedensko mnenje postavilo obtožnico na trhle temelje, ni pa čutiti, da tako misli tudi tožilec Stanislav Pintar: »Mislim, d^i to mnenje ne vpliva na obtožnico, razen bistvenega poudarka izvedenca, da je bil soočen z resnimi omejitvami zaradi vse slabše kvć^tete dokaznega gradivi Vsako dodatno izvedensko delo na dokaznem gradivu pomeni slabšo kvaliteto ali z drugimi besedami - videti je vedno manj.« Sodnik Martin Jančar» ki vodi tudi sojenje za umor Naserja Beriše in za poskus umora pri Velenju, o čemer smo pisali minuli teden, je sojenje za Tekačevo preloži) na 12. januar. Pintar ni nikakor za sojenje v nenavzočnosti, saj je napovedal nove dokazne predloge, s katerimi Kamenik še ni bil seznanjen, tudi možnost spremembe obtožnice, kar Ibmaž Bromše komentira: «Tožilec je pritresel neko vlogo, v kateri novih dokazov in spremembe obtožnice ni konkretiziral, kar pomeni, da v takem stanju so jenje v nenavzočnosti ne pri- Toziiec Stanislav Pintar napoveduje možnost novih obtožencev v sojenju! de v poštev. Je pa v Kameni-ko vem interesu, da se ta postopek enkrat po teh letih že konča, tožilstvo pa želi vsa vprašanja zdaj odpirati na novo. To lahko prinese novo maratonsko sojenje, kjer bomo zasliševali ogromno prič, ki ne bodo povedale nič novega.« Kot je predsednik senata Martin Jančar že včeraj napovedal, se bosta tako obramba kot tožilstvo vendarle morala uskladiti vsaj pri nekaterih pričanjih, ki so že büa izvedena, da ]\h ne bo treba Se «ikrat ponavljati. V novem sojenju bi tako pred senat moralo stopiti približno sedemdeset priči Zanimiv je predvsem podatek, ki ga omenja tožilec, in sicer, da je možna sprememba obtožnice, predvsem v smislu, da se pojavi še kak obtoženi. Znano je, da primer za policijo Še ni končan. a tožilec kalinih oprijemljivih podatkov glede morebitnih soobtoženih ni dal, le; »Možnost spremembe obtož» nice sem napovedal glede na nove dokaze, ki se še vedno zbirajo zoper še neznane so-storilce. Priče so trdile, da so opazile tri osebe.« Sojenje Kameniku bi lahko nadijevali v njegovi nenavzočnosti le ob njegovem soglasju, ob tem, da se izvedejo dokazi, s katerimi je Kamenik že seznanjen, in da se izvede dokaz (britansko izvedensko mnenje) z zaslišanjem izvedencev, pravi Bromše. Sicer se je ta s svojim klientom srečal, lik preden so ga na Reki prijeli zaradi drog, zatem pa ne več. V stiku z njim je le preko Kamenikove družine. Mimogrede, včeraj je v sodni dvorani poleg številnih novinarjev s^ela tudi mama Kristijana Kamenika. »Sam sem zahteval od hrvaških pravosodnih organov, da se z njim sestanem kot odvetnik, torej na način, kot to predpisuje Zakon o odvetništvu \xi Kodeks odvetniške poklicne etike. Na moje zaprosilo, ki sem ga poslal pristojnemu sodišču, ni bilo odgovora. Zato pričakujem, da se mi omogoči to, kar se od mene kot odvetnijca tudi pričakuje, ne pa da se sestajam z njim pod nadzorom in v nadzorovanim prostoru, kjer ne morem opraviti svojega dela, lako kot moram. F^čakujem tudi neko reakcijo Slovenije, da uredi dvostranske odnose sodelovanja v pravosodnih postopkih, kar bi že morala storiti,« je oster Bromše. SIMONA SOLlNlC Foto: SHERPA Občan pomagal prijeti storilca Celjski policisti so pred dnevi prijeli moška, ki sta na enem od bencinskih servisov na Celjskem poskušala v vo^o natočiti bencin, naio pa pobegniti, saj sla na vozilu imela ukradene re^strske tablice. Policisti so ju prijeli izključno na podlagi (dica občana iz Žalca, kiju je opazil, kako sta na enem od parkirišč na svoje vozilo BMW montirala ukradeno tablico. Gre za 19-ietnika iz okolice Žalca in 18-Ietnj-ka iz Šentjurja, zoper katera bodo tudi ukrepali. Policija opozaija občane, naj sumljive osebe in dogodke prijavijo, saj na podlagi tega storilce kaznivih dejanj tudi hitreje izsledijo. E o u 6 ü w o ? (0 I) ^ C O ŠL 85 - 28. oktober 2008 m - 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ' Čbt^ TED wwassnmuem. Gostilna PRI AHACU Sfopče 31, 3231 Grobelno Tel: 03/746 66 40 E-mail: gostiIna@ahac.si račun la hko pridejo ljid>itel)i grške kuhinje, november pa bo, kot se spodobi, v znamenju martinovega in pojedin na račun svetega Martina. Morebiti za uverturo slasten kozji sir s tartufi in medom, pospremljen z domaam kruhom, nato file kunca v brinovi omah z domačimi njotd ali za ljubitelje klasičnih dobrot, postreženih na neklasičen način v krušni peči, gratinirana svinjska ribica na praženem krompirju, za posladek izvrstne kostanjeve sladice ... Še marsikatero kulinarično skrivnost najdete v njihovih jedilnikih, kot na primer domače štruklje, gratinirane v krušni peči, ob katere se izvrstno poda telečji medaljon v žajbljevi omaki. Pri Ahacu do konca meseca na svoj Zdraviliška 22.3270 LASKO, lelefon 03 573 1610, internet: www.vitapark.{i, email: inf&@vitapari(.si CastiSteliMjivc IdJ +3»(0)5 7S7«50 \ f4t+«6(0)3 75202« ^ Hottl Smogne f«+j«(0)37576610 www.smogavc.com [•nujh hoittfsmo^ACConi Hotel pod Roglo BOHAR1NA2i32142REC& SLOVENUA T«l. Gostilna £mavs: D2/80<50'$30 email: Inro^klec'bismca.com Klet Bu trica tVSK in GostUjia Emavs Vinarska id. 3 2310 Slovenska Bistrica Delovni pon.-sob.: 08:00-20:00 ned.: 09:00-20:00 t I s T t I I Pospremljeno z mladim vinom in živo glasbo ne gre dvomiti v to, da bo martinovanje, ki ga bodo pri Ahacu pripravili 8. novembra, odlično obiskano. Prostor za zaključene družbe do 80 ljudi, veliko parkirišče, igrala za najmlajše, posedanje na letnem vrtu ob čudovito obnovljenem vodnjaku .„Tosole nekatere izmed mnogih odličnih lastnosti, kijih najdete pri Ahacu. Ostale odkrijte sami. flfti. " Bohorč " jftt OOMAČA KUHMA, MAlKZr mU, KOSMA, AU CM, gTBđMOž SpnjcMBo Mioa* M tMujdvit KvedreH 3230ŠenijirpriCe^, Tel.: ++386 (0)3 7<6 14 30, MoUte: ++386 (0H1 666 m www.gostisce-bohorc.com Obrtniška cesta 13 ^mm Tel.: 059 031 314 Fax: 059 031313 ---^ £-pošta: inf0@piz20teka.si http://www.pi220teka.si vi nor tka m Jelikawso B^omir Paj, s. p. 3000 Celje» Linhartova 20 tel.: 03/54S-45-11, e-maih bacchus_cc@siol.net m K 85 • aa, oktobM- 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Vranični prisad ali antraics Vprašanje bralca $ Kozjanskega: zopet se je pojavila nova bolezen, ki je nevarna za živali in človeka, podobno kot pred led bolezen norih krav. O nje ne vemo ničesar, Čeprav menim, da bi nas kmete morali o lem obvestiti na kakSnem sestanku. Bolezen so poznali in opi* sovali že grSki zto vnild. Redko se je javljala pri ljudeh, a je büa usodna tudi zanje. Pogosta je bila pri živalih vse do 18. stoletja. Prodaja mesa obolelih živali je bila prepovedana in v Beneü^preobli-kovanje telesa«. Nič ni pretežko, nič ni prenaporno, volja je, vestnost tudi. Kaj bi Še hoteli drugega od tako motiviranih izbrank? Tokrat smo med terapijo v Thermosli-mu in Bodywarmu spremljali Kristino Sporiš iz Šentjurja. Brez ovinkarjenja nam je zaupala, da je bilo sprva naporno izvajati vse vaje v Thermoslimu, a se ji te zdaj že zdijo lažje in komaj čaka na nov termin. Ugotavlja namreč, da je po terapiji po ina energije, seveda pa k boljši volji svoje dodajajo tudi že izgublje- ni kilogrami in centimetri. Zadovoljna je s svojimi dosežki in ekipo, ki v centru LltMEA SNELLA skrbi zanjo. Poleg terapij je vedno dobro- došlo tudi svetovanje, kjer se razreši marsikatera dilema in poslane vse skupaj še lažje. Redno indlvidu^no svetovanje in vodenje je kot pomemben del sodelovanja izpostavila tudi vodja centra KJavdija Senica. Ob začetku programa si svetovalke veliko časa vzamejo za individualni uvodni posvet, kjer se pogovorijo o življenjskem stilu kandidatk, načinu prehranjevanja, željah in pričakovanjih. Po meritvah in na podlagi strokovnega mnenja in izkušenj nato pripravijo akcijski načrt, ki opredeti bodoče delo in pot do cilja. Veliko poudarka je tudi na pravilni prehrani ia čustveni dinamiki. Vodja centra je zelo pohvalila naše tri nagrajenke, saj lepo sodelujejo in napredujejo, zato v centru LINEA SNELLA verjamejo, da bodo svoje cilje zlahka dosegle. Kristina Sporiš in Klavdija Sanica med teiapijo v Thermoslimu Živali so pogosti prenašalti ra^čnih mikrobov ali drugih parazitov, ki so lahko povzročitelji lx»iezni. Do živali moramo imeti pravilen odnos in se zavedati, da žival in človek živita vsak svoje življenje. Zato je lahko tudi tako redka bolezen, kot je to danes vranični prisad ali antraks, nevaren za vse: od nosečnice do otroka, ki se igra v pesku, ki ga obiskujejo ljubitelji psov, kot tudi za odraslega in močnega človeka, ki misli da je odporen na vse. in odmiranje tkiva - gangrena, Lahko se pojavi kot pljučnica, tudi sepsa ni izjema. Infekcija notranjih organov se zgodi, če človek poje meso okužene živali in to je bilo zanj včasu pred antibiotiki usodno. Bolezen spremlja visoka vročina, oteklina okoli izpuščaja, ki je neboleč. a zelo srbi, pojavljajo se tudi bolečine in krči v trebuhu, ki so različne inter^te-te, srce bije pospešeno, pogosti so padd krvnega daka, pojavi se nespečnost, oteklina oko- li izpuščaja pa je lahko zelo velika in hitro napreduje zlasd, če se nahaja oe vratu, obrazu ali drugih mehkih predelih organizma. Če Imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski na-slov tednik@nt-rc.si. Posebna oblika se pojavlja pri črevesni infekciji. Najprej se pojavi izguba apetita. 1\i so pogoste krvave driske, bruhanje in hude bolečine. Pljučna oblika poteka v obliki pljučnice, ki jo spremljajo visoka temperatura, kašelj, dihanje je oteženo, stanje se hitro slab- ša in pogosto se bolezen konča tragično. Tragično se konča tudi pri prodoru bacila v kri, kar povzroči sepso in hitro smrt. Najboljša je preventiva. Pred boleznijo nas obvaruje pravočasna diagnostika antraksa pri domačih živalih. Pomembno je tudi sistematsko cepljenje živali. Zelo važno je, da se od-scrar^ijo in uničijo vse poginule živali ter izvede popolna dezinfekcija prostorov in terena. V eri anübioäkov bolezen spreminja svojo obliko, saj po-stajajo bacili odporni nanje. Zato poleg njih potrebujemo za zdravljenje (sicer redko) tudi antianiraksni serum. Foto: MM ROŽICE IN CAJCKI Redkev za jetra črna redkev pospešuje Izločanje sluzi, Id se nabere v dihalih ter lajša bronhitis in hud kašelj. Ljudsko zdravilstvo z njo zdravi tudi bolezni jeter, žolčne krče in žolčne kamne. Vsi, ki smo se kdaj preveč napokali črne redkve (Raphus sadvus), vemo, da z njo ne gre pretiravati, saj povzroča hude bolečine v želodcu. Zaradi njene težke prebavljivosti jo uživajmo le kot dodatek jedem. Najbolje, da jo pripravimo tako, da jo tanko olupimo, naribamo na lističe, rahlo posolimo, premešamo in pustimo stati nekaj časa, nato jo ožamemo in zabelimo z bučnim oljem. Na ta način pripravljeno redkev občasno ponudimo skupaj s kuhanim fižolom, črno redkev uporabljamo tudi v ljudskem zdravilstvu, kjer se silno izkaže. Preden pregledamo njene zdravilne moči, še skok v ^o-dovino. Črna redkev izvira iz Male Azije in spada med najbolj razširjene in najstarejše rastline. Oboževali so jo že Kj-tajci. Stari E^pčan so jo dajali jesti sužnjem, ki so gradili piramide. Redkev, tako belo, črno kot rdečo, so gojili tudi Grki in Rimljani. Koren redkve vsebuje oblilo vitaminov A, BI» B2, C in drugih ter povečuje odpornost organizma. Spodbuja izločanje sluzi, ki se nabere v dihalih, zato veljaza učinkovit ekspek-torans- Njeno uživanje se priporoča proti prehladom, i^š-lju, tudi hudemu, ter bronhitisu. Znižuje holesterol in maščobe, obnese se rudi proti revmatizmu, boleznim se- čil in jeter ter proti žolčnim krčem. Odsvetujejo jo ljudem, ki imajo vnetje želodčne in črevesne sluznice, čir na želodcu in tistim, ki imajo bolne ledvice. Cme redkve naj tudi ne bi uživali skupaj s pivom. Nekateri strokovnjaki menijo, da je bolje, če redkve ob uporabi ne solimo. Prelistajmo nekaj domačih receptov. Proti bronhitisu in hudemu kašlju vzamemo po eno žlico sirupa iz sveže redkve nekajkrat na dan, otroci pa eno čajno žličko. Sirup pripravimo tako, da redkev olupimo, operemo, na drobno naribamo, prelijemo z medom in limoninim sokom ter pustimo stati 3-4 ure, nato iz mase izcedimo sok. Do sirupa lahko pridemo tudi tako, da red k vi na vrhu odrežemo pokrovček in izdolbe-mo toliko, da lahko vanjo damo dve žlici medu, pokrijemo in pustimo stati dva dni. Redkev spusti še svoj sok. Vsak dan vzamemo po eno žličko. Piše: PAVLA KUmR Sok iz čme redkve uživamo pri pljučnih boleznih, astmi, bl^ici, zaprtju, za izločanje ledvičnih in žolčnih kamnov ter pri boleznih, je ter, zlasti cirozi. Pripravimo ga tako, da redkve dobro operemo, jih bolj na debelo naribamo, dodamo kakšno korenje ali jabolko, damo vse skupaj v sokoviuk in izcedimo sok. Proti zaprtju in boleznim jeter se obnese tudi, če uživamo solato Iz naribane redkve in korenja, ki smo jo začinili z olivnim oljem, peterSiljem in jabolčnim kisom ali limoninim sokom. Zraven jejmo ržen kruh. Proti boleznim jeter je priporočljivo še, da iz sveže črne redicve izcedimo 100 ^a-mov soka, ga vmešamo v en kilogram medu in Jemljemo trikrat na dan po eno žličko, potem pa vsakičpopijemo skodelico čaja iz poprove mete (Mentha x piperita). Proti Žolčnim kamnom zmešamo 100 g soka črne redkve, 100 g limoninega soka» ID g na drobno naribanega hrena in 50 g zmlele kumine. Jemljemo trikrat na dan po eno žličko. Proti pljučnim obolenjem in hripavosti redkev razrežemo na tanke kolobarje in jih posujemo s sladkorjem. Čez nekaj časa izločijo sok, katere ga pijemo tril^at na dan po eno skodelico. Promocijako besedilo it 85 - 28. oktober 2008 m ^ 20 INFORMACIJE HOVI TEDNIK r ISCEMO TOPEL DOM k. Skrivamo pred hladnimi jesenskimi dnev?-sa nam zelis pridniziti?Zv8seljamtesprBjm6ma!(6269) O dobrih delih SprsŠufata me, zakaj imam tako otožna očke? Zato, ker nimam nikogar, ki bi se z mano igral, moja nova igračka pa je ze odslužila svojemu namenu. Bi se ti prišel igrat z mano? (6275) Kake ste? Ste v preteklem tednu naredili kakšno dobro delo? Jaz sem na primer kmetu na sosednjem hribu pomagala pospraviti lanskoletno zrnje pšenice, da bo v kašči prostor za novo zalogo. Poznam pa tudi nekoga, ki je zelo razveselil kužke pri nas v zaveti^u. Otroci Osnovne šole Vojnik so namieč pod vodstvom učiteljice Mojce Guček zbirali i^dče za zavržene in izgubljene kužke, za kar so jim slednji, seveda pa tudi vsi zaposleni v zavetišču (vključno z menoj), zelo hvaležni-Če imate doma mladega kuž-ka, potem veste, da zanj ni HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimhro branje o uvljenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri meseca. Naročniki bretpiačno prejemajo še vse posebne itdaje Novega tednika. Naročniki rmajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tCHEO, «CSila Vsak petek 41 barvi* stra* televnQilwgi sporedi h Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in primk: tot Oatum rojstva: üiiea: Nepfrtficno naročam Novi tednik zandjmBnjBmesecav podpis: hTTARC io.o. bo podaike uporabljaj samo potrebe oaroAuške službe Novega tednika Majhen, a neustrašen! Samo poglejte ta odločen pogled v njegovih opah' pravi (minildobermanl (6241) večjega veselja kot nova igrača. Naša študentka Nina je pripovedovala, kako so bili kažki zadovoljni, ko so dobili nove igračke • v hipu so se umirili (prej so skakali kot nori in ji hoteli zlesti na hrbet), o^esli novo pridobitev vsak na svoj konec boksa in si v miru brusili zobke na njej. Nina pravi, da ;e bila ludi učiteljica vesela, ko je videla zadovoljne pasje otroke, poleg tega je bila (in še vedno je) zelo ponosna na svoje učence, saj so z zbiranjem igrač in posledično s skrbjo za zavržene kužke pokazali pravo mero dobrote, odgovornosti in Čuta za živali. Menda bodo ti otroci prišli kužke tudi pogledat, da se še sami prepričajo, da so zares naredili nekaj dobrega in lepega. Upam, da tudi meni prinesejo kaj dobrega - košček sira ne bi škodil. Še enkrat hvala otrokom iz Osnovne Šole Vojnik. TXidi vi lahko naredite dobro delo Že. če se oglasite v Jarmovec pri Dramljah in obiščete izgubljenčke. Mogoče katerega od njih celo posvojite. Vrata zavetišča so odprta od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro» ob ^endih pa ste vabljeni na sprehajanje kuž-kov, in sicer od 8. do 10. ure ter od 16.30 do 19.00. Spletni naslov www, go .to/zonzani ponuja ogled vseh prebivalcev zavetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. Do naslednjič prav lep pozdrav pošilja miška Zonzil Pa-pa! NINA ŠTARKEL BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Dru^o za POMOČ ŽIVALIM V STISKI Slo V • M Muce» ki danes iščejo dom, $o vse zdrave, cepljene, sterilizirane oz. kastrirani ali bodo to v kratkem. Čiste in navaje ne bivanja v stanovanju. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo lahko pokličete na tel: 031 326 877. Soncica, 2»5 meseca stara muca» prijazna in igrfva. Uicek» mucek, igriv in navezan na človeka. Baby, 2,S mesece stara muca, nežna in prijazna. Rockson, 5-mesečni mucek, nežen m prijazen. m št. 85 - 28. oktober 2008 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 21 O wDtednik QUiraMo iwroMom Nflwaa teMml NaroenM Novega tednAa boste lahko naroćrfilce uoo(t)ost>« 4 niäle öglose v Növem'Mdi^ do <10. besed In testitko mi Radiu ć^ IzkortstiH tzt^učno s svc^ naroMSIco kartico, naročn^to položrto ozSroma 2 osamim dokumentom naročnica Nov«9a teđrdka. NetzkortMem ugodnosti se ne prenoMfo v nosleclnle leto! KUPIM OSQNO vozilo, od Ichifto im, kok^ koli. kupim. TMja 04) 261-304. 4356 KUPIM WW. h», «novonit, a Celjo, kupim. Pkičilo • gotovino po mlni/po^i (eni. Telefon 031 400-673. S428 Sporočamo žalostno vest. da nas je po težki bolezni zapustil dragi MARTIN PLEŠNIK od njega smo se poslovili v sredo. 22. oktobra 2008, na pokopališču v Vojniku. Žalujoča Anica in sin David z Jelko, ki te bomo močno pogrešali. 5412 ODDAM KIKR prikolico liutvnor. 3.51, $ poviški in zračnimi zavorami, prodom. Telefon 03137S-906. S316 NOV hidravliaii capilnž 2o dno, dotsne 1,1 m. prodom. Telefon 041 783-128. 5433 najugodnejša GOTOVINSKA POSOJILA!!! TTAJCOJSHJElZPlAČajO! ZnesttodSOO-I^EUR na 11 mesecev. iPRSVERHE} PE MARieOR. Panisdnska S t«l: Oa 200 16 20.040 633 332 P£ CEUe. Utka XIV divizijo 14 tel: 08 »O 16 30. 040 633 334 ISkuplMi, nMften0SK)ritv«d.fl.o.| I 22.1000 LiuUpara KZ Sefl^ur lo.o^ Cesft Uono Dobroliićko 3, ^flljur. odda v nojem 85 m' prosto-rov, primernih si poslovno dejovno5toti sronovanje.Telefon (03) 5743-186. n STANOVANJE TRISOBNO ^oaovonie, 65.23 m', v cenim Ce^,prTKl(Tm.TeleFon03t 366-549. 5404 STiWOVANitvVBlaniuJl m\vpe(ord(u, mokopnrii^, pro^onw. Cena po dogovora. Telefon 031451-930. p STiUiOVANIE. dvosobno, S9.SQ m', 1. nod-stropje, Novo vos, Pod lipami, pfodom. Telefon 031 83M77. 5403 EWSOeHO stonovanjeno Otokif, 35,60 m^ 2/5 nodstrapiB, vpisono v zemljiško bpgo, prodom. T^efon 041 305^28. &416 PRODAM DY0$08N0$»onov«nie,81m',vSaronovi-CBVl uliti, v bližini 4. osnovne sole, prodam. Telefon 041 78M66, po 16. ori. 5147 TRISOBNO sloiMnje, 76 m^ v ceirtnj moški, parkirni prowler urejen, prodom. (eoo po domovom. Telefon 041 733-278. 54as DIOSOMOđunonr^, 40 m^. no Olokb, v celoR obnovljem, prodam. Ceno po d> govoru. Telefon 041887-937. 5425 PRODAM S7H)ILNIIC hlodilnft, zamnsvointk, pnlm stF% oijtwpec, sedežno, fronojsko posteljo, bhrnjske elemeirie, irased, fotelje, sušilni stroj, prodom. Telefon 051 424-303. 5442 HUUMUOK, sloki, šted-dnik.»tdno, hbdil-nik z zamnovoln^kom, zamnovolno omon, sknnio, prodom. Telefon 041 284-975. 5439 PETROL ĆmĆm, Dunajska SO, Ljubijana, enota Ceije - vetBpfOđSJB. Gaji 30, Celje, vabi k sodelovanju novega sodelavca/ko REFERENTA lil (m/ž) Pričakujemo: - višjo ali srednješolsko strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehniške smeri, - vsaj 2 lett delovnih izkušenj, . usposobljenost za delo z računalnikom, ' pasivno znanje tujega jezika, - pripadnost delu in prijazen odnos do strank, -samostojnost, natančnost, prilagodljivost. Ponujamo: ' urejeno delovno okolje, ' ustrezno plačilo. - možnost dodatnega izobraževanja, - možnost napredovanja. Delovno razmerje s kandidatom bomo sklenili za določen Čas, z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom in zakonsko predpisanim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom, delovnimi i^ušnjami in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol d.d., Ljubijana, Sei^etni Celjon, mledosten, si želi prijateljico do 59 let. Resno. Veliko potuje in hodi no morje. Agenrijo Ahm, telefon 041 248-647, www.supero-ian.si. 5423 PRUAZNA in mfino. 47-jetno vslužbenka Iz loskego, si želi pn*joteljQ do 57 let. Agnidjo aIoii, telefon 041 248-647. www.superalofi.si. 5423 ZEO ampoiicno. 404eti>a, vHko. sam^o žensko, s svojim lokalom (n bSo, želi prijoleljo do 55 ki. Agennja Alon, telefon 041 248-647, www.superokm^. 5423 ZAPOSLITEV SUKOPtlSKAMAznpo^ Mohe. d. 0.0.. Sorommevo 11, Celje, tetebn 04164^ 121. n mm ZENITHA posredovoSnko Zauponje, ki je oponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo več kot 35.000 osebom, posre-dufe zo vso Storno obdobja, brez-{đačno zo ženske do 46 let. Telefon (03) 5726^19,031 50S495. Leopold Ore-snä[ s. p., Dolenjo vos85, Prebold, n lUeme aftiefjćn, nnjeiM m kmvi-livm sotfeUvee bi ^odrotjo tri»^. Momofit rtđftszipo^nvt Zejetsfc tek^ In^ormecije od pone^b do oetiie. tete-fot03/42&01-60. ioA Minborrki C. 44.3000 Iskreni f«mtie preprosta, zvesta dekSeta. Mnogo (iti je. zato punce, pozabite na rozočaisnja ter |h brez stFoSkov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, 9dm: 031/636 378. {MpiUOrtMi t», IWiqi VM B6. NUd. 5UtfATIČEN, pošten, nKđd, iskn-ben«, z vi^o izobrazbo, zeli spoznah prijetno nekadilko, do 48 let. Agendjo Alon. telefon 041240^47. wwwiupe-rakir.si. S4a3 30.000 pesratfovsni, 11.000 novit) pouianMev Je bilo v pretoKlem Mu »klenjenlti z ntio pomočjo. Letos to-ie, da jih bo te već. ^ttne posredovalnica zd VS6 geneiadje. Zaupanja, Dolonia vas 96. Prefjold. 03/57 28 319, 031 SOS 49S, 031 83$ 370 ADVOKATsredn^ lel, mjefl.sižefi žensitaz vsaj Sfdnjo iz^razbo, do 44 let. Agen-dfo Alcn, iMin 041 240^7. www.su-peralon.si. 54» DELAVCA za delo pd zemeljskih delih in nizkih gradnjoh, zapodimo. Telefon 051 377-91». GMOVinder(La.o.,Zod(K bravo 126, Skofjo vos. S426 BAZNO_ PO^NA zokonoi bi m prravTiaki, će ste somi. Vi ostonelevhiS, midra po bi wm pomo^k. Tudi finonćno. Telefon 04f 24U47. 5423 KHIIGOVOOSTVO Nuk vam mxli mm. kokovostno in po ugodnih reooh računovodstvo za s. p., d.o.o.. dnjstva, piepi-sovonje seminor^h in mo^sir^ no-ksg ter pisai^ Izvidov zibüvmkom. Telefon 040 849-613. Sonia Jovoroik, s.p.. Maribodui(.68,Celje. S39i L£A5JN6l, kredffi, potn»nisktkred»i, bone-ni pomnik zo BKS^nk. Eun^Mild DrogonMilenkovics. p., P.E. Mariborske 86, Celje. Telefon 0414154)2,041491;^ 189,059223-652. 544i Podjetje NT&RC. d.o.o. DireklorSre6(oŠrot Podjet>e opravlja Časopisno-zaJožmško, radijsko in agen-cijsko-iržno dejavnost Pbstov: PreSemava 300Ü Cdje. lelefcm (03) 4225190, fax: {03} 54 41 032. Novi lednlk iz^ja vsak (orek in peidc. cena rorko\i^ izvoda je 0^1 EÜR petkovega pa 1^5 EUR. Tajnica: l>a PodpeČan Veler. Naročnine: Mafda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujlrH) je letna naročnina 189,60 EUR. Sievtlka transakcijski računa: 06000 00267S1320. Nenaročenih rokopisov inioio- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarske središče. Dunajska 5. direktor. Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na do-dano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovoroa urednica: Tat|a na Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana SiamejČiČ Računalnik prelom: IgorSailah, Andreja Izlakar Obliki^onje: wsvw.7Tunjddesign.com E-mail uredništva: tednik(^trc.sf B-mail Idmičn^ uredništva: lehnika.tednüc^i-rc^ RADIO CEUE Cktgovoma urednica: Simona Brglez Ur^nica infonnativnega programa: Janja Intibar E-mail: radio@nt-rc.5l. E-mail v studiu: i nfo@^rddi ocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-PokJič. Brane Jeranko, Špda Kuralt, Rozmari Petek. U^ka Seli^nik. Branko Siarneičič. Simona ŠoliniČ. Dean šuster, SaSka T^ržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje o^asnega prostora v Novem tedniku !n Radiu Celje ler nudi ostale agencijske storirve. Pomočnica (č Propaganda: Vojko Grabar» Zlatko Bobinac, Viktor KJenovtek, Alenka Zapudek. Rok Založnik TMOK (03)42 25 190 Fax: C03^54 41 032. (05)54 43 511 Sivefem oglasov po deld. po^ agendja^nt cc.s Št. as - 28. oktober 2008 m ^ 22 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanle. Zaradi pomanjkanje prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi pregledr>osti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovr>e Izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih sluib fn uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje; http: //wwvs^.ess.go v.si; pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-javi mogoče. UECEUI OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA m}H\i TGM • Wl UPRAVUARiE TEŽKE SRADSiNe MEHANIZADJE. DOLOČEN ČAS« 3 M!SECE. 30.10.2008; CRAONiE ŽVDIAN D.OJ): UUCA HEROJA LA»A 8, SOMCa^ VOZNIK VIUČAflJA- MO^KI; PREMEŠČA BREMENA. IVIUČAAJEM naklada au aazklada pa* LfTE. SKRBI ZA V20RŽEVAKJE IN SERVIBAKJ^ viuUaiA. OPRAVUA mPSA oaA PO Hm OILIH na0hej»E6A: DOLOČEN ^ 3 UČSEH l]\m: CEUSKS MESNINE D.D. CELK. (2STA VTTmOVUEirSMDKUE CDAR M^ HEUI2 KNAUf PUlŠfiAMl iZCEU VA POUC IZ HIAITI ZAPOSLJIW ZA DOLOČEN ČAS I MOŽNOSTJO ZAPOSIHVE ZA NEDOLOČEN ČAS: OGLOČ» ČAS. i lüsec 11U008: fSAtCC H.R: KADROVSKO SVETOVAUl 00.0. PODRUŽNICA CEUE. UUCA UV.OIVIZUE 6.30D0 tsu VOZNIK KAMIONA M/t VOZNIK KAMIOKA. VOZNIK V CESTNEM PftOUHU tOlOČEN ČAS. 3 HESEtZ. 111.20D8; ERAQUEISVW D.OJ); UUCA HEROJA ljU3(A S. 3DOO(aiE NATAKARICA H/l KOMUNIKATIVNOST. NATANČNOST. nmtük ČAS. FRIGO mmSPORT.TftSDVIM IN S0S71NSTV0 PETER Pt^KlP; LOPATA a 3DQ0 CEUE DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNA 6RAISENA OEIA • M/Ž: POMOŽNA CRAOBEKA DELA. OaOČEN ČAS. 12 MESKEV. 23.^0i008; GR/UINJE RO.POT ROSANA mU mm SP: PARMOVA UÜCA 1,3212 VOJNIK NATAKAA - M/l STBEŽBA PUAC IN NAPITKOV, DOLOČEN ČAS. 12 MSSECEV. SO.IdiODB: FARN-PRALNICA. PREVOZL BOSTINSTVO ANDREJ FAR-KA^Si^mSTOVA S 0.3304 DOBRNA ČISTIUCA 2SUR/TEDEN} NA DBMOÜU C6JA M/l fmhii PROSTOROV IN OPREME. DEL ČAS OD PON. DO PET. MED 18.00 20. URO. 00 LOČtN ČAS. 3 MESEK. M1.200B.' 5S FAQUTY SERVICES STDRrm IN TRGOVINA ILD.O; PTUJ. SKACESTA 9^2000 MARIBOR VEDEŽEVANJE • M/Ž: VEDEŽEVANJE PD TEIEFO NU. NEDOLOČEN ČAS. 23.1020(16: VlOEäVAfilE MIŽA, SMrUA SOKOVNIK SP: KIDRIČEVA ULJCA 246.3000 CEUE VOZNIK VOZNIK TDVORNE&A AVTDMOftlA • U/h NA-KlAD IN RAZXLAD TOVORA: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 29.ID.200B: aLJlE UNUA D.0.0: (PEKARNICU CESTA 12 a 3000 CEUE TALJLIlIŠKI FKIMO&NIK POQNKOVAÜCII. • M/Ž: NAU6AHJE EliME» TDV NA0VI5ALD VODENO S TAL RAZUEAWE ELEMENTOV Z DVIBAIA VODENEGA S TAL PRAVA ElIMEVTOV NA QNKANJl BRUŠENJE. ZIA8AMJE; DOLOČEN ČAS. 3 I^ECi 8.1U008; POUNKOVALNICA. STDRFTVENO PODJETJI D.O.a' BEŽIGRAJSKA CESTA 8.3QDQ CEUE ZIDAR ZIDARSKA eUDBENA OOA • M/Ž; POMOŽNA GRA06ENA DELA. OIXOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2B.^DiQ0e: GRAOUE RO.POT ROSANA GRUM JESENEKS.P:PARMOVAUÜCA U212V0JNIK TISAR TESARSKA GFtADBENA OEU • M/Ž: POMOŽNA GRADBENA DEU. DOLOČ» ČAS. 12 MESESV. 28.10,2008; GftADUE RO.POT ROSAMA GROM JESENEKS.P:PARMGVAUUCA1.32>2VOJNIK PL£SKAfl Pli»AR • M/t PIHKARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 2S.ta2[)0S: AIMM. 6RADDENI> ^ IN STORTTVE D.0.0; STANETOVA UUCA 1. 300DCaJE SUKCmSKAR • FASADER • H/l VSA SUKOPIE-SK/UtSKA IN FASADERSKA OOA. NEDOLOČEN ČAS. 20.1U005: MSGRAD SRADeOliSTVD TRSOVIMA STORITVE D.QJ}: GOSPOSV^ UUCA 3.3DI30CaiE PflEOBUKOVAUC IN SPAJALfC KOVIN VARIIIC • OI^VUANJE VSIK VARILSKIH DU V iWZVOONJL VARJQUE PODSKIOPOV. VARJEUE KONSTRUKCIJ. OPRAVUANJE VSEH DR na STROJIH IN napravah ^ NEDOLOČEN čas. 18.1U0QB: CONTAINER PRDIZVl^NO PODJEUE. OilO: BEŽIGRAJSKA cesta 8. SOOd caiE NäJA POKUCNA IZOBRAZBA (00 3 LET) OORSKO^NSKI OEIAVEC-M/2: ODRSKDSCEN-SKA DEL^ DOLOČEN ČA& 29.10i0D8: SUTVEN-SKD UUDSKO 6l£DAU§ä CajE. GLEOAUŠN TR6 5.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA PRODAJNO NABAVNI KFiRENT • M/t S)016 ZA ZALOGE REZERVNIH DELOV. SODELOVANJE S PROIZVO(»JD, NAROČANJE (SKR8 ZA PRA VILNO IZPOLNJENO NAADČIINICO). SKRB ZA SKLADlä^lO POSLOVAUE (MMUKI. V1ŠKL INVENTli«. GOMI IZDEUU). PROOAJA GO TOVIH (ZDEUOV. TFIEFONSKO. ELEKTRONSKO IN OS^O KOMÜNICIRANJE S STRANKAMI: NEDOLOi^ ČAS, 1.11iQD8: MANPOWER OO.O.; MANPOWER D.Oj): PECEUi STANETOVA UUCA 14.3DQ0(fiJE POMOŽNI ZAVAROVAUii ZASTUPNIK • DELOVNO MESTO V CEUU • M/t ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV. USPOSASUARIE ZA PRIOO BTTEV DOVOUERIA ZA OPRAVUAMJE PG&OV ZAVAROVALNE&A ZASTOPANJA. TERENSKO SLO: ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 18.1U008: 6QRRAU ZAVAHOVJ^CA DJ}. UUKJANA. I00IČEVAUUCA3. lOODUUBUANA OBRATOVNI EUKmiKAR QeRATQVNi EIĐ^TRIČAR - M/t NAĐZIRAHJE. VZDRŽEVARft IN POPRAVIL ElfKTT^ NAfltAV. OPREME. STROJEV IN ORU&A P0CKI& NA EiEKTRIČARSKA DOA.' NEDOLOČEN ČAS. 7.IUOOB: mJl PRDIZVtmiA VAUEV IN UUT* KDV Ü.OXI: ŽELEZARSKA CESTA 3. mo FRIZER FRIZER AU NA^ OaOVNBA MESTA - M/ t FRIZERSKE STDRtTVE. NHKIIOČEN ČAS. 31.10i008.' FRIZERSX] STUQO L VLADIMIR B& UNAS.P:VRBN0Z76.3230^JUR NATAKAR NATAKAR • h^t PRIPRAVA IN STREHA PUAČ. NEDOII»ČEN ČAS. 1.11200&' MARCO POLO NA* TALUA URH SJ^ UUDUANSKA CESTA t4.3N0 CEUE NATAKAR • M/t STT^BA PUAČE. DOLO ÖN ČAS. 12 MCSECEV. I.IUDOB: INHGROS PODAJE ZA Nin£ GRMMJE IN ^BENI INŽENIRING. D.0.0. PRO^l^D 46. ŠENTJUR. PRGSENESK04S.3230Š!K?J(A PROOAJAUC FRODAJAiECVTI^VINI ZA MALE Ž!VAU-M/t PRODAJAOPREMEZAMALE &VAU. NEDOLOČEN ČAS. mvm. ALFAPET TRGOVINA OO.O: L£-TAUSKA CESTA ŽSJOODUlSUANA PRODAJALEC - ^ PRODAJA TEKSTILNEGA 8(A5A. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 10.11.2008: WTT B TRGOVSKA DRUŽBA. D.0.0: PRI KOMENDI lit mBKOMENOA PRODAJALK* M/t SVHOVANJE IN PRODAJA BELE TEHNIKE. NEDOLOČEN ČAS. 31.10^008: BELO TEHNIKO BLUO DRUŽBA ZA TAGOVINC (N POSREDOVANJE OO.O: MARIBORS(A CESTA &UDOSCEUE PRODAJALEC DELO GO POTEKAUJ V TRGOVINI MAVA MAYA V CEUU S ^RTNO KONFEK* CUO IN OPREMO. Dao 80 POTREBI POTEKAIO m V DRÜGIH POStOVANICAH ^AJER^ RE-GUE: OaOi^ ČAS, 12 MESECEV. 29.10.2008; TTII SPORTS FASRiON PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIK OBLAČIL 0.0.0. UU8UANA, BRNČ^ &VA UUCA 13.1231UUSUANA-ČRNUČE EKONOMSKI TEHNIK KUIGOVODJA ŽENSKE: IZDOAVA OBRAČUNA DDV. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA. BLAGAJNA, PREjm RAČUNI; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 111.2008: aUS)^ MEDINE OD. CEUE. CESTAVTRNOVUE 17.3000 CEUE ZAVAROVALNO RNANČNI SVETOVALEC - OaO NA OBMOČJU CEUA- M/t' SVHOVAHJE PRI H STRI IZSIR] RNANČNIH NAU2ŽB. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 8.1U008: FINPRO C ZAVAROVALNO ZASTDPNIŠKA DRUŽBA 0.0.0: SUMNIKARSKA CESTA 3.1230 DOMŽALE EKONOMSKO KOMERCIAIMITIHNIK ZAVAROVALNI ZASTOllilK ZA OBMOČJE CEUA TRŽENJE ZAVAROVALNIH STOKTEV. NE-iNČAS.30.1D.200B:PRIMA2AnĐPSTV0 ZAVAROVALNA ZASTDPNläU DRUŽBA D.OO: PARTTZUSKA UUCA 19.1000 UUBUANA PRIPRAVNIK-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE (HJA - M/t TRŽENJE ZAVAROVALNIH mm. NEDOLOČEN ČAS, SO.lojo»; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOffllSXA DRUŽBA aO.O: PARTIZANSKA UUCA n. 1000 UUGUANA GRADBENI TEHNIK DELOVODJA GRADBENIŠTVA ZANiZKE GRADNJE • DELOVODJA GRADBENIŠTVA ZA NIZKE GRADfUl DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2.11.200B: 6RADILIE ŽVEPLAN D.0.0: UUCA HEROJALACKA UmtBM STROJNI TEHNIK RESOUiC • M/t KLAS^ fOOUUE. NE-DDU)ČEN ČAS. ?8.iyOOB; UBELA ORODJA. (ZDEUlVANJE fXm IN PERF0R1RANJE PUl-ČEVINl D.O.D: CEUE. DPEKARNIŠKA CESTA I 3000 CEUE TEKSTIUiO KONFEKCUSU TEHNIK EZDEU^ANJE KROJEV IN MODEURANJE - M/t CZDEU3VANJE KROJEV IN MDDEURANJE S PCMOČJO RAČUNALNIKA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 16.1120QB: VRVICA PROIZVODNJA TKANIH \H PLETENIH HAKOV. VRVIC. ČIPK iN OKRASKOV D.O^ CEUl KOSOVA UUCA 14. KOSOVA UUCA 14.3000 CEUE KOMERCLAUSTiVSŠ) KDMERCIAUST • IZBRANI KANDIDAT BO IMaPRILDŽNOSTVSOOELOVANJUZDIREKKlR-PODJETJA SVnnVATI IN PREDSTAVUAT1 TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE INFORMACUE ZA KOMERCIALNI PROGRAM NA TERENU. SEJMIH iN RAZSTAVAH, ZBIRATI. fflJDOeiVATI IN SPRE- MUAB POOA1XE O TRZMH RAZMERAH. ZBIRATI IN UREJATI POVPRA^ANJA. SESTAVUAT1 PONUDB IN V S)OELOVAUU S PROIZ^OÜIO Hm IZLKLXE IZ PR06HUIA. SKLEPATI KU-PtmOAJNE POGODBE DO VIŠINE IN PO POO 81AS?BM TKŽm mOGHAM IN NABAVUAT1 ZA PROfZVDOfUa IPO: ODLOČEN ČAS, 12 MESCEV. 31.10.^1: KOVISUVARNA PROIZVDDUA. TR-GOVINAIN mm 0,0.0: ^LEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE INŽENIR GRAOBEmiTVA VDĐJA GRADBIŠČA • m/t' VODJA fiRAI»^ GOU)bN ČAS. S MESECEV. 2.1U008; GRADUE ŽVBPIAN 0.0.0; UUCA KERDJA LACKA S. 3000 caiE NOTRANJI KONTROLOR • liVt PRGSKAVE IN MERTTVE NA TERENU IN V LA80RATORUU. ISIELAVA POROČIL DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. tnm: GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0: UUCA HEROJA LACKA S. 3000 (EIE OBAAČUNSn TEHNIK - M/t MERITVE NA TERENU, OBDELAVA PODATKOV. iZOEUVA GRADBENIH KliJIGDOIC^N ČAS. 3 MESECE. 2.11.200S: GRADNJE ŽVEPLAN OO.O: L^CA HEROJA LACKA B. 3000 CaiE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) TERENSKI MERIIEC - M/l ZAKOUČBE IN POSNETKI Z GPS. OBD&AVA mm, [ZDEIAVA GEODETSKIH IN P(0 NA^TOV: DOLOČEN ČAS. 3 MESECI Ž.1UD08,' GRAOUE ŽVEPLAN DJXO: ULR:A HEROJA LACKA4.3000 CEUE UNIVERZrTTTT«! DIPLOMIRANI PRAVNIK »VIŠJI PRAVDStONI SVETOVALEC jPOl) - STROKOVNI SOSUVEC- Wl PROUČEVANJE ZADEV. KI MU JIH DODEU PRAVOSiXiNI RJNKaONAR. mmva mmk podlage za sprejem OOL£^ PRIPRAVA ODLOČITVE. PRiPRAVA OBRAZraŽlTVE ODUlČnVE. ZASTOPANJE STRANK PO POOBIAST^ FUM(aONARJA PRED SODIŠČI IN DRUGIMI ORfiANL SPREMUAUE iN mOUČEVMJE PRAKSE tujih SODIŠČ TB TUJE STROKOVNE LHERATUREi: DOLOČEN ČAS. 10 MESECEV. L11i008: DlOtOŽNO SODIŠČE V €E> UU. PREŠ^NCVA UUCA Zl 3000 CEUE UDVETNIK-PRIPRAVNIK m/t ODVETNIK. D^O Cen čas. 12 mesecev. 8.11.2008; VERSTDVŠEK BOŠTJAN ODVETNIK. UU8UAKSKA CESTA 6 A. maui ODVETlil^ KMDIDAT - M/t DELO V DOVE* TNIŠKI PISARNL DOUlČEN CAS. 12 MESECEV. B.1U008; VER^EK SO^JAN ^ ODVETNIK. UUBUANSKACESTA6A.3000 CEUE SVETOVAUC ZA PRAVNE • M/t POMOČ m ISPRAVI PREDPISOV IN DRUGIH ZAHTE^EJŠIH 6RADIV. ZBIRAHJE, UREJAKJE IN PRIPRAVA POOATXDV ZA DBUKDVAUE ZAHTEfflEJŠIH GBADV. SAMOSTOJNO OBUXO VANJE MANJ ZAKIEVMH UKREPOV S PRBLD6I UKREPOV IN UPRAVUAJE DRUGIH UI^VNIK NAUK PODOBNE ZAHTEVNOSTI: DOUlČEN ČAS, ^OMESECEV. 1.11.2008: OBČINAOOBRNA. DOBRNA 19.3204 OORRNA UNIVEflZTTHNI DIPLOMIRANI IN^NIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE STROKOVNI SODELAVEC VII/2 - M/t' RAZVOJ. iZfiRADNJA IN UVAJANJE NOVE APUKATIVNE PROGRAMSKE OPREME. VOOENJ^AJAUE INR^RMAOJSKIH mjEKTDV TER IZOBRAŽE* VAU IN USPOSASUANJE UPORARNÜOIV; 00 LOČEN ČAS. 12 MESECEV^ 29.1Qi008; SPUŠNA BDU^IŠNICA CEUE. OBIAKOVA UUU 5. 30Q0 CEUE UE LASKO VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VDZ31A • M/t' PREVOZ PfVA. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2118.2008; KMETUSKA ZADRUGA LAŠKO LD.D:SEVCE 18 A. 32?2R1MSKETOPUCE KUHARSKI POMOČNIK Vam oi bilo oikoll jasno, kako vse kolike urinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, katera sestavina naredi dober kruh? Ali pa Se danes ne veste, kako nastane papir? Novi tednik in Radio Celje vam 2daj ponujata odgovore na vaša vprašanja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon napBite svoje podatke in nastanek časaželitespoznati.Sre^neizžrebancečaka 1 v od kriva nj e s kri vnosti. IfiMLDflim^ Mov: Spoffiati {elfiTv kako nasLans Ipredlegsjis wo alt nt stvyi): novi^ rad[oč@8j@ TO PoStpCfl M naslov: NT&RC, Preiemni 19.3OQ0 Ce^ t pripisom: Pol v odbrivante. - it. 85 - 23. oktober 2008 - POMOČNIK • DELO V RADECAR • m/2: POMOČ PRI POPRAVI TOPUH M HLADMH ORRO^OV, DOUN^ tf&. 8 UESECEV. 23.11^008: SOOEXO PREHRANA \H STORm/E OO.O: ŽELEZMA CESTA 18.1001) UUBUANA KUHAR KUHAR • m V RADEČAH Ufi; PRPRAVA n^H IN mm OSADKOV. DOLD&N tA^ 8 ME^. 23.11^008: S0ĐĐ3) PREHRANA IN STORITVE D.0.0; ŽELHNA CBTA 18. 1D0Đ LJUBLJANA GOS^NSKI TEHNIK NATAKAR • H/l STREŽBA HRANE iN PUA^ NOniOČEN CAS. 8.11i008; THERUAKA 0.0: DRUŽBA DOBREGA POČilTJA. ZDHAV1UŠKA CE* STA 4.3270 LA^[D OIPlOMiRANI EKONOMIST (VS) VODJANABAS^'UA'H^ANIZACUA. VO(^UE [N n^m DEUNABAVNE8A SEKTORJA. SIU£' PANJE PI^XIOS V SKLADU S P008LASTIU. OPE RATIVNA OEIA NASAVE SUROVIN IN EZOELKOV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC. RESEVAKiE REKLAMACU NABAVLJENIH UAIIRIAIOV DOLOČEN CAS. \i MESECEV. I.IU008; PARON LfSNA INDLISnyjA O.O.O; S^DUA REČCA l0O.?27OtAŠKO UlMOaBJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA id0 3lct) VSIRŽEVALiC OBJEKTDV • HIŠNIK • M/Ž: OPRAVLJANJE RIBIŠKIH NA OBJEKTU IN URLIAIÜE WOUCE 08JEKTA NA UUBNEM OS SAV: 0010^ ČAS. 12 MESECEV, 28.10 J008: HERNAUS PflOFESKMAlNO D.0.0: K0PAU§KACESTA2.3320 VELENJE UE SiOVlPiSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA IN SAMOSTOJNA DELA V KAMNOS& §TVU. OSTALA DELA PO DOSOVORU • M/Ž; mO V KUVNID IN MONTAŽA NA mm. 101 OSTALA OaA PO NAROČILU OBRTNIKA. DOL^ Cen Cas. a mescev. 23.iiiOQ8: kpu franc tm SJ^ TAHENBADKIVA UUCA 14. 3210 SLOVENSKE KDNJfCE OBUKOVAlfC KOVIN PREOeUKOVAUE KOVIN • M/Ž: DELU NA PR^KOVALNIK STROJIH. DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREDBUKOVANJE. MONTAŽA IN OEMONTAŽA IITOPNIH OROOLf IN OfiRQILNIH ORODU. KONTROLA PROIZVODOV. VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC. DEIO NA EKSCENTER STISKALNICAH {TDPLO PREBUANJE IN DBREZOVAKJE ODKOVKOV. KONTROLA OIV KOVKOV. RAZREZ MATERIAUl: DOUlČEN ČAS. 8 MESECEV. 6.1UD08: MAROVT PFAITVDOND IZVOZNO UVOZNO PODJ^JE. D.OD: STRANICE S5.3206 STRANICA OBUKOVALiC KOVIN • M/Ž: ZAHTWNEJŠA SESTAVA ZVMUENCEV IN SESTAVA k0nčne6a IZDELKA. leOLDČEN ČAS. 3.117008: trunki SmJESRAOUA. INŽENIRINS, TR60V)NA. m RTTVE in GOSTINSTVU OaO: ZBORNJE UŽE 1.321&LDlä AVTOKLEPAA AVTDKLEPAR • M/Ž; AVTDKIEPARSKA DELA. PffiPRAVA AVTOMOBILOV IN NilHOVTH DELOV ZA POPRAVILO. SARVANJi. LAKIRANJE NEDOLDÖN ČAS. WUm. AVTOMEKANIKA IN AVTOKLEPARSTVD TER PRODAJA 0SE6NIH AVTOtfODiiOV AVTUSEHVS KAVČIČ ANDREJ KAVČIČ $.P: S^E PREUßE 40. 32IQ SLO-^KEKOUIR VOZNIK VOZNIK KAMIONA • M/i PREVOZ 8UfiA S KAMIONOM PO R SIOVENUI. RA2KLAD IN NAKLAD KA&A. VODENJE EVIDENC. TUOČE VZDRŽEVANJE KAMIONA; DOLOČĐ^ ČAS, 8 ME* SELSV. 7.I1.2Q08: AVTDPREVOZNI^D RUOOU KALOŽAN Z?. UUCA DUŠANA JEREBA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE V02NIK KAMIONA • NVt' PREVOZI DLA6A 2 SUČILCEM PO EU. RAmjU) INNAKLAD BlASA. VO!^UE EVIDENC. IBDČE VZDRŽEVANJE KAMIONA; POLOtEN CAS. 8 MESECEV. 7.11.200B; AVTOPREVOZNISTVO RUDOLf HMOŽAN SJ^ UUCA DU^A JEREBA I 3210 SLOVENSKE KWJICE STRUGAR STRUŽENJE M/Ž; DELO NA CNC STRUŽNICAH. SAMOSTOJNO OaO NA CNC OROEIOVAINIH CENTRIH. STRUŽNIH AV70MATTK ^ DOLOČEN ČAS. IZ ME^. 6.lli008: MAROVT PRO^ ZVODNO IZVOZNO UVO^O POO.0JE. OO.O: STRANKA 5^3208 STRANICE NATAKAR NATAKAR m/Ž; STREŽBA PUAČ IN NAPITKOV V LOKALU BAR 1St7 V HOTELO UNTTUR NA R06U. OOLO£» ČAS. 3 MESECE. itUDOS.' R0TT1N6 Q.OJI. STDI^TVaO. TRGOVSKO. PROIZVODNO PODJETJE. BOHARINA 24.3Z14ZHEÖ NATAKAR • H/t STREŽ&A HRANE IN PUAČE. NEDOLOČEN ČAS. 30.10.2t)D8: JELEN BOSTONSKO PODJETJE. DJh. MESTNI m I 3ZI0 SLOVEN* SS KONJICE NATAKJUi • M/Ž: STREŽBA 60ST0V TER UREJA-UE NAMIZNfGA ARAM^lUNf. DOLOČEN ttS 4 MESECE. 1111.2008: UNIDR KOVAŠKA INDD-STRUADA K0VA!KA CESTA 10.3214ZREČE cvnučAR DELO CVETUČARJA. M/l> iZDEUVVA ARANhU* JEC. ŽALNA nORISTIKA. ARANŽIRANJE DARIL. iZDELAVA ^mv. VSE ZA POROKa PRODAJA; DOLOČEN ČAS, 8 MESEIBf. S.tUOOB; tSm ČARNA. TRGOVINA IN STORTT^f DOSTJM PUČ* NIK S.P: CEUSKA CESTA S. 3210 SLOVENSKE KONJICE KUHAR KUHAR • M/Ž: SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEI». UREJAJUE D^JSKE MIZE. KKIOCEN CAS. 30.112006; JLEN SOSTTN^ PODJETJE. Di);. MESTNI m 13210 SLOVENSKE KOUlCE KUHAR KUKAR • M/Ž; PRIPRAVA JE« V SKLADU 2 NORMATIVI mÜH ČAS, 4 MESECE, 13.nJDQ8.' UNIDR KOVAŠKA INDUSTTSJA D.D: KOVAŠKA CESTA IB. 3214 ZREČE KM£TUSKI TEHNIK KMETUSM • SfiTNARSJ TEI^IK • M/Ž: OaO S STRANKAMI. PRODAJA. POZNAVANJE VRTNAR-SKD • KMETIJSKE STROKE. ŠKROPIVA. VSE ZA SETEV. 6NDJRA. KDAJ SE KAJ SADI IN SEJI ČEBUUCl GOMOUNICE. ZELĐUAVA. TTUCDDLO ČENČAŠ,8MESECEV.}3.11iOOB:CVnUČARNA, TRSOViNA IN STORITVE BOŠTJAN PUČNIK S.P; CEUSKA CESTA 6.32^0 SLOVENSKE KDNJK^ R€CEF*TOR mm H/l KOOROINIRAWE TER 0R5MI-ZIRAfUE Oa Z ZilNANJt IN DOMAČIMI IZVAJALCI VODEUE RAZNIH miHl. DEUPO NA106U NADREJENEGA.' NEDOLOČEN ČAS. 30.10.2008: JELEN GOSTINSKO POUETJE, 00:. MESTNI TRG 2.32ISSUIVEN»(E KONJICE STROJNI TEHNIK ORODJAR • H/l mm: IZDELAVA ifTOPNlH, PREBÜALNIH. OBREZUilH. KALJ^RNIH IN OSTALJH ORODUDOLOČEN ČAS, M MESECEV. 6.tU008; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO OVOaO PODJETJE. DJI.O; STRANICE 55.3208 STRANICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VDOJA VZDRŽEVANJA - M/Ž; NJU)ZOR NAD VZDRŽEVANJEM V POOJETJLL VOO&UE E^ DENC O PREVENTTVNEM IN KOREKTIVNEM VZDRŽEVANJU. VODENJE EVIKNC O PREGLEDIH STROJEV ^ DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 3.nJin8.' MAROVT PROIZVODNO iZVOZNO UVOZNO POOJOJE. 00.0: STRANICE 320B STRANICE EKONOMIST ZA KOMERCIAUiO DEJAVNOST KOMiROAUST - PRIDOBIVANJE IN OBOE LAVA NAROČIL, PRIPRAVA PONUOB IN P06006. SKLEPALE rosmv. URUARIE POSTOPKOV PRODAJE. LD6ISTIKi OBUKOVAUE POSLOVNIH RAZMBU. ^E KOMLJNIKACUE00U3&N ČAS. S MESECEV. 1.1Y.2008: KOlUST EKSTRU-ZUA IN KONFEKCUA. 0.0.0: SLOVENSKE KONJICE. TOVARNläCA CESTA 13218 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR OENTAU^EMEinDNE- M/Ž; ZOBOfl)RA-VSTm DEJAVNOST ZA DORASLI NEDOLOČEN ČAS. 23.11.2008: ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD VERTA^NIK. DOBRAVA m KONJICAH 3 8.3212 SLDVDiSKEKOUlCE M ŠMTJUR PM CiUlT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK KAMIONA • H/l VOZNIK KAMIONA ZA RAZVOZ mPO SLMNiil. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.1UQD0: M IN fi PREVOZI mt VINA IN SniRITVE 0.0.0; OftAMUE 8 B. 3222 DftAMUE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TUVDRNJAKA - Wl VOZNIK TOVOR NJAKA. RAZTOVARJEUE. NATOVARJ£NJE. PKPRAVA VOZKA (MOMARODNEI PROMET); D0U3ČEN ČAS. 3 I^SECE. 28.1Di008; AVTOPRE-VOZMŠTVO jaov^ Mfm Si: CEROVEC 29.3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAH ENERGETIK STROJNIK KOTLA • M/t' UPRAVLJANJE VRO^ VODNEGA KOTLA, DOLOČEN ČAS. 6 MESEQV. 23.1U008,' ROHOR ŽABA IN FURNIRNICA OaO. ŠENTJUR, CESTA LEONA D0BR0T1NŠKA 9.3230 ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK • ENOtSETIK - H/l VODEIDE DELOVNIH SKUPIN. NADZOR IN VDOERIE EÜKTRENERGETSKIH OBRATOV. MONTAŽA IN VZDRŠVANJE ELEORDENERGn^IH NAPRAV: DOLDEN ČAS. 6 MESECEV. 23.1UD06.' BOHOR ŽAGA IN FURNIRNICA D.D.O ŠENTJUR. C£STA LEONA DOBROTINŠKA 9.3230 ^NTJUR ELEKTROTEHNIK ELIKTRONIK SERVIS - MONTÜt EIEKTRQNSNH SIST!NOV • H/l MONTAŽA. SERVISIRANJE VARND STNIH SISTEMOV. DOLOČOI ČAS. B MESECEV. 1.11.2008: EDICOM mimi TRGOVINA IN STORITVE D.O.aŠENTJUR, PRUATEUEVAUUCA 12.3230 ^UR EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALK NA TERENU • M/t' OOSTAVA IN PRODAJA PROIZVODOV HÜE ŠENTJUR. ODIO-Ča ČAS. 12 MESECEV. ai1.2008: MEJA KME-TUSKO PODJETJE SüfTJUR. DA CESTA LEONA DODROTlNä(A 3,3230 ŠENTJUR EKONOMIST INFORMATIK KOMERDAÜST - fmJMEC -M/t NABAVA IN PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RiiŽUNALNIŠKE UPREME. NEDOLOČEN ČAS. ^3.110008: TRG> VINA AXVOmj mM ZIPANC SJ^ CESTA KOZ JANSKE6A ODREDA 13.3230 ^JUH DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEKCHtSKA SESTRA V PRfflklO-CUl KRAVJA IN ZDRAVSTVENI VZGOJI - ti/l IZVAJANJE ZDRAVSTVENE VZGOJE OSNOVNO-SOL^H OTROK. DUAKOV. ŠTUDENTOV IN OD-RASÜH: OOU)CCN Č^ 12 MESECEV. 5J1.2Q06; ZDRAVSTVENI DOM S^TJUR CESTA LEONA D0BR0T1NŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEOICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU DRUŽINSKE MEDICINE Z ZAKUUČiNIM SEKUNOARUEM V ZORAVSTVai POSTAJI PLANINA PRI SEVN(CI • M/t ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI. NEDOLOČEN ČAS, 7.I1.2006; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR NOVI TEDNIK - BRALCI POROČEVALCI 23 ZORAVNIK Sf^aAUSTSPLOSNE AU DRUŽINSKE MEDICINE AU ZDRAVNIK SPlO$H^DRU2lNSKE MEDIDNE Z 2AKU(JČEN(h SEKUNOARUEM aü ZDFtAVMJKSf^UAUZAKTDRltŽINSKEMEDIOIIE. • H/f : ZDfUVNIK DRi;2lNSKE MEDICINE V SPLD-AMRUim NEDDlDäN CAS. 1111.2QDB; ZOflAVSTVENI odm ^ntjur. CE^A lEONA DDBRQTIN§ka3r.3?30Š£mFt ME ŠMARJE PRI JELŠM OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA TESARSKA 0EIA • M/£ POMOŽNA TESARSKA • mm 0£lA IN DEU V LESNI PRDIZVOONJI, DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. limm, mrazies lesno proizvodno poojrut d.0.0: gruče. gftük 31 a 3z41 poopiat DELAVEC BR€Z POKUCA OaAVKA V (ISTEM DELU PRALNICE OaOVNO MESTO NA LOKACUl RATANSKA VAS • M/l UKANiE. ZLA6ANJE. SORTIRALE PERUA. PRIPRAVA mitUH ČAS, 3 MESECE. 13.11.2006; PERITEKS NEGOVANJE TEKSTIIA. D.aO; BLATNO?. 1230 TKZIN OEIAVKA V ČISTEM DELU PAAU^ICE • DEUIVNO MESTO ^ARJE PRI JEL^ • M/^ UKANJE. ZIA6WJE. SORT»WüE PERUA. PRIPRAVA m NA LDKACU! RATiUSKA VAS.* OOlDfEN ĆAS. 3 MESECE. IQ.IUDflB.PEftflEKS NESOVA-UE TEKSTILA D.D A' BIAT^ICA 2,1236 TRZIN EUKTROMONTER SERVIS • M/l POPRAVILO RELE HHNIKE inel ROÜdEGA ORODJA. NEDOLOČEN ČAS. 29.10i0QB;TQPLi§EK. TRGOVINA in SRVIS BO-SPOOlUSKfflAfAfiATOV.ELEKTROINSTALADUl 0.0.0; RJAVICA12.3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA AVTOKLf PAR • AVTOLiČAF • H/h AVTOKLŽPAfl-SKA 01 AVTOUČARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 13.11.2D0B: AVTDKLEPAftSTVO VUOOCVEFUN S.P: STRANJE 2S, 3240 ŠMARJE pftijel^h PRODAJALEC PRODAJALEC • M/t POSREDUJE INFORHACUE O ZNAČILNOSTIH PRODAJNEGA BUSA (m TILA IN OBUTVE) IN PRODAJNIH POGOJIH. O PROOAJNIH ARTIKUH IN ZM{TEVAH KUPCEV. SVETUJE STRANKAM NAJU^EZNEJŠI NAKUP OZIRAJE SE NA NJIHOVE ZAHTEVE IN POTREBE. ZBIRA IN UREJA NARD&LA DLAGA ZA STRANKE PO UIHOVEM NAROČILU. PfllO(KIVA NOVE STRANKE. IPD; OOLDI^N ČAS. 12 MESECEV. 29.10.2130B: ZLATA NfTXA'SVET MODE. TRGOVINA. GOSTINSTVO IN STDRTTE. D.0.0; LAŠE1 0. 3241 PODPLAT PRODAJALEC • m/t OaO V TRGOVINI Hm LDČ&< ČAS. 23.11.Z0DB; TRGOVINA JEIENA ^Č SP; ZDHAVlUŠKI TRG M 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC • M/t PRODAJA BaE TEHNU^ AVDIO VIDEO TEHNIKE. RAČUNALNI)^ NEDOLOČEN ČAS. a.1UD0e; TOPUŠEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROIN-STALACUE. 0.0.0; lUAVICA 1132S0 ROOAŠKA SLATINA KUHAR KUHAR • M/2; PPRIlWiVA VSEH VRST JEDI. PR£0VS9I PA OBVLADOVANJE KUKANJA JEDI PO POSEBNIH JEOllillKIH. DOLDČ» 3 MESECE. 2S.10J0fl8.' ETIK Dil.O; m Di)i). POSLOMA ENOTA ROGAŠKA SLATINA. SUSKA CESTA?, 3260 R0&AŠKASLAT1NA VRTNARSKI TEHNIK PRODAJAUC • P/EOIČAR • M/t PRODAJA V TRGOVINI. ARANäRSKA DEIA DOLO&N ČAS. 3 MESEl^ 29.1Q.20D8; KEROS. PRffiZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV IN TRGOVINA m TR!tŠ012 A 3250 ftOGAŠKA SIATINA KEMUSKI-reHNIK IZOnOVAlEC POLIZDELKOV • M/t DOO V PROIZVODNJI. I^IPftAVA iN IZDELAVA POLLZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESCE. &1U008; KOZMETK KA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVOONJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVIM' m PLASTIČNIMI IZOELX). OM ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54.3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK SVETOVALiC • M/t VODfHIE IN DOLOČANJE V ZAHTEVNIH UPRAVNIH POSTOPKIH NA PRVI STOPUI V OKVIRU P009UUT1L PRAVNA POMOČ IN SVETOVUIJE DRUGIM NOTRANJIM DE V UPRAVNI ENO^ SAMOSTOJNO DBUKOVAUE MAU ZAHTEVENIH 6RADIV S PREDLOGI UKREPOV BIRAUE, URLIAUE IN PRIPRAVA PODATKOV ZA OBLIKOVANJE ZAHTEVNEJŠIH GRADIV POMOČ PRI l^fPRAV! INTERNIH PREDPISOV IN DRUSH ZAffTEVNEJŠlH GRADTV; NEDOLOČEN ČAS. 1.11.2008: REPUBUKA SLOVENUA OPRAV* NA ENBTA ŠMARJE PRI JELKAH, Ad(!RČEVTRG U 3240 ŠMARJE PRIJELIAH SVETOVALEC • PRIPRAVNIK- M/t' UVAJANJE IN USPOSABUANJE ZA; - ^OEUE IN ODLOČANJE V ZAfOEVNIH UPRAVNIH POSTDPNK HA PRVI STOPNJI V OKVIRU POOBLASTIL • SAMOSTOJNO OBLIKOVANJE MANJ ZAHTEVNIH GRADIV S ffiEOLDGI UKREPOV • ZBIRANJE. UREIANJE IN mmiK PUOATKOV ZA OBUKOVANJE ZAHTEVNEJŠIH GRADIV • POMOČ PRI PRIPRAVI INnRNIH PREĐP1SDVIN DRUGIH ZAHTEVNEJŠIH &UUIV; DOLOČEN ČAS. 10 MESECEV. 1.11.2008.' REPUBUKASLOVENUA LIPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH. AŠKERČEV TRG 12.3240 ŠMARJE PRI JEIŠAR MAGISTCRFARMACUE RAZVOJNIK • DELO V RAZVOJNEM LAfiORAT|}> RUU • M/t' RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV. OOLUteN ČAS. 3 MESECE. 9.11iOD8; KOZME- TIKA AFROOrTA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KO VINSKO PLASTIČNIMI IZOELKI. D.aD; ROGAŠKA StATINA KIDRIČEVA DUCA 54.3250 ROGATCA SUT1NA UE VELiiUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KUHARSKI POMOČNIK • M/t POMOČ PRI PRV PRAVUAHJU iN KUHANJU JEDI. POMOČ 1^1 PHIPRAVüAfDU JEDILNIKOV. POMOČ PRI DELU V KUHINJI. PDMIVAKJE POSDOE. SKRD 2A UREJENOST in ČISTOČO DELOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV; D0U2ČEN ČAS. 12 MESCEV, 2B.1D.200B; POMARANČA GOSTINSTVO. TURIZEM D^O; PARTIZANSKA CESTA 10 A. 3320 VaENJE OEUVEC BREZ POKUCA MANJ ZAHTEVNA SAMOSTOJNA DEU • M/t ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 29.10iOD9; FOHL FLEKSIBILNO ORGANIZIRAHJE RAZVOJNIH IDEJ. 0.0.0; PRE ŠERNOVACESTA1A3320VELENJE äSTILf CZELENJAVE N^ ÜSTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA KONTFOID KVALJTETE ZEEMIAVE. ZEUUAVO OSTREZNO REŽE. ^AJA PRjUiJE iN SUŠENJE ZELENJAVI' DOLOČEN ČAS. 1 ME^. 29.1^005: VE6EFAK. PREDEUVA IN PAKIRANJE SVE2E ZEL^UAVE 0.0.0; KORONA CESTA 5e B. 3320 VELENJE POMOŽNI DElAVEC-M/tOPRAVUA POMOŽNA KRDVSKD KLEPARSKA DELA DOLOČEN ČAS. 2 MESECA 29.1121)05; KROVfNG KROVSTVa TESARSTVa KLPARSTVa HlOROIZOLACUE. INŽENIRING D.O.a' PAKA m VELENJU 40 6. 3320 ^ME KLEPAR KROVK STAVBNI K^AR • M/t OPHAVUA KROVSKO KLEPARSKA DELA DOLOČEN ČAS. 3 MESE^ mum KROVING KROVNO. TESARSTVa Kl^;^rVO. HlOROIZOLACUE. INŽENIRING 0.0.0; PAKA PRI VELEKAI «3 B. 332QVHLEÜJE OBDEtOVAlfC KOVIN HlORDfZOLATER • M/t OPRAVLJA HIDROIZO-LATERSKA DELA: DOU^N ČAS. 2 MESECA nmm: kadving krovstvo. tesarstvo. KLEPARSTVa HlOROIZOLACUE, INŽENIRING D.D.D; PAKA PRI VEIERIU 40 B, 3320 VELEUE NATAKAR NATAKAR • M/t RIMOČ PRI STB^BI V BARU NA BENCINSKEM SERVISU, ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 6.12iD08.' POSREDNIŠTVa ROMANA OaMJŠEKS.f;DTEMNAt4.320l ŠMAJiTNOV ROŽNI 00un1 KUHAR ;^CQPEK/KUHAR • M/t PRlf^VA IN PEKA PIZZ. PRIPRAVLJAHIE IN KUKANJE JEDI. NA ČRTDVANJE JEDILNIKOV. VO(KMJE IN USKIAJE VAKIE DEU V KIHINJI. SKRB ZA URDENOSTIN ČISTOto DiUMlIH SREDSTEV TEH f^DSTOROV; DOLOČEN £AS. 12 MESKEV. 29.10iU)B; POMA RANČA GOSTINSTVO. TURIZEM 0.0.0; PARTIZANSKA CESTA 10 A 3320 VELENJE PRODAJALfC PR(XIAJALK NA BS M/t PRODAJA NA BEN* CII^KEM SSmW IN PFIARIE AVTDMUBILOV. DOLOČEN £AS. 12 MESECEV. 6.12JU0& ROMA* NA OGRAJŠEK t?; GS VELEUE GORENJE. PARTIZANA CESTA IS A 3320 VELENJE PRODAJALK - M/t DELO OD VRAT 00 VRAT PO SLOVENUI. N^USČEN ČAS, 20.11.2006; TDRRO TT^NSKE STORITVE UUBU SRNDVRŠNIK. S.P:SELD 7.3320 VELENJE MIZAR MIZAH-M^ IZDEIAVA PDHi^A IN MONTAŽA. DOLOČEN CAS. 6 MESECEV. la.lUDOB.' MlZtö-STVD • MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P: JANŠK^ V0SE1024A 332(!S^E PROFESOR MAHMATIKE PREDMETNI UČmU MATEMARIKE - M/t POUČEVANJE MATEMATIKE IN DELO V ODDELKU POOAUŠANEGA BIVANJA DODČEN ČAS. 29.l0i008: OSNOVNA ŠOLA LJVAOA VELEfUE. E^KOVA CESTA 50.3320 VELINJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE DIPL INt EL ÜHN. • AVTOMATIZACUA • M/t PROJElOIRAfiJE IND. AVTOMATIKI NEDDLa ČEN ČAS. e.11.2tlDB; ATM Si AVTDHATIZACUA IN TEHNIKA VDDEIUA PROCESOV. D.D.D; PRE-^RNOVA CESTA 9 D. 3120 VELENJE UE ŽALEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTER KNAUF SISTEMOV • Wl MONTAŽA KNAUF SISTEMOV. NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2008: GRADBENI INŽENffilNG TED VRSTOVŠEK S.P: JURČIČEVA UUCA 7.3310 ŽALEC DEUVEC BREZ POKLICA POMOČ mi ZAKLJUČNIH GRADBENIH DEUK- M/ t POMOČ PRI ZAKUUČNIH VODENIH DEUH. NEOaOČEN ČAS. 6.1UOOB; 6RAD9ENIINŽEN^ RING TEO VRSTOVŠEK S.P; JURČIČEVA UUCA 7. 331DŽALEC SUKOPLESKAR • M/t' PLESKAUE, NEDOLOČEN ČAS. 6.11 JOHO.' GRADBENI INŽENIRING TEO VR-STOVŠ» S.P: JURČIČEVA UUCA 7.3310 ŽALf C NATUCAR • M/Ž.' TOČENJE PUAČ. ČIŠČENJE POSLOVNIH IN POMOŽNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 13.1UDQB.' DNEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI. TAVČAR BR^ S.P: ZGORUE GRUŠOVUE 18. 3311 ^PETER V SAVIIUSKI wiiiiw.radiocelje.coin GRADBENI OEUVEC GRADBENI OaAl^ • M/t ENOSTAVNA DELA V SKUPINI NEDOLDČFN Hs. 2.11.200B; GRADI-KOM GRAOBENO PDOJnJEDJ).0; UUCA IVANKE URANiEK UaiDŽALfC VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • M/t PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADIŠČIH. NEDOLJIČEN ČAS. 1.1).2003; GRADIKOM GRADBENO PO!»-JETJE 0.0.0: ULJCA IVANKE JRAUEK 1. 3310 ŽALE VOZNIK AVTOMEHANLK VO»IK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA HIVDR-»^GA V02LA V DOMAČEM IN MEONAHOONEM PROMETU NEDCLD^ ČAS. 4.11^006: AV-TOPREVOZNIŠTVO. UDOOMA VIGUEV1Ć SJ^ BEVKOVAMA10.33^0 ŽALEC SLIKOPLESKAR SUKDPiESKARSKA DEU * M/t PLESKANJE. NEODLOČEN ČAS. 29.10iODa; SUKOPLßKARSTVO NEME, JOS? ^EC S.P; MlA VAS G9.3301 PETROVČE TESAR TESAO M/t TESARSKA ItfU. NEDOLOČEN ČAS. 2.1UD08; im\m GRADRENO PODJETJE m: ulh:a ivanke uaanjek i. 3310 žauc ZIDAR 2m ■ M/t Z]DAR^ OELA. NEDOLOČEN ČAS. 2.)UOOB: GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D JIO: UUCA niANKE ORANJEK1.3310 ŽALEC UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE STTtOJNIK LAHKE GRADBENE MEHANIZAQJE • M/t LAŽJA VZDRŽEVALNA DEL». NEDOLOČEN ČA^ 1.1UO08; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE m: UUCA IVANKE ORANJEK 1, 3310 ŽALIC STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TEŽKE &UDBENE MEHANIZAQJE • M/t tZKOPI, ZASin. NAKLADANJE NA D& mu TERENU; NEDOLD^N ČAS. LIUDOS.' GRADIKOM GRAOBENO PODJETJE D.D.D; UUCA iVANKEURAHJEK 1.331DŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA MONTAŽA POHIŠTVA • M/t DELO NA TERORU MONTAŽA POHIŠTVA. VGRADNIH OMAR. NE* DOLOČEN 29.10^006,' VGRADNE OMARE HOBY. PROIZVODNJA TRGOVINA. STORITVE, 0.0.0; PDOIOG V SAVIUSK! DOUNI BO, 3311 ŠEMPETER VSAVINJSKI DOUNI MIZAR yim. LESARSKI TOŽNIK • M/t' MIZAR V DE- UVNia. NEDOLOČd^ ČAS. 29.11.20M; MlZAE^ STVO IN NEPREMIČNINE, I^MINIK KUGUR SP; KAPU 16,3304 TABOR KUHAR KUHARICA - M/t VSA C^ V ŠOLSKI KUHINJI. DOLOČEN ČAS. 7 MESECEV. 2B.10.200B; OSNOV* NA ŠOU GRIŽI ORIŽEIA. 3302 GBtŽE NATAKAR NATAKAR • M/t S1REŽEA HRANE IN PUAČE V PIZZERII AFRIKA; NEDOLOČEN ČAS, 3.11^006: At GOSTINSTVO. TRGOVINA S^RfTVE. 0.0.0; BRASL0^26.3314SRASLOVČE PRODAJALfC PRODAJALK - M/t PRODAJALK. NEDOLOČEN ČAS. 8.11i008: PAUER O.OJ}; BRASLOVČE; PAU-ER 0X1.0: ORASLOVČE 26.3314 BRASLDVČE PRODAJALEC BIAGAJNIK - M/Ž; SKRB ZA URE* JENOST PROOAJNIH POUC, VRŠITEV DELifEGA GOTOli^N^GA INKASA ^ DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.1U008; ENGRDTDŠ 0.0^ SUPER* MARKET TUŠ VRANSKO. VRANSKO 999. 3305 VRANSKO GRADBENI TEHNIK OBRAČUN GRADBENIH BEL • M/t KOMPLETNI OBRAČUN OBJEKTA. BRANJE PROJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. 2.11^1306: GRADIKOM GRA& BENO PODJETJE m UUCA IVANKE URANJEK 1.331DŽAt£C GRADDENI DELOVODJA • M/t VODENJE SKUPINE NA GRAD9IŠČD. RAZPORUANJE KiOVNE SILE. NEDOLOČEN ČAS. 1.1IJ00&' GRADIKOM GRADBENO PODJETJE Di).0;UUCA IVANKE URA NJEK13310 ŽALEC KQMERCLALNI TEHNIK TERENSKI ZASTOPNIK.-CA ZA ZEUŠČN&NEGO-VALNE IZDELKEDEUlVŽALCU-NVt TONSKA PRODAJA ZEUŠČNOMEGOVAINIH miELKOV. m POTEKA NA TERENU PO GOSPODINJSTVIH. KJER SE VRŠI PREOSTAVTTEV IN SVETOVANJE PRI UPORABI SAMIH IZDEU(OV: NEMOČEN ČAS. B.1Ü008,' MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.0.0. UÜBUANA, T^KA CESTA 42.1000 UUBÜANA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA 6R;U)61ŠČA M/t V0DEK}E IN IZVA-JAUE Oa GRADBIŠČ NEDOLDČEN ČAS. HUDOB.' GRADIKOM GRADBENO PODJETJE DilO: UUCAIViUlKE URANJEK 1.3310 ŽALE Udeleženci mednarodnega projekta med ogledom Srednje zdravstvene sole Celje. (Foto: OlgaŠtancar) Enotni tudi v zdravstvu Srednja zdravstvena Šola Cetjeje pred dnevi gostila partnerske šole mednarodnega projekta Evropske komisije EU in motion. V projektu sodelujejo strokovnjaki iz Avstrije. Nemčije» Nizozemske, Velike Britanije in Slovenije, ciij pa je razvoj novega skupnega evropskega kvalifikacijskega okvira s poudarkom na področju zdravstva. Prva delavnica je bila aprila v Berlinu- Med 16, in IZ oktobrom pa je bila v Celju druga mednarodna delavnica, na kateri so udeleženci predstavili izobraževalne programe ter možnosti nadgradnje le-teh po posamezjiih državah. Srednja zdravstvena šola Celje so- deluje v smislu predstavitve programa srednjega strokovnega izobraževanja, torej izobraževanja za poklic srednje medicinske sestre oziroma srednjega zdravstven I ka, V evropskem prostoru, so ugotavljali partnerji, se srečujemo z raznolikimi poklicnimi nacionalnimi sistemi, ki so likrati bogastvo posamezJiih držav in hkrati ovira pri prenosljivosti Ln priznavanju kvalifikacij in kompetenc zunaj meja. V nadaljevanju želijo zato predstaviti primere dobre prakse; projekte, ki se že dlje časa uspešno odvijajo med posameznimi članicami EU, prenove posameznih izobraževalnih programov, načine sodelovanja z delodajalci... Pri tem se osre- dotočajo na primere, ki so usklajeni z EU direktivami in s pomočjo katerih se Slovenija uspešno integrira v izobraževalni in poklicni evropski prostor. Ob koncu srečanja v Celju je zdravstvena šola udeležence povabila k vpogledu v poklicni in srednje strokovni, izobraževalni program. Predstavili so jim aktivnosti na celjski zdravstveni naši šoli, prisostvovali so pri pouku, « razloži ljubka čmolaska. Ko s(a ji starša umrla, je pri dvajsetih ostala sama na Naratovi domačiji. Smisla za humor ni izgubila niti v najtežjih časih in stari ljudje ne pravijo zastonj, da se kavelj za kavelj obesi. Leona namreč dobro poznamo kot Štiri minute starejšega Robijevega brata iz ansambla Okrogli muzikanti. Podobna sta si kot jajce jajcu in z njima besedi smešno in zabavno tako ali tako dobita povsem nove razsežnosti. Če se vrnemo na začetek. Po letu dni sta postala par. ^d takrat sva neločljiva. Po šestih letih zveze se glede zaroke in latžnih reči nisva šla posebnega protokola.« Preprosto sta se odločila In skupaj zakorakala najprej proti matičarju na gradu Tabor, malo kasneje pa še proti ollarju v cerkvi sv Martina. Iq tako je Barbara svojemu priimku dodala še Leonovega. »Na srečo so talini časi, da si ženska to lahko privošči. Moški so včasih glede tega malo občutljivi, ampak zgolj zato. ker ne ra-zur^ejo, kako težko je pustiti nekaj, kai te je označevalo 26 let in s čimer ni bilo prav nič narobe,« dobrovoljno razloži nevesta. Temu bi lahko Tia kratko rekli dodana vrednost. In če smo že pri tem, sta največja dodana vrednost njunega sicer mladega zakona sinčka - triletni David in leto dni star lerne]. Njihovi 80 delavniki, ker je ob koncih tedna očka pač silno zaseden s »špUi«. Morda bi kdo mislil, da ima Barbara - do diplome ji manjka še en izpit - trenutno več Časa, A v njihovi hiši biva vse razen dolgočasja. Imajo namreč vse od psov, mačk, rib, zajčka, kokoši, rac in gosi. »Itidi na dvorišču» ne samo v hiši,« razloži Barbara in doda, da so nekatere obsedene s kupovanjem ob- lačil, ona pa z živalmi, (n Leon to ve. Četudi sama pravi, da nista preveč romantična, me v naslednjem stavku čisto razoroži: »Leon mi je edino enkrat kupil par kokoši za rojstni dan. Ko sem prišla domov, so me Čakale v kokoš-njaku. >Fult sem si jih želela in me je res presenetil. Ja, takšna je najina romantika,« se smeje Barbara. Poroko sta si zamislila pod šotorom, Veliko ljubi jima je pomagalo, da je vse izpadlo tako, kot sta Želela. Med najlepšimi podobami sta ohranila svojega starejšega sinka, ki jima prinaša prstana. Da bo blagostanja v družini zares veliko, so poskrbeli navdušeni svatje, ki so ju z rižem zasuli vse do spodnjega perila. Glasba je imela tolvat poseben takt. Še posebej, ker so se aliju in Okro^im muzikantom pridružili mali David s harmoniko, ansambel Kvinton, Jodlar Lojz in celo Nuša Derenda. Bilo je nepozabno, ampak pravo veselje družinico še čaka. Prav zdaj, ko to berete, se namreč vsi skupaj razvajajo na plažah Kanarskih otokov Naj se toplega sonca naužijejo Še za vse nas! SASKA T. OCVIRK Foto: GREGOR KATIČ Foto nateoaj u > h*"; 1 ^ i •H» L Še (hf a fotografiji avtorjev, ki ste se sieerzeprectetavitB v tej mbriia,vendar^^^ spregledati. Uva je ii Afganistana avtorja Simona Jelena, desna pa Iz Vietnama Tomaža Čmeja. fotografski In rOTO digitalni dtudloH\Jw^ Počasi se zaključuje objava najboljših fotografij, ki so prispele v okviru našega poletnega fotonatečaja Svet je le en. Zmagovalca ter dobitnika druge in tretje nagrade bomo razglasiti v avli Marcator centra na Hudinji v petek» 7. novembra, ob 17. uri. Takrat bomo tudi odprli razstavo najboljših fotografij fotonatečaja, ki bo na ogled do 25. novembra. Vabljeni! m i«. 85 - 28. oirtober 2008