GESLO: ZA VERO IN NAROP — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! Prvi siovemki list v A merilu. GLASILO S K, DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 5. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. J ANUARJA — FRIDAY, JAN UARY, 9, 1925. T LETNIK XXXIV. Vlada sovjetske Rusije. SLEDEČE JE POROČI [ SOVJETSKE VLADE. VJETSKI RUSIJI, KATERO POZNAVALCA RAZMER V SO-SE TIČE DELOVANJA London. — Komunizem, kakor nam je znano deli člove-čanstvo v dva razreda, delavski in buržoazijo. Slednjemu prištevajo vse, ki niso potomci delavca, t. j. od uradnika do princa. Vsi ti.so zaznamovani kot sovražniki ljudstva, izkoriščevalci in paraziti. Na komunističnem programu je: uničiti ta razred popolnoma. Celo ikmetje so le polovični pro- MUSSOLINI TRIUMFIRA TSUNEO MATSUDAIRA Mussolinitovi nasprotniki brez moči. Fašisti si prizadevajo priti do popolne kontrole. Rim. — Zopet je zvojevala italijanskega diktatorja Mus-5i°1 iTli^a železna ro^i zmago, ako pa je ta zmagaVodločilna, letnrci, ker oni lastuiejo zem- ie na vprašanje. Ijo. iz katere producirajo. Najnovejše poročilo o itali- Pač pripoznajo. da morajo i a n ski politični krizi pravi, da biti uradniki, profesorji itd. A ie izdaI notranji minister po-cilj komunizma je te talente roči;° v katerem je navedeno, izvleči iz družin delavcev in malih kmetov in r.a ta način pustiti izumreti buržoaze. Ta program se je porodil v LJUBAYNA TRAGEDIJA. Iz neodrešene domovine. Pe tletno priiateljstvo med uči- PROFESOR IVAN BERBUČ UMRL. — VESTI IZ DEŽELE. teljico jezikov in njenim o bozevk'csm *e je kortca'o z umorom in camcmo- rom. •KOROŠKE NOVICE IN DRUGE ZANIMIVE VESTI. Smrt ljubitelja svojega naroda., Proti slovanskim krstnim ime- nom- Madison. Wif». — Miss Lora Palmer, učiteljica jezikov na vseučilišču leži težko ranjena TSUNEO MATSUDAIRA da ie vlada pustila zapreti 95 političnih glavnih stanov in razpustila 25. protifašistovskih organizacii. 120 lokalnih po- glavah inteligence, kateri sami družnic Garibaldovega dru- ___ „ p iet so i-šrt iz bmrPtih družin ka- štv* "svobodna Italiia" je raz-Pe novl Japonski minister za rr.ist m so l-sli iz bogatih družin, Ka noiitičnih "zlo- Združene države. Matsudaira se seznanila pred sestimi leti tore niso imele smisla za tez- "usceno. 111 noiiucmn aiu , tj.KH;™«- Mi«n trat koč- delavskega stanu. In ti čincev" Je aretiranih, 15.0 ka- J* bil do slej ministrski pod- Hibbmg. Mm Pred krat- en- t onin ain s^icvorrn vam kjer so se zbirali fašizmu predsednik v japonski vladi. kem je stopila Miss Maimer v so. elementi je pustila via-j--službo na V8eučilišže v Madi" Dne 9. m. m. je izdihnil svo-! jo blago dušo prof. Ivan Ber- Občinski komisar v Postojni buč — mož, ki je požrtvoval- je proti slovanskim krstnim i- no. nesebično, zveato in .pošte- nom. — Te dni se je v postojn- ...... ~ ^ . .. . no deloval za svoj narod oa Go- ski občini pripetila sledeča v bolnišnici. On,*ki ji je rano .s, . . .7 .-i , . f, .. , . . . - nskem. Okolu njega in tovan- stvar Oče je hotel svoje novo- pnzadial si ie pa z istim oroz- „ . . . , . . , ,J v , . iom s katerem ie hotel konča- SeV Se JG Sakala z»odovma r°Jeno dete ženskega spola kr-.... * . ...... i riških Slovencev v zadnjih stiti na ime Ljudmila. Ko se ie t. življenje ^ ^Uiiice, pctdcppt;h ,etjh imelo ime vpjsati v matico> k| Rojen je bil v Selu na Vi- se sedai vodi na županstvu, pa pavskem v ugledni in premož-!je komisar dejal, da tega imeni hiši. Služboval je dolgo vr- na ne more vpisati v krstno sto let na goriški realki. Do- knjigo. Botrom pa je svetoval, segel je visoko starost 83 let. naj izberejo otroku novo ime.- , . , , r» i Na j omenimo še, da je bil bi a- To je torej sedaj upravna služ- 1 delo pozneje, ko bo Miss Pal- . r ~ , „ v. .. . . , gi prof. Berbuc v življenju in ba izrednih občinskih kormsar- v smrti zvesto vdan katoliški jev: ne dopuščati, da bi otroci cerkvi in njenim naukom in nosili slovanska krstna imena! neizprosen sovražnik nepošte- Da se jim le ljubi pečati se s nim dejanjem v zasebnem in takimi zadevami, ki spadajo sa- mIss Lora Palmer sta1 javnem življenju. Narod naj Ti mo v kompetenco prizadetih L ■ ohrani trajen spomin.. družin. -o- tudi sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Miss i Palmer je ležala v nezavesti, ko se je to poročilo tiskalo. Glavni vzrok nameravanega u-r-nra in samomora se bo zve- mer toliko pri moči da bo lahko govorila. Do sedajno poročilo glede omenjene tragedije ;e sledeče: F. X. Bernard, rudniški ke- mozie nadzornika; Vesti iz dežele. Solkan. — Čudne Smrt pod vlakom. dovskega trgovca: Cičerin je da zapreti. Trije socijalistični bil rojen v aristokraciji in tre- dnevniki so prenehali sami od niran v carovem diplomatic nem se^e z izdajo listov. . koru in tako dalje. Skozi —-I Fašisti bodo kontrolirali ban RAZNE VESTI. razmere V petek dne 19. m. m.. zve- son. Mr. Bernard bi pa tudi bil vladajo na našem komisarjja- čer okolu desete ure je opazil rad napravil skušnjo za in- tu. Občani, zmožni le sloven- strojevodja tovornega vlaka struktorja tujih jezikov, tako skega jezika/se morajo poslu- na progi blizu živinskega trga , k« jahko v svoje zevati v občinskem uradu tol- v Gorici razmesarjeno člove- nodl- tl-a inlHili?" Washington. — Od ti- prijateliice, kar mu pa ni vs- mača v osebi občinskega od- ško truplo, katerega je" moral sobno milost ie dovoljeno iz- na F^f^J11'8.1 usiiizoenci, kaj poroca^ da Je umrl v To- pelo^Miss paimer ie živela hodnika, ki je zmožen vseh povoziti predidoči tržaški br- obraženemu človeku, .kateri ni * J^o taisti Doao , f fkyo Da Japonskem Mr. Robert _ skuDno- z več drugimi diiaki in treh deželnih jezikov, medtem zovlak. Preiskava je dognala, od delavske družine priklopiti cesnjm mst^ v* ^; Irwin, staral let, pravniiK v takozv i X Bernarda s tudi po Vipavskem in celo na Kosminovega dejanja pa se je v obupu vila roke m se je končala s zmago delav-,^ nQ } y degnici Krasu dobro znanega rojaka| p^azala v tem da je Gergiče- i m^h - | va porodila dete, katerega je pozneje umorila. Kosmina, ki preteku enega tedna sinovega r^lo stavka tekstilnih delavcev vi. Naiprvo je bilo treba seve- odhoda v obupu vila roke in se je kongala s zmago delav-da inteligence, da je izvežbala žalovala po njemu, tako da -je cev> Poljska si prizadeva kar ^ ^ ^ naraščaj za splošna pisarniška zbolela. To se je dogodilo pre-, mogoče največ producirati in' ■Rprriarfj dela in urade. Sedaj pa, ko se tečenega leta v mesecu sep-. izvažati. je pričelo čiščenje, ostane v tembru. Mati je okrevala, od-službi le tisti, kateri se izkaže (pravila se je na pot, iskati si-z dokumenti, da prihaja iz za- na. Preiskala je vsa večja me-željenih družin. P ko dobi poročilo, da se Pravve s° . . » • drugo, a v Rusiji je to druga-11 Harold nahaja v Y. M. C. A. boljseviki v spomin na Lenina če, ker je vse .^podržavljeno, j hotelu v Chicago. Mati se ne- Privatna obrt je uničena. Na mudoma P°da tja, a predno je je vsako novo podjetje se naloži toliko davka, da mora le malo-kateri zmagovati. Knriet ne sme niti eno jabolko prodati, ne da bi imel za to dovoljenja. Poročevalec tudi omenja, koliko mladih ljudi si je končalo življenje, ko so študirali na univerzi, a ko se je čiščenje pričelo so morali prekiniti, vrženi so bili na cesto in ne ve-doč kam. jih je rešila iz bednega položaja prostovoljna — smrt. prišla je Harold že izginil. Nato je šla na policijsko postajo in najela detektiva, katerega je prosila s solzami v očeh, naj ne pusti nič nestorjenega. da bi se našel Harold. Preiskala sta temne in svetle prostore mesta a — zaman. Naposled stopita v neko vežo, nasproti jima pride umazan razcapan in neobrit moški — trenutek le^ samo en pogled, čulo se je: "Moj Harold V in "moja mati." Mati in sin sta si skočila v naročje ; detektiv se obrne na Prohibicija Zdr. držav dobic- stran- da skriJe solzo> ki se mu je prikradla ob tem prizoru v oči. -o- konosna. Ottawa, Ont. — Ameriška prohibicija je dobičkonosna za Kanado. Postavnim potom je bilo pretečeno leto iz Kanade veliko več importiranega liker- Železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva vlaka v bližini 90. ceste v Chicago, ja kakor pa kedaj poprej. Ta-|lll. Štiri osebe so bile poškodo-ko je bilo skozi celo leto. 3,-; vane. Stroj enega vlaka se je neznano kako prišli banditi in bandita tako 072.5C iz Kar denar in njegovo učenje principov komunizma, povodom obletnici njegove smrti celi teden posvetili v žalovanje. Posebni govorniki bodo določeni po vseh mestih in vaseh, kateri bodo razširjali Leninizem. Iz več krajev, ki -so oddaljeni od Moskve, so se prijavili romarji, kateri bodo obiskali Leninovo leseno grobnico. — Chicago, 111. — William Klein, star 17 let, sin trgovca na 20-1 Western ave. je šel zjutraj na delo. Neznano kako ga je pa doletela smrtna nesreča. Premikač Krumsby je našel dečkovo truplo na progi Chicago Milwaukee & Št. Paul, bil star 26 let, o starosti Miss Palmer poročilo ne pove. POGUM 1Š.ČEK. Rešil je očetu denar, kar, bi ga skoro veljalo njegovo življenje. malo časa, zapušča ženo in več nedoraslih, nepreskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka. Iz Lokavca. — Na praznik Brezmadežnega spočetja smo doživeli tudi Lokovčani svoj lepi dan. Ustanovili smo prosvetno izobraževalno društvo Kovaški odmevi." K novemu Pittsburg, Pa. — Squirrel druAstvu je pristopilo 46 članov. Hill, dom Lowrenca E. Sandsa,! Anhovo- — Um^a je v gori-predsednika First National fkem sanatoriju po težki bo- banke sta obiskala dva.bandita pod pretvezo, da sta poslana od gas kompanije. Ustrahovala sta služabnike in z revolverjem prisilila Sandsa, soprogo in sina, da so se z rbkami kvišku postavili od steni v vrsto. Nato sta bandita zahtevala od Sandsa naj pošlje na banko po $50.000. Sands se je pa izgovarjal, da ni blagajni-čarja na bank^, nakar sta rekla bandita, da ako ne dobita denarja, bosta ugrabila Mrs. Sands, in jo držala kot ujetnico, dokler ne prideta do denarja. Končno, ko je videl Sands, da je postavljen v milost in nemilost banditov, ki ne poznajo šale, je obstal, da bo tele- lezni gospa Uršula Nibrant, tu-kajšna posestnica v starosti 65 let. Idrijska Bela. — Tukaj je na nagloma umrl 23-letni Leopold Majnik in sicer v delavski baraki na Tisovcu. Zadela ga je kap. Pred desetimi leti je ubilo v gozdu očeta, lansko leto je pa na nagloma umrla njegova mati. -o- Smrtna kosa. V Gorici je je umrl fotograf Anton Jerkič, Primorcem dobro znan, ki je imel svoj atelje svoje čase v Trstu, zadnja leta pa v Gorici. Pokojnik je bil rodom iz Dravelj na Vipavskem in se je že v zgodnji mladosti naselil v Gorici, kjer foniral blagajničarju naj poš 15 čevljev proč od trupla je pa i je takoj $50.000. Sin Sandsa se je udeleževal tudi javnega bila glava nesrečnega dečka. je pa to priliko porabil in pla- življenja tamošnjih slovenskih Nihče ne ve kako se je nesre-, -nji iz hiše v namenu, da bi kli- j rojakov. Bil je kot oseba priča dogodila. cal na pomoč. Bandita to vi- jazen človek' ter navdušen lo-— Velika tatvina poštnega devši odpreta ogenj in deček vec. Pred mesecem dni je zbo-vlaka na Chicago & Northwe-; pade težko ranjen zadet v lel. Moral je v sanatorii, kjer stern progi. V poštni voz so spodnji, del telesa. To je pa ga je pa mesto zdravja dohite- A_0 __ . , . , _ .. . x, . . _ , « , , prestrašilo, da la smrt šele v 58. letu starosti. 072.504 galon zganja poslano[ preobrnil m poštni voz je sko odnesli draguljev v vrednosti sta hitro pustila svojo nakano Bodi mu med nami ohranjen iz Kanade v Ameriko, za drag, čil s tira. Nesrečo je zakrivil pol milijona dolarjev. O tato- in se odpeljala z avtom, ne da'blag spomin, preostalim pa na- vlakovodja. vih ni sledu. bi kaj odnesla. še sožalje! je svoje posilstvo nad žensko priznal, pa je bil na prizadevanje njegovih zagovornikov vsake krivde oproščen. -o- Umrl je v Zirju na Krasu g. Ivan Kocjan, absolvirani agronom. -o- Vojna odškodnina. Od februarja do novembra t. 1. je bilo izplačano na Goriškem približno 40 milijonov lir vojne odškodnine in sicer 13,500 vojnim oškodovancem. Sicer je to že lepo število, ali vojna odškodnina se izplačuje zelo počasi in dotičniki, ki jo čakajo, neizmerno trpe, predno jo dosežejo. -—o-- Ponesrečil se je pri Zagodu na posestvu ge. A-ne Grudnove živinski prekupec Franc Petrovčič iz Mrzlega Loga. Zjutraj so ga našli nezavestnega na tleh pred kozolcem. Najbrže je ponoči prišel do kozolca, se vlegel spat, zjutraj pa padel kakih 5 metrov globoko in obležal ves krvav po obrazu. Umrl je v bolnici v Idriji. DRUŽINSKA PRATIKA je dospela iz starega kraja z< leto 1925. .To leto so jo izdž v jubilejni izdaji in je le] kot kedaj prej. S poštnino ne 25c. Naročite jo takoj, dno poide zaloga. Naroča od Knjigarne Edino; Š&Bšm fsM Hiš "S........." '' * ■ - » Bf^ - 'T- • - ■ - T7 'AMERJKANSK1 SLOVENEC** IN "EDINOSTI Ameriki. Ameriksnski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper In A*r>*ric* Amertkanski Slovenec established 1891. Edinost 191* Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every • uesdaf Wednesday. Thursday and Friday. — PUBLISHED BY- — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street ChJcaco* UL _Telephone: Canal 0098, __ Cene oglasom na zahtevo Advertising rate« ob Ajpjiii-r 0 NAROČNINA - Za Zedinjenr države za celo leto ......... . . ,$4.00 Za Zedinjenr države za pol leta ............Smo Za Chicago. Kanado tn Evropo z«, elr. tetr .. i* 7% Za Chic^eo. Kanado in Evropo ža po' let* ..... lUBSCRIPTIONr For United States oer year .......... i4_oo For United States per half veat ... Sj-om For Chicago"1 Canada and Europe pr«- y.-,.$475 "Entered as second class matter June 27. 1924. at the post office *t Cb'Vao'o T11i"o»« -n^^r »Vi^ \rt of March 3 1R7Q ** danskih hiš a protiveiskimi časniki! Notri pa katoliške liste! Kakoršen list, taka hiša, v katero zahaja. Trgovci in to Se odlični tifeuvci, ki ste doslej z oglasi podpirali brezversko časopisje, prenehajte m postanite zavedni! Naj vendar enkrat preneha ostuden in zloben boj slovenskega protiverskega časopisja proti Bogu, veri in cerkvi, katerega podpiramo v največji meri mi katoličani sami! Naj ga ne bo med nami več rojaka, ki bi samo enkrat prestopil cerkveni prag, ki bi dal samo en cent v podporo protiverskemu časopisja! Ali življenje in ravnanje krščansko ali pa proč s krščanskim imenom! pustimo protiverske liste, ki so proti nam in naši stvari, pa podkrepimo in razširimo naš katoliški tisk, ki se za nas bori. Predvsem pa poskrbimo, da dobimo čimprej SVOJ LASTEN KATOLIŠKI DNEVNIK!!! Kajti le potem, ko bo za nas govoril močan katoliški tisk, posebno katoliški dnevnik, da smo praktični katoličani, bomo to tudi v resnici, ker znamenje praktičnega katolicizma dandanes niso samo cerkve, temveč tudi katoliški tisek in cerkve — kakor tudi vse druge katol. naprave — brez katoliškega tiska so brez pomena! Naš "katolicizei 99 Piše And. Tomec. (Konec.) - Vspričo dejstva, da je med nami ameriškimi Slovenci število naročnikov protiverskih listov tako veliko in da hočemo skoraj izključno vsi veljati za katoličane, smo prave mevže in švigašvagarji, smo katoličani samo po imenu, samo za število, samo za parado! V sramoto smo samim sebi, sami sebi škodujemo, sami sebe vničujemo, na ljubo in v veselje našim nasprotnikom, sami svojo lastno stvar* izdajamo. Nosimo na sebi Framoten pečat izdajstva in zatajevanja samih sebe. Razmere med namii v katerih se zrcali vsa pomanjkljivost, vsa površnost, vsa slabost in revščina našega katolicizma, glasno kličejo, da naš katolicizem ni zanič! In za to ni čuda, da kot tiak nikamor naprej ne more, temveč, da le propada. Pa ga kot takega tudi nič škoda ni, ker tak katolicizem, kot je naš, se samega sebe vničuje, sam sebi koplje grob. Pa saj ta naš "katolicizem" prav za prav že katolicizem več ni, temveč je proti katolicizem, ker je bolj proti katoliški, kakor katoliški. i - Naš katolicizem nima življenja in ne rodi sadov; zato mu preti neizogiben propad. Da se reši popolnega propada, mu je reobhodno potrebno, da se TEMELJITO PRERODI IN PRENOVI. Naše številne cerkvice po Združenih Državah sicer govoret da smo mi ameriški Slovenci, ki smo jih zgradili, eminentno katoliški narod. Toda te naše cerkvice lažejo, pač pa govore „resnico številni slovenski protiverski in proticerkveni listi, ki govore in dokazujejo, da smo mi ameriški Slovenci v pretežni večini sovražniki katolicizma! In dokler ne bomo imeli katoliškega dnevnika, toliko časa nam ne bodo mogle nase Cerkve dati slovesa praktičnih katoličanov, toliko časa ne bomo imeli merodajnega izpričevala, da smo v resnici katoličani in ne samo po imenu. Naš "katolicizem," ki je zelo po volji naših nasprotnikom, ker jim je pustil do zdaj prosto pot in jim dal polno moč, je rodil že dovolj žalostnih sadov, povzročil je, da nam je sovražnik zrastel čez glavo, da nam žuga vničiti še to, kar nam že ni vničil, ako bo naš katolicizem še nadalje tak, kot je bil do sedaj. Zato pa naj bo dovolj zgub, dovolj žrtev! Naj bo vendar enkrat temu konec! Zadnji čas je, da se zdramimo, kajti gre za narod in njega obstoj. Če se zdaj ne bomo rešili, ko je še nekaj zdravega' na telesu naroda, kako se bomo rešili pozneje, ko bo sovražnik še to zastrupil, kar Še ni, ko bo med narod zase jal še več strupa? * Kdor hoče biti katoličan, naj bo cel katoličan, sicer katoličan ni in naj se katoličana ne imenuje ter naj se proti katoličanom s podpiranjem protikatoliškega tiska ne bojuje. Kdor pa se bojuje proti katoličanstvu, kot se bojuje večina nas amer. katoliških Slovencev, naj se katoličana ne imenuje. Kajti kdor se s podpiranjem protiverskega tiska bojuje proti Bogu, veri in cerkvi, je sovražnik Boga, vere in cerkve, nikdar pa katoličan. Na eni strani hočemo imeti cerkve in druge katoliške naprave in jih gradimo in podpiramd, na drugi strani jih pa ne maramo in jih s podpiranjem njim sovražnega tiska podiramo. Oboje hočemo biti, pa nič nismo, ne spadamo nikamor. "O, ko bi bil mrzel, ali pa vroč, ker si pa mlačen te bom izpljunil iz svojih ust." Da se te besede sv. pisma bridko neizpolnjujejo nad nami ameriškimi katoliškimi Slovenci, zato na noge! Na delo! Zdaj je doba prenovljenja in prerojenja. Naj napoči med nami zarja nove boljše dobe! Zavejmo se vendar enkrat, da smo katoličani in kot taki tudi živimo in ravnajmo. Proč s polovičarstvom! Proč s šviga-švagarstvom! Proč s protiverskim tiskom! "Ven iz naših kr- Kadar jim na rep stopiš... "Leadville, Colo. Od vseh strani se nam obetajo boljši časi, ali vsaj delo. Bog* daj. Samo plače naj bi tudi malo povzdignili. Nekaj rojakov, ki imajo na Johnyhillu lise (leases), je bilo srečnih, da so precej dobili, drugi pa se morajo zadovoljiti samo z upanjem. Kompanije "šacov" je zvita stvar, kakor kozji rog. Enemu se posreči, da zgrabi za rog, drugemu se pa še rep zmuzne. — — V sosednem Strmgtownu je nepričakovano preminula Mrs. A. Kovačevič, Dalmatinka, stara komaj 32 let. Na predbožič smo jo pokopali na mirodvoru sv. Jožefa. To leto bo obhajala daleč naokoli znana tvrdka Frank Zaje Mercan Co. 25-letnico svojega obstanka. To je menda največje trgovsko podjetje Slovencev v Ameriki. Pri tvrd-ki je zaposlenih nad 50 ljudi, skoro • izključno Slovencev. Predsednik kompanije je Mr. Frank Zaje st., blagajnik Mr. Frank Zaje ml. Važnejši posli so v rokah Mr. G. Rutkyja, Joe Kluna, J. Kržana, M. Steven-sa. Kako se bo 25-letnica obhajala, poročam svoječasno. Družbi, kf ne zabi, da "prazno je delo brez sreče z nebes" in izdatno podpira tudi cerkev, želimo najboljši vspeh. — Tudi letos smo imeli polnoč-nico. Skoda, da je bilo vreme izredno neugodno — 27 stopinj pod ničlo — in mnogi niso mogli priti. Vsekako smo nabrali za cerkev nad 460 dolarjev. — Zima se tudi pri nas malo postavlja, kakor je pač njena navada, a kljub temu. da smo še 300 metrov nad vrhom Triglava. nima prave moči, ker kak lahek veter z juga, ji takoj pokaže zobe, da se zboji in zopet nekam odleti. Je bolj revca. — Naše vrle žene oltarnega, društva so naročile nov.krstni kamen in božji grob ter še nekaj malih stvari, da bomo polagoma že napolnili, kar nam je požar pozobal. Naš prijatelj Ante Lozančič, ki je imel sre- j čo pri "šacu", je kupil lepo so- j ho sv. Antona, drugi Dalmati-j nec, John Kovač, pa lepe sveč-1 nike. Na Veliko noč nameravamo napraviti ob priliki blago-slovijenja sohe sv. Antona večjo slovesnost, na kateri 'bodo igrali vrli Dalmatinci in Bošnjaki prvo vlogo. — Kakor smo slišali na Novega leta dan, je bilo v pretečenem letu pri cerkvi sv. Jožefa 40 krstov, 18 pogrebov in 1 ženi-tovanje. — V zadnjem času smo krstili družini M. Ambrož — A. Ivane hčerko Ivano, in sta kumovala George in Mary. Tul, družini M. Jamnik— Ivana Klun hčerko Ivano-Ro-zo, botra sta bila Mr. in Mrs. G. Rutky, družini G. Pešelj— M. Damjanovič hčerko Rozo, in sta kumovala M. in Fr. 2u-gelj, dr. John W. Savoren—A. Francelj hčerko Lilijan May, botra sta bila Mr. in Mrs. John Mihelič. druž. Joe Klun—Ivana Miklič hčerko Heleno, kumovala je Mrs. F. Zajc.st. dr. J. Kline—M.Adamič hčerko Frances, botra sta bila Mr. in Mrs. Stevens ter družina A. Habov-ščak—M. Skara hčerko Marjetica kumovala sta Mr. in Mrs. A. Korošec. — Od 1. avgusta smo za cerkev nabrali $4189.-53, zelo lepa svota. Ko bi le ne bilo toliko stroškov. Sheboygan, Wis. Pred par tedni se je brihtni poročevalec iz naše naselbine, potom neke rdeče flike, obregnil v neko "visoko gospo." Na-migaval je na nekakšen izlet v božjo naravo, o lešnikih in več takih zanimivih, tajinstvenih. za slovensko javnost neobhodno potrebnih reči. In glejte, za-šumelo je med našim ženskim spolom, da je bilo slišati od juga do severa. — Nobeden sicer ne mara da bi se od njega ali od nje kaj pisalo, ako se pa od drugih, o ja„ to pa že, to je veselje in zabava. In klepetali so jezički in migala stara in mlada usta. "Cajtenge" so romale od hiše do hiše, od spodaj na "obštes" in še okoli bloka, da je bilo veselje. Za ta list se pri nas navadno nikdo dosti ne briga, tistikrat bi pa lahHo vsi pismonoši šli na počitnice, ker so vso pošto oskrbele naše že-(Dalje na žT. strani.) Rosegger: Jos. Vole. HUDA SPELICA Ker tedaj Francelj ni bil cel malopridnež, je bilo pa mogoče, da postane vsaj napol. Špe-lica se je malo bala zanj. Toda znal je eno molitvico, ki ga je obvarovala marsikaj hudega, namreč to: "Dvakrat dve je štiri." Če je imel krajcarje: ""Dvakrat dva je štiri." Če je imel goldinarje: "Dvakrat dva je štiri." Ali je kupoval ali prodajal, služil ali izdajal: "Dvakrat dve je štiri." Gledal je na denar in računal in res — kma-lo je imel"priimek: "Francelj, dvakrat dve je štiri; kakor da ni znal šteti do pet. Zdaj sta bila leto za letom kje vprežena. Enkrat za letno plačilo, drugič spet v dnini, enkrat v gozdu in pri oglju, potem ^zopet na cesti pri kam- nolomu, pa pri železarni ali kot kopača na močvirnih travnikih. Zdaj sta imela denar, zdaj spet nič. Če sta ga imela, bi bil Francelj včasih rad poizkusil, če bi šlo zdaj z maloprid-nostjo znabiti boljše kot v mladih letih, ko je človek neroden-Toda: "Dvakrat dve je štiri V Smilil se mu je denar. In v najslabšem slučaju: ko bi dvakrat dve ne bilo štiri, bi pa Špelica bila! Špelica je bila j a zanesljivejša in bolj nepo-bitna ko vseh devet številk skupaj, deseta je bil pa Francelj. Vso oblast je dobila v roke, da je bila njena volja kakor železna cesta, po kateri je moral voziti Francelj kot parni 4troj, da je puhal in hropel, šlo je pa~le. Kurila mu je pa I ___i_. ■■• . =___ dobro ona. Poiskala mu je dela, zaslužka, priden je moral biti, potem mu pa tudi ni nič manjkalo. Ko sta pa lezla v petdeseto leto, so se pa spet jela kazati na FVanceljnu znamenja, ki so Špelfco vznemirjala. Začel se je čedne je nositi,' skrbi jive-je česati, brke si je pustil rasti in še navihati jih. Večkrat ko po navadi je začel zahajati med ljudi in se ozirati. — Špelica je v strahu opazila — po ženskem spolu. Rekla ni nič, molčala je. Če hočeš ogenj po-' gasiti, ne smeš pihati vanj, ampak pepela in prsti nametati nanj. **Na, Te čakaj, možiček ljubi T"' si je mislila modra Špelica, "bomo pa k tej motiki še ročaj poiskali!" Tisti Čas je umrl pri fari grobokop. Ali ni preletela Špelica vseh poti od župnika do sodnika in do okrajnega zdravnika fn spet do župnika ?! Na- enkrat je postal Francelj gro-bokop. "Zdaj pa, motovilo staro, fantuj, kolikor hočeš!" "Kaj to?" si je misBI Francelj, seveda bolj zase ko zanjo, "pokopal bom mrtve, živi pa ostanejo še zmiraj pri meni zunaj !" S trdovratnimi ljudmi je res pravi križ! Zdaj je bil nad dvajset let grobokop, Francelj namreč, ona pa žena grobokopova. "Žalosten opravek je pač to," tako je večkrat dejal, "dvakrat dve je pa štiri." Od odrastlega dobim samo e« goldinar, in če je še tako velik, od otroka pa pol manj; tako je, kakor plačilo tam na gugal-nici!" K srcu si pa tudi tega ni gnal prehudo. Seve prve čase mu je šlo včasih mrzlo po hrbtu, kakor bi mu bil kdo nasul sirovega graha za vrat. če je zadal z lopato na kakšnega Kadar se nadinv onemoglim "naprednjakom" in "svobodo-miselcem" na rep stopi, tedaj se sliši cvilenje na vseh koncih in krajih. Ničesar se pa ti elementi bolj ne boje, kakor resnice, ako ta obrne svoj žaromet na nje. Največje preglavice dela tem elementom naš katoliški list. To seveda zato. ker jih pri dokazovanju resnice ti napredni elementi, ki se zbirajo v craw-fordskih in lawndalskih bezni-cah, čestokrat občutno dobijo po svojih nepravičnih prstih. Še ne dolgo tega smo mi prejeli poslani dopis, kjer je neki dopisnik slučajno obrazložil preteklost nekega slovenskega zdravnika. Mi, fcredno smo dotični dopis objavili smo se hoteli prepričati, koliko je resnice na tem in smo zato poslali stvar v pregled prominent-nemu slovenskemu duhovniku, kot njegovemu sošolcu. Ta je potrdil, da je vse čista resnica in s tem potrdilom je dobila stvar pečat resnice. Seveda, ravno zato pa, ker ie ta stvar nosila pečat resnice, ie to neusmiljeno zabolelo in Zapeklo crawfordsko svojat, ki obstoja iz raznih slovenskih Braidičev in Grdovičev v A-; meriki kot so Zvonko, Jakci in Skubčki. To jih je tako zape-j kTo. da so kar podivjali in na-j pisali navidez ogorčen, a v resnici reven in jalov zagovor, j Zato so zavihali svoje brez-i gumbne rokave in kakor vedno plosknili v potvarjalno blato ter iz njega pričeli kovati svoj kapital. Zavili bi radi, da je i-mel dotični dopis namen škodoželjnosti, da je imel dotični dopis namen oblatiti slov. in-: teligenta. ki je že toliko dobrega storil za naš narod. Vse to seveda zavito in potvorjeno. Resnica je pa ta, da niti dopisnik in še manj mi smo imeli kak tak namen. Pač pa je tako le: Neki dopisnik je malo preje omenil in dal priznanje Very Rev. Hugo Brenu za odločilno zmago pred dvema letoma v visoki polemiki z dr. Kernom glede porodne kontrole, za katero se je slednji zavzemal. Da ga je Dr. Bren junaško u-gnal v kozji rog, Vemo vsi, ki se dotične polemik^spominja-' mo. ' Ta drugi dopisnik pa.se je, čutil dolžnega pojasniti značaj ( dr. Kerna, kateri vemo, da se zavzema za principe, ki so v velikem nasprotstvu z našo katoliško Cervijo, njenimi in bož-fimi zapovedmi. Ta je naslikal njegovo preteklost, češ človek, dasi ima pravico odpasti od vere, se odpovedati svojemu slovenskemu imenu — imenu svojih roditeljev, je človek brez značaja. Toraj kot tak ni čudno, če je zavrgel tudi vero svojih roditeljev in svojega naroda, ter priporoča in se zavzema za tako stvar kot je porodna kontrola. To je hotel dopisnik. In s tem je napravil le svojo dolžnost in dobro delo svojemu narodu. Kar se tiče književnega dela dotičnega prizadetega, ga mi znamo najbrže bolj ceniti, kakor ga znajo sprijeni študentki na crawfordski in lawndal-ski aveni. Čast za kar čast. Obsojamo pa in to odločno, kar je obsojanja vredno, pa naj ho to kdorkoli hoče! Nam gre samo za načela, za stvar! Celo Stvar so svobodomiselni lumpje zavili in potvorili ter jo zabelili z lažjo. V tem du- mrliča, ki so se ga držale še cunje in lasje. Kmalu mu je bilo pa delo eno ko drugo — po goldinarju luknja. In goldinar je vzela Špelica. Ni imel nič zoper to, saj v jedi in pijači ga je dobil spet nazaj. Pri tem grebljivem delu mu je bilo še najbolj neprijetno to, če so domači jokali in tarnali, ko je on koga spuščal "v jamo. Nič na svetu mu ni bilo bolj zoperno, ko jokanje. Več. , ko enkrat je prijel koga, ki je jokal, za roko, ga je peljal-stran k pokopališkemu zidu in mu rekel: . (Dalje skdi.) hu so izvršili tudi ostuden in grd napad na našo slovensko duhovščino v Ameriki. Skrili so se premišljeno kot roparji, ki čakajo na potnike za angle-ško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil f pomočjo drugih dr. Kern. Toda ta afera nima opraviti z besednjakom nič, tu se gre povsem za nekaj drugega in tako skriti za njegovim besednjakom so napadli našo duhovščino tako le: " ... če se ne motimo, je v Ameriki nekaj nad sto slovenskih "!edi«f" duhovnov, ki imajo vsak delavnik 24 ur prostega časa in vsa ta častljiva študirana golazen ni spravila skupaj niti enega podobnega dela- Briga jih narod, dolar je njih bog. zato pa po svetijo 166 ur na teden za pijančevanje. kvartanje v farovžih in ugibanje, kako bi najbolje porabili tiste dve ure v nedeljo, da bi čim več cvenka izvabili iz svojih ovčic in tih obdržali v temi in iVnoranci!" (Dobesedno po Gl. S.vobodi št. 2. t 1.) Tako nečuveno in na - tako lažnjiv način znajo napadati prave in edine rodoljube slovenske inteligente svobodomiselni lumpje.:Ni naš namen odgovarjati na njih Iažf. ker to toliko zaleže, kakor če cigana uzmoviča stokrat karr afeš, pa ti bo zopet stokrat uzmal. Za resnično in pravo polemiko ti lumnie sploh nimajo z mi si a, pa tudi ne pravem namena. Ampak .v dolžnost smo si šteli. da predočimo našemu katoliškemu ■ narodu, kako se naš narod po brezverskom časopisju steri. kako nečuveno se napada naše prepričanje, našo vero in našo delavno in požrtvovalno duhovščino. To je. nakar smo hoteli našo javnost opozoriti. Ako je pa kdo enkrat naredil, kako dobro delo, pa iz tega še ne sledi in noben pameten človek iz tega ne bo sklepal. da sme potem delati, kar hoče, da je popolnoma immun, t. j. nedotakljiv. Tako modrovanje bi'bilo smešno. Judež je bil apostol, zato pa njegovo izdajstvo ni nič manj obsoje vredno, kakor če bi bil eden izmed obeh križanih razbojnikov. Mi damo dr. Kernu čast za njegov besednjak, odločno smo pa in bomo vedno proti njegovim naukom, katere je razširjal v "Prosveti" glede porodne kontrole in kateri so nezmerno škodovali našemu narodu in ga okužili s to strašno moderno kugo in tega ne bomo pozabili, kakor ne smejo pozabiti katoliški Slovenci, zlasti zakoni, katere je ta nauk okužil. Boj proti temu nauku in seveda tudi onemu, ki se je drznil ga razširjati med naš nesrečni a žilavi narod, bo pa treba vedno krepkeie voditi. V vseh ameriških katoliških listih beremo dan za dnem vedno strašnejša poročila o razširjanju te zakonske in. družinske kuge. V Chicago se je naš kardinal pomagal in še! pred sodišče, kjer je po svojem odvetniku kfepko nastopil proti tej kugi. Tudi naša duhovščina vedno glasneje dviga svoj svarilen glas, s katerim svari narod proti temu nauku. Iz vseh naselbin se čuje, da se število porodov krči od leta do leta. Kaj to kaže? To kaže, da so razni doktorji s svojim zverinskim naukom za omejevanje porodov vspeli in da vedno lepše vspevajo. In ako nočemo, da bo tudi naš narod padel na nivo gnilega francoskega naroda. moramo vsi v ta sveti boj za obrambo "nedolžnih otroči-čev," katere sedaj more Herodi — doktorji in po njih nauku — oh groza — lastni sta-riši. Ne, naj reče kdor kar hoče, kot katoliški časnikarji smo in bomo branili tudi peto božjo zapoved "Ne ubijaj," ter krepko ožigosali ta nauk in one, ki ga razširjajo, ter okužujejo na ta strašni način naš narod. Vedno od več strani dobivamo prošnje, da naj bi se Dr. Brenova polemika z Dr. Kernom ponatisnila v posebni brošuri. In to bomo poskrbeli, prej ko bo mogoče. Dr. Kerna brani Kondatova "Gl. Svobode." Kjlor ga hoče še braniti — kar pod okrilje Glas Svobode! Mi smo pripravljeni na boj! (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ8 JOUET, ILL. Sfe; £ £ Nile geslo: MV«e ra vero, dom in narod; v« za enega, eden za rac." GLAVNI ODBOR. i Predsednik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet, I1L L podpredsed JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St-. Joliet. 111. II- podpreds. rr^S. PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. GL tajnik ............ JOS. SLAPNlCAR. 311 Summit St., Joliet. IIL Zapisnikar.......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III. Blagajnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet. IIL Duhovni vodja ____REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh. Pa. NADZORNI ODBOR ANDREW GLAVACH. 1844 W. 22nd Place. Chicago. IIL JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa. IIL JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet, 111. POROTNI ODBOR ANTON STRUKEL, 1240 Third St.; La Salle, 111. JOS. KLEMENClC, 1212 N. N. Broadway, Joliet. IIL FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St., Universal. Pa. Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom "Tn članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $32.778.16. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (icV Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1 do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500 00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $25000. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, D. S. D. JOLIET, ILL. Cenjeni »obratje in sosestre! Na zadnji letni seji je bil izvoljen za leto 1925. sledeči odbor : George Stonich, ____ predsednik John Kra.ma.rich, podpredsed. Paul J. Laurich, __________ tajnik Frank Widetz, ...... zapisnikar Joseph Gersich, ...... blagajnik NADZORNIKI: Frank E. Vranichar, Joseph Ancel, Jakob Štrukel. Martin Bluth, ............ reditelj. Sklenjeno je bilo, da se začne kampanja za pridobitev novih članov in otrok. Društvo šteje čez 500 članov in članic in 260 otrok. Glejmo, da bomo v tem letu napredovali tako, da bomo h koncu teka leta šteli 700 članov in članic in 700 otrok. Za vsakega novega člana dobite $2.00 nagrade. Za-toraj vsi na delo in dosegli bomo svoj cilj! Na tej seji je bila tudi izpre-menjena in izboljšana točka 10. v pravilih glede, bolniške j podpore. Dosedaj je moral biti bolnik vpisan v bolniški knjigi vsaj dva tedna ali 14 dni, predno je bil deležen podpore. Od sedaj, naprej pa le en teden, izpre-menjena točka se glasi: 10. "Bolnik, ki ni bil vpi-{ san v bolniški _ knjigi tajnika cel teden ali 7 polnih dni ni deležen bolniške podpore." Ta točka je zopet en velik korak naprej, dasiravno bomo na ta način izplačali več pod-! pore, bomo pa s tem toliko več dobrega storili, saj naše geslo je: "Vse za vero dom in narod ; vsi za enega, eden za vse.*' Ob tej priložnosti prosim vse one, ki so zaostali s svojo me-sečnino, da to poravnajo, kakor hitro jim je mogoče. Vsem sobraiom in sosestram želim zdravo, veselo in napredujoče Novo leto. Paul J. Laurich, tajnik. ' 512 N. Broadaay, JOLIET, ILL. - - - - KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE k. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. (P. 9—5.) . i FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna SVOJI K SVOJIM ^tS Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL.. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. JOSEPH JIRAN "Player Pianos" — role za player piane; Viktrole — slovenske in hrvatske plošče; Koncertine in jlruge harmonike; Violine in vse druge muzikalične inštrumente — RADIO. Zunanja naročila izvršujem točno. Priporočam se Slovencem in Hrvatom: 1333 W. 18th Street, CHICAGO. ILL. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895.* Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene-zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. SLOVENSKE. GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET, ILil- Chicago telefon 2917. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) nice. !),& je bila pa stvar popolna je seveda tudi par "mož," pomagalo. — Jaz sera ravno štapal ta čas, kot več drugih in Čudil sem se, kaj to vrvenje pomeni. Srečal sem e-no žensko, ki je s potoma kar sama s seboj govorila, vprašal sem jo, kaj da je na dnevnem redu ; vsa vesela mi je pripovedovala celo zgodovino na dol-; go in Široko in omenila, da ni še danes nobena opravila svojega hišnega dela, še počesati se ni bilo časa, dokler se vsa stvar do dobra ne premelje in raztolmači. Poslovil sem se od zgovorne mamice, ker me je zeblo, zeblo je tudi mojo znanko, ker toplomer je namreč kazal 10 pod ničlo. Zato bi v i-menu htgijene prosil dopisovalca. da naj drugič take-le novice prihrani za poletni čas, ko ne bo nevarnosti, da se katera prehladi, ko bode pošto prenašala. "Štapar." I zvestil ni urad poslanstva kra-ljevne Srbov, Hrvatov n Slovencev v Washington, D. C. Presbiro ministrstva za zu nanje zadeve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu je izdal sledeči komunike: "Tožba albanske vlade, da se nahajajo med vjetimi vstaši tudi jugoslovanski vojaki, je od temelja zlagana. To se more nanašati edino na naše vojaške begunce, ki so že davno pred revolucijo pobegnili v Albanijo in ki jih je naše poslanstvo v Tirani zaman poskušalo spraviti nazaj v deželo." Bolgarski ministrski predsednik Cankov, ki je 26. decembra prišel v Beograd, je imel daljši razgovor s predsednikom ministrskega sveta g. Nikolom Pašičem in z ministrom za zunanje zadeve g. Momčilom Nin-čičem. • * Rezultat razgovora je bil ta, da se konstatira, da se obstoječe ovire ob dobri volji lahko hitro odpravijo in osnujejo dobri sosedski odnošaji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Bolgarsko. V teku razgovora so bila dotaknjena razna vprašanja, ki zanimajo obe državi, zlasti komunistična nevarnost; v teh vprašanjih je mogoče sodelovanje obeh držav, ne da bi tako sodelova- Avstratij* odklanja t«bilo Aa- f London. — Iz zanesljivega1 vira se čujfe, da je vlada v Avstraliji odklonila vabilo Anglije, katera vabi na konferenco na kateri se bo razpravljalo o ženevskem protokolu. To zadevna odklonitev se glasi, da Avstralija in Nova Zelandija se -bolj zanimati za washing-tonsko konferenco predlagrano po prezidentu Coolidgeu, ker njih problem je na Pacifiku. -o Podravljo. (50-letnica mežnarjeva.) Z ministriranjem vred služi naš Moti, g. P. Fuger, že več kot' 50 l>et cerkvi. Zato mu je faral priredila v cerkvi pred božjo t službo malo zahvalno slavnost.! Cerkev je bila okusno s cvetlicami in zelenjem okinčana, nad vratmi je bila v .vencu številka 50, raz .stolpa pa je plapolala papeževa zastava. Med zvonenjem zvonov sta privedla cerkvena ključarja z vaškimi dečki slavljenca v cerkev. Pridiga je očrtala njegovo življenje, povdarjajoČ nauk iz tega življenja: Nastavljtenec, delavec, posel, služabnik bodi vesten, štedljiv, veren, zmeren, zvest in vstrajaj v svoji službi; in dobro ti bo! Cerkev je de-| mokratična (ljudska), ker se ravna po geslu apostola Pavla "Cast, komur čast!", Če je tudi slavljenec priprostega stanu. Nato so MamiČev Fric ter Vospernikova Olga in Cila gladko deklamirali primerno častilko. — Chicago, 111. — George Arbuckle, črne je v prepiru u-smrtil s puško svojo sinaho na njenem stanovanju 4159 Prai-re a ve., nato pa še sebi prere-zal vrat z britvijo in predno je prišla pomoč je bil tudi on mrtev. Sosedje so čuli strel, kateri je sledil prepiru med obe- Ponovno prosimo vse naše zastopnike, kateri imajo še ; kaj koledarjev Ave Maria, da nam jih takoj vrnejo. Radi bi z njimi postregli našim naročnikom, ki nas prosijo zanje« Upravništvo. — Scranton, Pa. — Samuel Pace, tajnik unije premogar-jev je bil ustreljen do smrti. Njegovo truplo so našli na ulici, zadet je bil od številnih krogel. Pace, kateri je eden od 11.000 stavkujočih v Pittston okraju se je vračal od seje ko je bil napaden. Oblast ne bo iskala napadalce, ker pokojni je bil le delavec. Takšna so pota ameriške justice. — Hoboken, N. Y. — Kup-per Bier, mesar, kateri je najstarejši podjetnik v mestu, je obhajal svoj 105. rojstni dan dne 4. jan. v krogu svojih 142. potomcev, katerih najmlajši je star 23 let in najstarji 70 let. GRDIM ™ SINOVI. PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62 nd Street CLEVELAND, O.- Randolph 1881. "Spodaj, Ma ma ovenčana vrata, židane volje." "Včeraj mu je ušla." POZOR NAROČNIKI! Kdor želi knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1925., naj se o-brne na zastopnika: Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo. Cena je $1.40 z vezanim molitvenikom, . . Mi želimo, da vsi naši naročniki dobe naš krasni stenski koledar za leto 1925. Kdor ga še nima, naj se zglasi pri lokalnemu zastopniku , ali pa piše naravnost na upravništvo ponj. Obenem želimo opozoriti tudi vse one, katerim je naročnina potekla, naj blagovolijo isto zopet ponoviti. Številka poleg Vašega naslova znači, do kdaj imate list plačan. Točno obnavljanje naročnine veliko pomaga. Z listom so veliki stroški, zato je treba naročnino redno plačevati; seveda, katerim ni mogoče prav tedaj, ko mu naročnina poteče ga radi počakamo. Toda kdor more, pa naj takoj naročnino obnovi, ko mu naročnina poteče. Zakaj pošiljanje zastopnikov okrog stane veliko denarja. Zato naročniki zavedajte se sami svojih dolžnosti. Za nenaročnike stane naš stenski koledar 40c. Naročite si ga, dokler zaloga ne poide! Upravništvo^ DRUŠTVO SV. (Holy it. 1. D. D. D. Ustanovljeno 2. nov, 1914* Geslo: "Vse za narod, vsi za Odbor xa leto 1925. Predsednik....... George Podpredsed.....John Tajnik Paul J. Lauriek. Zapisnikar ........Frank Vtiftec Blagajnik .......—„ Jos. Gt&č Reditelj ............ Martin Bhath Nadzorniki: Frank Vranichar, f o topit Aa-cel, Jakob StrnbL Društvo šteje 507 članov In članic ter 261 otrok. Za &Oc. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od a^ta-novitve do sedaj se je rzpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1924. se > nahajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega eksa, kakor tudi Družba sv, Braii-ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vata nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed močnejših. pojasnila Za vsa nadaljna obrnite se na odbor: Predsednik: Geo, Stoaich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Cter-sich, 401 Hutchinson St v Jolietu, 111. Izobrazba ima svoj dom v knjigah! nje poseglo v interese drugih1 bre* molitvenika $1.00 držav. V SLUŽBO SE SPREJME fant, ki je dopolnil 16. leto in' ima veselje do tiskarske obrti. \ Katerega veseli se naj zglasi v tiskarni Edinosti. Vse dobro za 1. 1925. želi Vam vdani J. M. Trunk. J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, IIL Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, 2ELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, itajnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. Nove knjige! Nove cene! V zalogo smo dobili raznovrstne nove podučne Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico. Naročilom je vedno pridjati potrebno svoto v money ordru. Drgnenje vedno pomaga! Ne zanašajte se na mastna mazila, ko t resnici potrebujete liniment! Pmi O O. je bil redno dobro sdravilo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki «ra morete kupiti *a denar. VI pristen, če nima ANCHOR rnan:kc. F. AD. RICHTFR & fO. 1 ©4-114 So. 4th St,,I5rooV:yn,!».T. RAZNE KNJIGE. Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varpe- V njih iahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi. tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago »brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem tia razpolago pri posveto- -vanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z: zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS —JOLIET, ILL Wm. Redmond. preds. Chas G. Pearce. kasir Joseph Dunda, pomož. kasir. Ajdovski Gradec, J. To- minšek ............................. Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih, mehko, vezani................. Franc Pire, življenjepis Friderik Baraga, meh. vez................................. III. Slov. Kat. shod v Ljubljani ...................... Katoliški shod v Ljubljani .................................. Kitajci in Japonci .......... Koledarji Ave Maria letniki 1918.-1920. inl922. po nizki ceni .................. Koledar dr. sv. Mohorja 1921. . ..............-JL.............. Krištof Kolumb, Odkritje Amerike ......................... Krščansko nravoslovje .... Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov ................. Kratka zgodovina Slov. slovstva ........................ Milosrčnost do živali, za mlade in stare . ................ Mlada leta I. knj.*Dr. J. E. Kreka ....................... Moderna družba in cer- } kev.................................. j Narodno gospodarski eseji ..................-................... ! Naša država....................." j Naša pota, I. in II. vz. oba Ob 50-letnici Dr. Janeza .20 1.50 .35 .45*1 .35 1.00 .45 .25 .20 .45 .75 .25 1.00 .25 1.00 .25 .35 .75 .40 Kreka.......................... Občinsko posredništvo._ Osnutek, Slov. nar. gospodarstva .................... Osmero Blagrov, nauk za srečno- življenje, vezan._ O sv. Cirilu in Metodu _ Peter Barbaric ____________ Podobe iz misijonskih de- Pogled v novi svet ...___ Prilike P.: Bonaventura_ Slovenski župani _______ Slovenci, Erjavec________ Slov. rast. imenik______ Slike iz Belokrajine _ Sveta Rusija ........... Turkus ...................... Vladar....................... Vojska na Balkanu, meh. vezana ................... Vojska in Mir, Iz. J. T. _ Več luči, dva zvezka_ Zgodovina Brežiške žup- Zgodovina Cerkljanske fare .................... Zgodovina fara ljublj ske škofije................. Zgodovina novejšega slo-venskega slovstva II. kaj. Zgodovina srednjega veka............................. Zapiski iz Dunaja_____ Slovenska Kuharica s25 .75 LOO J9S .OS J25 .40 .75 J75 .50 .45 i .25 Knjigarna Edinost 1S49 — West 22nd St. low je smflfl v srcu, Vi!«j3I AM V*>J? - - Sedaj je sedel v žalostnih mislih pred pečjo in poShiSal, kako prasketa ogenj. Prav malo blaga je imel, komaj se je izplavalo ; da je umesil, škoda drv. Pa ogenj je imel to dobro, da se je pri njem lahko grel in premišljeval. VAŽNO NAZNANILO * + 4* 4* + * + 4* 4* 4* 4* 4* Dr. Friedlieb stopi čisto blizo in opazuje svoj "fakto-twauM--- "Toxaj — nič? Tako! Zakaj pa — zakaj tako natančno — aia?" "čakam, da nalože repo, potem jo popeljem domov. **Ne bi lahko pomagali nalagati?" Steiner odkima. "Nastavljen sem samo kot kočijaž," pravi jezno. MHm, hm, kot kočijaž! Kot gosposki repni kočijaž pri atfravmku, poglavarju in posestniku Friedliebu. Potem bom pa sedel malo k Vam." Usede se ingleda Steinerja od strani. "Povejte mi, človek, zakaj imate pa tako neumno žalosten obraz? Zakaj ste videti tako kisli?" Steiner vzdihne. "Ce ie_doživel kdo že boljše čase —" Dr. "Friedlieb se udari po kolenu. "Boljše čase! Ta je huda! Boljše čase ko pri meni?" "Gospod doktor, podčastnik sem bil in kapelnik!" "Toraj takorekoč vedno na vodilnih mestih, menite! Vi ste teliček, Steiner! Saj Vam je čisto dobro tako." Steiner zopet odkima in se pripravlja, da bo govoril! "Seveda, gospod doktor, pravi umetniki nismo bili." — "Ne, Steiner, ne!" "Koncertni umetniki, mislim! Pa lepo je vendar bilo — lepo! Radi so poslušali godbo." "Da, priznavam! Pripravim Vam lahko veselje. Iz Pohls-dorfa so poslali danes sem da morate prihodnjo nedeljo tam igrati." Steinerjev obraz se razjasni. "Vsi štirje?" vpraša srečno. "Seveda vsi štirje. Pet mark vsak. Skopuhi so hoteli dati samo štiri. Tedaj sem se pogajal z njimi kot Jud. Vidite, Steiner, če se dobro odrežete, dobite polagoma ime in potem boste tukaj vso okolico opiskali." , "To bi bilo krasno!" pravi Steiner navdušeno. "Godba sama na sebi res ni, da bi jo kdo preziral, samo stalno mora biti, ne sme se klatiti po svetu. Godec mora biti prav tak dostojen kot vsak drug. Ali ste zdaj zadovoljni, junak izpred kraljevega gradca ? Ali Vas še kaka muha grize ?" "Gospodična Ivanka," odvrne Steiner in vzdihne. "Dragi moj, prvič ni dostojno od Vas, da govorite v zvezi z muho o moji sestri, drugič sem Vam pa tudi že povedal, da ne morem tukaj nič storiti. Potrpeti morava. Mogoče pa je, da se vse kmalu temeljito izpremeni." Steiner sklene roki, pogleda pobožno proti nebu in pravi tiho: "Bog daj!" Potem reče glasno: "Malo bolje je že, odkar ji pravim: milostljiva gospodična. Tako je sicer nihče ne nagovarja. Robert, on je dobro zadel, on pravi gospodični Hartmannovi po domače: Kristina." Dr. Friedlieb se presenečeno obrne: "Ah! Po domače — po domače: Kristina?" "Da, zahtevala je od.njega. Prepovedala mu je, da bi ji rekel gospodična. In kupila mu je že kup srajc in spodnjih hlač in nogavic in novo obleko. Toda ne — tega ne smem pri-! povedovati — Robertu sem dal častno besedo. Gospod doktor,1 tega ne boste dalje pravili, kajne —" Dr. Friedlieb postane kar trd. Njegov obraz je nenadoma pobledel samo na čelu se je zbrala temna rdečica. "Kristina," ponavlja, "Kristina!" "Da, Kristina! Sploh je zelo prijazna proti njemu, mu daje vse boljše prigrizke in nekoč sem videl, kal^ ga je prijela čisto lahno za roko. Tega vsega ne stori gospodična Ivanka." Friedlieb ne posluša tega, kar govori Steiner, ampak topo gleda v vas k Hartmannovim in zdi se, da se bori z nečem leumljivim in proti težki skrbi, ki ga je nenadoma napadla. Tedaj zakličejo hlapci s polja, da je voz poln. Steiner vstane, gre s hriba in pelje počasi proti Friedliebovi hiši, "Stražnik" steza prazne veje nad njim kot grozeče šibe in veter se igra v njih s tiho posmehujočo se melodijo. Kristina! Tudi dr. Friedlieb ima roke uprte v tla, poveša glavo, oko strmi in tudi on sedi kakor Napoleon pri Probstheidi. Ona jih ima štiri in dvajset, on pa pet -in štirideset let! Skoro enkrat več! In vedno se je obotavljal, nikdar se ni upal. Preboječ, vse preboječ je bil. Oziral se je na sestro! Na to sestro, s katero ne more nihče shajati. Ko bi jo bil vendar spodil -z mačkami in sanjskimi knjigami vred! Potem bi bilo vse boljše. Mačke bi lahko tudi kje drugje redila, sanjarijo tudi kje drugje brala! Ni treba, da bi bila vedno napoti njegovemu življenju, njegovemu vdelu, njegovi sreči! " Kristina! Samotna, dobra, ljuba deklica! Le poglejte! Prišel je chnig, mlad, lep, ki ugaja njeni mladosti, in starikavi, neum-mi, boječi dr. Friedlieb je obsedel na tleh kot norec. Tn tako hitro, tako hitro je to prišlo. Da mu je kupila take reči in se da imenovati: Kristina! Ljudski prijatelj, vaški "boljševik" kar besni. To je preveč! Z vsakim, ki mu hoče kaj dobrega storiti, bi se ne bilo treba takoj potikati. To presega vse meje! In potem, da ne sme nihče o tem slišati, da je moral ta bedak, ta Steiner dati "častno besedo," da ne bo nič izdal. — To je najbolj sumljivo! Doktor poskoči in hiti po poti do ceste. Tukaj vidi k ne-zidarja Winklerja, kako se ziblje čisto pijan po cesti. V roki nese steklenico žganja. Dr. Friedlieb ga dohiti, mu iztrga steklenico in poduha. Hartmannovo žganje s kemikalijami je,"" njegovo zdravilno žganje» Divje razbije doktor steklenico na bližnjem kamenu: "Le žrite, le žrite do smrti, svinja! Vsak je bedak, če hoče takim lopovom pomagati. Zaradi mene se lahko vsi pijanci V potoku potope in vse postopače'piskače naj vrag vzame!" * * * Spodaj v vasi je pekarna. V nji so že trije peki kljub prid-»osti in dobremu vedenju prišli na boben. Schulze, novi pek, ki je poznal žalostno usodo svojih pred-aikov, je slutil nesrečo. Bolj ubog ni mogel sicer postati, kakor Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z due 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil^ tudi s prodajanjem his in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 94. cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejema) v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj. Anton Zbašnik ? „ t 4905 Butlex St., JAVNI NOTAR, PITTSBURGH. PA. BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOV-CEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti- predno Rreste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na. potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času. da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj. — Postreamice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. ' Joliet, III. £ * * * Odkritje O- y Rimu dano. I * Rimu so ho-0. m. m. odkriti spominskoj ploščo Oberdanku na hiši, v kateri se je bil pripravil na odhod v Trst za napad na avstrijskega cesarja. Kraljevski komisar rimskega mesta Cre-monesi pa je odkritje prepovedal radi napisa, v katerem se jiavaja Oberdankov poziv na Italijane^ ki naj se pripravljajo na nove boje za pravo, to je; republikansko idejo. Za sedaj, shrani ploščo na varno "Unio-j ne Mazzinijana Nazionale." Z Oberdankom delajo Italijani že malo preveč komedij. -o IZ PRIMORJA. Potres. Potres so čutili ljudje v Trstu zelo dobro, ker je bil su-: nek ob pol petih zjutraj tako močan, da je zbudil mnogo ljudi iz spanja. Istotako je bilo tudi v Gorici. Posamezniki so že v strahu ostavili gorke postelje in v prvem Kipu mislili na beg iz hiš, pozneje ko so sunki prenehali in ni bilo ne-, varnosti, so seveda zopet zaspali. Najmočnejši potres je bilo čutiti na Kanalskem, vendar je občutna materijalna škoda izostnla. Človeških žrtev k sreči tudi ni bilo. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Hapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE ,CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine. strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavlje-aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje! Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. & P.) Posledice hude vročine. V tržaško bolnišnico so pripeljali 21-letno dekle Justino Sedmakovo iz Sv. Kcijfa. Justina je imela že nekaj dni hudo vročino, ki je flekle dvignila iz postelje in jo pognala na hodnik, s katerega je padla dva metra globo*ko ter si pri tem zlomila obe nogi v gležnjih. -o-— K požaru na goriški posti. Omenjeno ^je bilo, da je izbruhnil v uradnih prostorih goriške pošte požar, ki je napravil precej škode. Ogenj je nastal na podstrešju, kjer ie i-meln poštna uprava spravljene stare tiskovine, zastave, pa-; pir in nekai nadomestnih apa-! ratov za brzojavljenje. Poslopja. v katerem je nastal ogenj, pa ie last zavarovalne družbe "Assicurazione Generali,'* ki bo znala nastalo škodo pač pravilno ceniti. Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE. TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim družtvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve!ikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem m obrtnikom, da se apomnijo nas, kadar potre-t " jo «cako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista A. S. EDINOST ■ri zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo ▼ niem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, BL Videm proti Gorici. Goriški mestni svet je imel tri ure trajajočo zaupno sejo, na kateri so razpravljali o znanih namenih z goriškim mestom s strani videmske gospo- i de. Seja je bila zelo burna in padale so ostre besede proti Vidmu, kateremu se Gorica noče ukloniti. Župan in senator Bombig je dobil nalog, da sestavi točen odgovor na poroči- omisije. Goriški list "La Gorizia" piše k sporu om in Gorico nastopno ike po novinah so vrgl na potrSje zopet vprašanj province,' glede katerega pa treba izgubljati mnogo besed ker bi to pomenijo samo nep stano ponavljanje tega, kar je Gorica povedala že toliko povsem jasno. Naša pozicija t napram vprašanju province, je precizna. Gorica se je namreč udala, ko jo je Mussolini brzojavno povabil, da naj sprejme novo stanpe razmer. Gorica, ki je dajala vedno vzglede discipline, se je takrat podvrgla želji Mussolinija in "danes ne zahteva, da bi se dvignila do. provincetega ne zahteva in sicer iz povsem priprostega na-1 gitta, ker ve, da je nemogoče aktiviranje te njene legitimne-želje. Zahteva pa Gorica to, da se drže in izvedejo vse ob-, ljube,' ki jih je dal Mussolini T -o- KOROŠKE NOVICE. Iz bel jaške okolice. Prav iskreno gratuliramo Valentinu Tschernutu, pd. mlademu Markoviču, da je tako nenavadno srečno odnesel svoje zdrave pete iz beljaške sod-nije. Kakor je znano, je imenovani dne 16. septembra pri ladji na Baškem jezeru streljal na.; kleparskega delavca Kristijana Stoefflerja tako dolgo, da; je mrtev obležal. Vsak bi mis-.; lil, da pride ta krvava trngedi- 1 ja in žalostni prizor pred poroto," pa ne. Nenadoma se je vršila obravnava v Beljaku 19. novembra m. 1. Tukaj se mu je prisodilo 6 — reci šest — tednov ječe in se to le pogoino na dve leti. Krivec se je zagovarjal s tem, da je sprožil svoj revolver v silobranu. Mi korošM Slovenci si želimo samo to, da bi tudi naši ljudie v enakem slučaju, ako v naglici ali hudi jezi kaj zagrešijo, našli tako dobrohotne in usmiljene sodnike. Bilčovs. . I (P,ožar.) Pri pd. Ivovniku na Sodraževi je izbruhnil strašen požar, ki je voepelil hiš$ in vsa gospodarska poslcynia. V ogniu ie ostalo nnd 10 svini, nad 30 ovac, 2 telet, stroji itd. Škoda se ceni na 500 milijonov. Zavarovan je pa bil no-; cestnik samo za 30 milijonov..] Kako je izbruhnil požar, ni znano. Goreti je zfčelo v skednju. Zares, nesreča nikoli ne miruje. Zatoraj kmetje zava« rujte se zadostno! J, -o- Velik požar v Clevelandu. Cleveland, O. — Od tukaj poročajo o velikem ognju, kateri je uničil šest poslopij ob bregu reke. Škoda je cenjena na $100.000. I I i i JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI Na razpolago noč in dan. — Najboliši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravnokar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem i$a razpolago. CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na: KNJIGARNO EDINOST, 1849 West 22nd "Street, Chicago, 111. • , Delavec! Sleherni dan se vprašaj ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO ČITAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST ___ __