Miiišfiro in BpnMiStro: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ »ihaja v pondeljek, sredo in petek popoldne, Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od II.—12. ure dopoid. Telefon št. 113. STRAŽI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ttanoua Usto: Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno r2 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 25. Maribor, dne 26. februarja 1909. Letnik I. Poraz Maro du© stranke. L)ne 18. in 19. t. m. je pri občinskih volitvah -okolica Sv. Jurij ob juž. žel., kakor smo že poročali, prvikrat nastopila Slovenska kmečka zveza proti Narodni stranki. Reči moramo, da si je priborila, tako zmago, da sme biti ponosna na njo. V vseh treh razredih so zmagali vsi kandidati Slovenske kmečke zveze; in sicer imajo v 3. razredu nad 100 glasov večine, v 2. razredu nad 60 glasov, s v 1. razredu nad 20 glasov večine. Torej Narodna stranka nima v novem odboru nobenega odbornika in nobenega namestnika. Res čuditi se moramo, da smo si priborili tako častno, iker' je rabila Narodna stranka sredstva., katerih ne rabi noben pošten politik. Že na zaupnem shodu Narodne stranke v nedeljo pred volitvami je nek učeni gospod Narodne stranke z povdarkom polagal svojim vernim na srce, da jim mora biti Narodna stranka svetinja, da naj porabijo vsa mogoča 'sredstva pri agitaciji; zlasti pa jim je dal sledeči zlati nauk: naj gledajo na to, da bodo raznašali izkaznice in glasovnice pristaši Narodne stranke in ti jih naj hitro razdele svojim pristašem, za pristaše Slovenske kmečke izveze pa naj jih zadržijo in neso potem predzadnji večer pred volitvami v občinski urad nazaj, fda bi na tak način bili pristaši Slovenske kmečke zveze primorani, sami priti po izkaznice in glasovnice Še le zadnji dan pred volitvijo. S tem, tako je modroval, bod’e odpadlo veliko glasov za kandidate Slovenske kmečke zveze. In res,j njegovi zvesti poslušalci so se zvesto držali tega zlatega (?) nauka, tako da je velika večina naših mož dobila glasovnice v roke še le zadnji dan, ali k večjemu dva dni pred volitvami. Tudi podpisane glasovnice so nosili, da ne bi mogli potem pristaši Slovenske kmečke zveze napisati svojih kandidatov. Tudi o tem bi se dalo napisati nekaj zanimivih prizorov. Skratka: da bi Nar. stranka pri nas rešila svojo razbito ladijo, porabila je vsa mogoča sredstva, o katerih;’ pa itak c. kr. okrajno glavarstvo, kakor upamo,, še ni izreklo zadnje besede. Tudi komisija; je bila po večini v nasprotnih rokah, ali po naklučju ali po zvijači, o tem bode najbrže c. kr. okrajno glavarstvo še preiskovalo. Da si je pa Slovenska kmečka zveza vkljub tem zvijačam priborila tako častno zmago, to je liberalce tako zmedlo, da niso vedli, pri čem da so. In svojo jezo, so si hladili z znanim zabavljanjem na pristaše Slovenske kmečke zveze. Nekateri bi bili radi s surovostjo nastopili, nekdo je baje celo držalr odprti nož v rokah in kričal, da hoče kaplana zaklati, a taktični nastop gospoda c. kr. komisarja dr. Bre-seharja, ki je celo volitev jako vztrajno in vzorno vodil, je preprečil hujše izgrede. Zato smo se pa prav iz srca smejali, ko smo brali v „Narodnem Dnevniku“ sledeče: . .18. 2. zmagali so klerikalci s tretjino. Udeležba velikanska na obeh straneh, tako da se je po sklepu neprevidne komisije volitev II. in I. razreda preložila! na drugi dan. Posledica je bila slaba in propad narodnjakov. V’ to sq se porabila do zdaj Še neznana sredstva. Človek bi se moral le čuditi, kaj vse znajdejo ljudje, ki imajo s svojimi kimovei vred 24 ur na dan prostega časa. Natančnosti sledijo, kg se vse preišče.“ Le iščite, pa boste, zastonj iskali! In zopet: „Zoper volitev v St. Juriju ob juž. žel. se bo uložil ugovor.“1 Bo grozdje prekislo. Ali hočete imeti še hujši poraz ? In zopet piše: „Baje se bodo morali nekateri klerikalci seznaniti s sodnijo.“ ; Samo malo še počakajte, pa boste zvedeli, ke-do se bo seznanil s, sodnijo. Mi pa samo rečemo: Cast «zavednim pristašem Slovenske kmečke zveze, da so se udeležili v tako velikem številu te volitve, da so ostali trdni, da se niso dali, zapeljati, čast pa tudi vztrajnim agitatorjem, ki so v tako kratkem času pripomogli Sllovenski kmečki zvezi v St. Juriju ob juž. žel. do tako sijajne zmage. Škod v Rogaški Slatini. Včeraj dne 25. t. m. se je vršil občni zbor katoliškega političnega društva) za rogaški okraj v Ogrizkovi gostilni, kojega se je udeležilo razven mnogoštevilnega občinstva iz rogaškega okraja tudi mnogo zaupnikov Slovenske kmečke zveze iz šmarskega okraja. Društvo si je volilo svoj prejšnji odbor. 'Shodu je predsedoval nadžupnik gospod Korošec iz Sv. Križa; tik Slatine. Izmed poslancev sta se udeležila shoda gg. Pišek in dr. Korošec. Državni poslanec Pišek je poročali o splošni politični situaciji. Omenjal je, kar se je (dosedaj v državnem zboru storilo ter pojasnil, zakaj se je državni zbor zaključil. Toda Bienerth je po zaklučenju storil napako, ki bo postala usodepolna za njegov kabinet. Hochenburger in Stürgkh sta za Slovane Geß- lerjev klobuk, predj kojim se ne bodo odkrivali. Bienerth je hotel tudi skovati obroč proti Cehomj in Jugoslovanom, a Poljaki so odklonili vabilo, in Bienerth je zopet na ledu. Klube v Slovanski Jednoti je združila sila odpora in ta bo jih tudi držala skupaj, dokler bo Bienerth hotel vladati s Stiirgkhom in Hochen-burgerjem proti Slovanom. Nobene volitve nas ne bodo uklonile. Posebno Kmečka,' zveza se jih nima bati, ker bi z novimi volitvami le pridobila. Pozival je navzoče, da tudi pri, deželnozborskih volitvah drže zvesto k zastavi K. Z. Državni poslanec dr. Korošec je razlagal obširna zadnji zakonski predlog zaradi zavarovanja za bolezen, nezgode, onemoglost in starost. Posebno se je pečal z določbami, ki zadevajo posestnike in kmečke, posle in delavce. S kakim zanimanjem so sledili poslušalci predavanju, kazalo se je v mnogih vprašanjih, ki so jih stavili na govornika. Po zelo natančni razlagi je predlagal govornik, naj volilei premislijo dobro celo zavarovanje ter svoječasno izjavijo, ali so splošno proti zavarovanju ali pa želijo spremembe. Je bilo sprejeto. iOsvetlil je poten' neodkrito politike} liberalne stranke v tej stvari, ki se je izrekla dne 13. lebr. proti zavarovanju kmetov in za zavarovanje kmečkih delavcev in poslov, a tega niso upali odkrito izjaviti v svojih listih. Iv. Z. se ni. izjavila; ne za, ne proti, ampak; ona gre med ljudstvo ter ga poučuje o vladnem predlogu, da volilei potem lahko sami zavzemajo) stališče, ki se bo jim zdelo pravo. Shod je izrekel poslancem zahvalo in zaupanje ter izrazil svoje veselja nad Slov. središčem in Slov. jednoti. Vojna ali mir? Velevlasti za mir. Berolin, 25. svečana. Iz merodajnih krogov se poroča, da velevlasti še vedno delajo za skupno postopanje v Belgradu, vendar dosedaj še brez kakega uspeha. Pogovori francoskega, angleškega in italijanskega poslanika s zaslooniki; nemške vlade se še nadaljujejo. Tudi avstro-ogrski poslanik Szögy-eny zadnji Čas vsak dan kenienra z nemškim državnim tajnikom Schoenom. Pariz, 25. svečana. „Matin“ razpravlja o postopanju velevlasti tako-le: Francka je sklenila odgovoriti, na nemško noto,/ da je pripravljena posredovati} v Belgradu, vendar samo pod pogojem, če se tu- PODLI8TEK. Denar kot prometno sredstvo. Predaval ua soc. teč. v Brežicah K. P. (Konec.) Glavna skrb države pa je tudi v tem, da je vrednost vkovana na novec — imenska vrednost — ista kakor vrednost kovine same -- notranja vrednost —, kajti stari Greskamov zakon trdi po pravici, da slab denar prežene dober denar, a dober denar pa ne more spodriniti slabega denarja. Z avstrijskim zakonom od 2. avgusta 1892 se je uvedla pri nas kronska vrednota in sq je postavno določilo novčno merilo, to je, koliko novcev se sme kovati iz». gotove ednote zlata, jn. pr. iz enega kilograma. Vsled te postave se sme kovati iz jednega kilograma suhega zlata 3280 kron, in sicer- 164 kosOv po 20 K, ali pa 328 kosov po 10 K. Pa tudi teža vsakega novca je natančno določena. Zlati novec! za deset kron ima okoli 3 grame zlata, ali vendar je vsak novec nekoliko težji, ker se zlatu primeša nekoliko bakra, da je novec trji. Cisto zlato v novcu imenujejo jedro, primes bakra poj zlitino. Ta primes znaša v. Avstriji po zakonu ed’na desetino. Zlati novci so kovani/ polnovredno, to je, vrednost na novcu označena, odgovarja tudi notranji .vrednosti jedra. Ce bi kdo toreji zlati novec raztopil ali, ga v kosce raztolkel, bi še vedno za njega dobil toliko,,’ kolika je njegova imenska vrednost; odbili bi mu le stroške pri kovhini. C*' 5 Pri srebru pa je drugače. Nuš srebrn goldinar jma notranjo vrednost le 58 krajcarjev: Zato pa Av- strija tudi nima čiste zlate vrednote ali valute, temveč tako imenovano šepajočo, to se pravi:j Avstrija plačuje sicer zunanjim državam v zlatu, doma pa se v prometu tudi poslužuje in plačuje v srebru, katerega imenska vrednost, vkovana na novcih, je veliko večja, kakor notranja vrednost jedra. Naj pa tudi ima kaka država zlato, srebrno ali obojno vrednoto, vendar; mora imeti za podroben promet tudi druge novce iz manj vrednih kovin, katere imenujemo drobiž. Nominalna ali imenska vrednost drobiža je veliko večja kot njegova not'nuja vrednost. Kjer imajo zlato vrednoto, tam kujejo drobiž iz srebra,t bakra, nikelja ali brona. Zakaj pa nimamo tudi zlatega drobiža ? Ce pomislimo, da tehta 20kronski zlat le 6.77 gramov,; — kakšen bi neki moral biti zlat drobiž za 20, 10 ali celo za 1 vinar? Bi pač morali imeti velika očala ali povekševalno steklo, da bi ga opazili.} Neobhodno je tedaj potreben za mali promet drobiž iz manj vrednih kovin. Ce pa tudi presega daleč na novcu označena vrednost istinito vrednost drobiža, vendar se pa) ni bati, da bi nastale za državo ali posameznika radi tega kake neprilike. Država določa namreč natančno množino drobiža, se torej ne sme v poljubni množini kovati; potem ni nihče prisiljen spre envati drobiž nađ določeno svoto, in vse javne blagajne so zavezane, zamenjati gotovo svoto drobiža za zlate novce. Tako določa postava v Avstriji, da , se sme kovati drobiža Me za 414Cmil. kron, in sicer: petkron-skih kosov za-128 mil., enokronskih za 200 mil., nik-ljastega- novca za 6Q mil. in bronastega za 26 mil. kron. Razim tega smo imeli do sedaj v prometu še 200 mih srebrnih goldinarjev/, koje pa sedaj država odteguje iz prometa, da jih prekuje v nove dvekron-ske novce. \ Razločujemo še kurantne ali tekoče novce, katere mora vzeti vsak v plačilo v poljubni množini; pri nas 20- in lOkronske zlate novce ter dosedaj srebrne goldinarje. - Pri drobižu pa ni nihče primoran sprejeti več kakor 250 K v petkronskih, ali 50 K v enokronskih novcih, 10 K; v niklju in K v bronastem denarju. C. kr. državne blagajne in uradi pa so nasprotna zavezane, sprejemati pet- in enokronske novce v vsaki množini, nikelj in bron pa do 10 K. Važnega pomena pa so tudi denarni nadomestki ali surogati, kakor papirnat denar, menice, čeki in giro-promet. Hranilne banke šc| nekdaj dajale vlagateljem dragocenosti ali denarja pismeno potrdilo, katero je dotienik potem lahko komu drugemu; posodil kot gotovino. Tako jo takšen bančni listek — bankovec /— nadomestoval denar in S tem je bil zelo olajšan promet, ker ni bilo vedno potreb?/ plačevati v gotovini. Le pomislimo, kakšne neprilike , in težkoče bi bile v velikem prometu, če. bi vse plačevali le v suhem zlatu in srebru. Papirnat denar, služi tedaj v olajšavo prometa. Dandanes sij prilastvujejo države izključno pravico izdajati bankoyce v tej obliki, kot so sedaj, če jih pa kakšna banka hoče izdajati, mora imeti zato poseben privilegij ali dovoljenje od države, katera jih,natančno kontrolira. . fa privilegij ima pri nas ,fvstnJVn^f^n« banka, katera ima dva glavna sedeža: Dunaj} m pa ^A^^PBanknvčen zakon zahteva: vsak bankovec mora di Rusija priklopi temu posredovanju. S tem pa prevzame Evropa tudi dolžnost, zagotoviti Srbe, da bodo vsaj kako, gospodarsko odškodnino dobili. Evropa je danes gospodar miru. Ce se Rusija strinja z mnenjem Nemčije, potem je upanje, da se odstrani vojna nevarnost. Peterb u r g, 25. svečana. Iz popolno zanesljivega vira. se poročat, da je ruska vlada pretekle dni še enkrat prav resno svarila Srbijo pred koraki, ki spravljajo mir v nevarnost. Rusija ne želi vojne in tudi ne ba Srbije v slučaju vojske podpi-1*919 Rim, 25. svečana. Vest, da bo Italija Srbijo v njenih zahtevah podpirala, je popolnoma neosnovana. Zatrjuje se/ da je italijanska diplomacija srbske zahteve vedno smatrala za nevsprejemljive. Živkovič — vojni minister. Belgra d, 25. svečana. General Živkovič je zopet imenovan za vojnega ministra. To imenovanje zelo razburja duhove. Kajti Živkovič je že večkrat izjavil, da je vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo absolutno potrebna. Zato se smatra to ‘imenovanje kot demonstracija proti Avstriji. Francoska proti Srbiji. P a r i z, 25. svečana. Vsi francoski listi pišejo, da Rvropa nikakor ne smatra Srbije vredne, daj bi radi nje nastala vojna. Treba je Srbe prepričati, da ne smejo računati na nikako pomoč. Vojni ples bi bil za Srbe zelo nevaren. List „Temps“ poroča, da so v Bel,gradu pričeli spoznavati, kako neumno bi bilo, akq bi Srbija izzvala vojsko z Avstrijo. Vojno razpoloženje v Srbiji. S e m 1 i n, 25. svečana. Srbski prestolonaslednik Jurij je naročil predsedniku narodne obrambe Nušiču in Šefu čet prostovoljcev, naj prostovoljcem naznanita, da on ne namerava kot častnik redne armade iti v vojško, ampak kot vodja kake čete prostovoljcev; to hoče izpeljati, čeprav mu bo oče, kralj Peter, zelo nasprotoval. „(Mrtvaška legija“ je njegov ideal in on bi so štel najbolj srečnega, ko bi mogel načelovati kakemu takemu oddelku. Prestolonaslednik Jurij, je tudi pokazal brzojav ruskega generala Spiridoviča, v katerem se mu naznanja odhod 300 ruskih častnikov v Srbijo. V večjih mestih Srbije1 se vrše dan na dan shodi v navzočnosti častnikov; na teh shodih se v vseh govorih poziva na boj za domovino. Bolgarija se oborožuje. Carigrad, 25. svečana. Tukajšnji listi poročajo iz povsem zanesljivih virov, da se Bolgarija na tihem še vedno oborožuje. To je na vsak način v zvezi s konfliktom med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Srbski agitatorji v Bosni. Sara j e v o, 25. svečana. (Izvirno poročilo.) Po Bosni, posebno po obmejnih krajih, kar mrgoli srbskih agitatorjev, ki pozivljejo bosanske Srbe, naj se v slučaju vojne pridružijo Srbom. Vaš poročevalec je tudi izvedel iz povsem merodajnega kroga, da so tekom Časa Srbi/ vtihotapili v Bosno obilo orožja in streliva. Srbi resno računajo na to, da se jim bodo, ako izbruhne vojska,'1 pridružili vsi bosanski Srbi. Računajo pa tudi na mohamedanee, ki niso zadovoljni z avstrijsko vlado. Srbski poziv na vojsko. B e 1 g-r a d, 24. svečana. Narodna obramba je izdala na srbsk^ prostovoljce sledeči poziv: „Bratje Srbi! Junaki! Bliža se ura, ko bodete morali izpol- nositi natanko označeno vrednost, veljavo, v kateri se izplača, obljubo, da se ta znesek na zahtevo ime-jitelja bankovca res izplača, kraj sedeža banke i« podpis bančnega direktorija. Podpisani so guverner, generalni tajnik in generalni svetnik. Vsaka takšna banka mora tedaj dati jamstvc da brezpogojno izdane bankovce zamenjaj z denarjem v gotovini. Da to jamstvo izvršuje na zahtevo, mora imeti za gotov del izdanih bankovcev vedno pokritje v gotovini. Včasih tarna kak priprosti mož Pad slabimi časi, da je, malo denarja in hudo za denar, da bi lahko dali cesar več papirnatega denarja med svet, da bi si ljudje kaj opomogli itd J Ne glede na to, da cesar ne izdajajo papirnatega denarja, moramo pomisliti, kakšne posledice bi nastale,' če bi se papirnat denar izdajal brez mere v poljubni množini. Kakor smo slišali, morajo imeti izdani) bankovci pokritje v gotovini, da se torej vsak bankovec lahko vsak čas pri banki zamenja za, zlato ali srebro. Ce bi jih pa banke izdavale tja v en dan v poljubni množini, ne da bi imele doma za nje pokritja v gotovini, bi neznansko padla vrednost denarja in vsak človek bi se na vse pretege branil papirnatih bankovcev. Tako so delali; v francoski revoluciji, in pre-kucuhi so v silnih denarskili škripcih izdavali papirnate bankovce v velikanski množini brez kakšnega pokritja, — in posledica je bila? Vrednost teh papirjev je bila tako nizke in dvomljiva, da je črevljar le nerad dal par črevljev za 2—3000 frankov. Pretirana ljubezen do denarja vodi v oderuštvo in skopuštvo, premalo pa v razsipnost in zapravljivost. V sredini pa stoji zlata varčnost, ki vodi narode k blagostanju. niti svojo dolžnost, katero ste si, naprtili za svojo ljubo domovino. Ne verujte poročilom o miru, s katerimi naši diplomat je sami sebe in tudi celo deželo varajo. Avstrijski ultimat je pred vratini in tri dni na to bodo avstrijske čete udrle v Srbijo. Tako je sklenil avstrijski vojni svet; vse drugo je laž in prevara. Bodite pripravljeni, da boste na prvi klic domovine prijeli za. puške in šli na določena mesta. Jutri že lahko dobite tak poziv.. Cas je resen! Spite z odprtimi očmi in z orožjem v roki, da boste vsak trenutek pripravljeni hiteti na pomoč svoji domovini!“ Vojni poročevalci v Belgradu. Belgrad, 24. svečana. Semkaj so došli vojni poročevalci ‘iz Pariza, Londona in Petrograda. Bili so sprejeti od zunanjega ministra dr. Milovanoviča. Grof Forgach odpotoval. D u n a j, 25. svečana. Sem je dospel avstrijski poslanik iz Belgrada. 'Oficielno se trdi, da je na dopustu vsled družinskih razmer, vendar je to zelo neverjetno. V tako resnih časih, 'ko so razmere med Avstrijo in Srbijo skrajno napete, pač ne bo šel avstrijski poslanik na dopust vsled družinskih razmer. Bo že kaj drugega vmes. Craagora, se pripravlja. Crnogorsko vojno ministrstvo je odredilo dislokacijo čet in sicer je 7000 mož poslanih nat avstrijsko mejo. 6000 mož je dirigiranih proti Velimiru,t in 1000 vojakov pa v Krstae. To tudi nekaj pomeni.) Vojni kabinet. Sedanje srbsko ministrstvo; po vsej pravici imenujejo vojni kabinet. Ministrski predsednik Novakovič in vojni minister Živkovič sta najhujša nasprotnika) Avstrije. V kabinetu značitfa očito provokacijo za Avstrijo. Na Dunaju označujejo sedanji kabinet za kabinet katastrofe, ker sede v njem sami hujskači. Avstrija odklanja pogajanje s Srbijo. D u n a j, 25. svečana. Tukajšnji) krogi izjavljajo na podlagi francoskih diplomaških krogov, da je Avstrija že izjavila, da je v principu voljna dovoliti Srbiji gospodarske koncesije. Ker jih pa Srbija odklanja in je v skupščini zahtevala in še vedno zahteva, da se Avstrija Bosni odpove ter se Bosna kot avtonomna provincija postavi pod turško suverenitete, vrhtega) pa del tega teritorija odstopi Srbiji, so vsakršna. pogajanja izključena, dokler se Srbija ne razoroži in svojih neopravičenih zahtev ne prekliče. Srbski kabinet pred skupštino. Belgrad, 26. svečana. Včeraj se je predstavila nova srbska vlada skupštini. Ministrski predsednik Novakovič je prečital vladno izjavo, v kateri povdarja med drugim, da je bil skrajni čas, da se Je sestavila taka vlada, ki uživa zaupanje cele zbornice. Sedanji položaj zahteva edinost. ( Evropa bo v kratkem) času morala upoštevati srbske zahteve. Vladna izjava zveni jako navduševalno in med vrstami tudi bojevito. Na predlog predsednika skupštine Jovanoviča se je sklenilo, to vladno izjavo nabiti po vseh občinah cele Srbije. Borovniški most zastražen. Ljubljana, 26. svečana. Nemški) listi so te dni prinesli vest, da čuvata veliki viadukt južne železnice pri Borovnici dva voja tukajšnjega domobranskega pešpolka in sicer iz strahu pred srbskimi ogleduhi, ki se klatijo poi Kranjskem. Ta vest nemških listov je popolnoma izmišljena. Bumunija se oborožuje. Bukarešt,i 26. svečana. Vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo 1. in 2. armadnega zbora. Obmejne straže na sedmograški meji so pomnožene. Kraljica Jelena, za Srbijo in Crno goro. Belgrad, 25. svečana. Italijanska kraljica Jelena je poslala svoji materi kneginji Mileni pismo, v katerem ji zagotavlja, da Srbija in Crna gora smeta računati na njeno in Italije dejansko pomoč. Pismo se konča z besedami: „Bodite prepričani, da ne bi mogla niti trenotka nositi italijanske kraljevske krone, da bi mirno; trpela Italija, da bi mrli moji bratje in sestre pod tujo pestjo.“ Pismo kraljice Jelene je napravilo tako. na Cetinju kakor v tudi v Belgradu kolosalen vtisk in povzročilo silno navdušenje. Rusija ne mobilizira. Peterburg, 26. svečana. Vesti o mobilizaciji v kijewskemf vojnem okraju so docela izmišljene. Oficijelna Rusija bo, kakor doslej, mirna. Nikita Srbom. C e t i n j e, 26. svečana. Crnogorski knez) Nikita je brzojavno pozdravil novo .Srbsko ministrstvo in čestital kralju Petru. V brzojavki povdarja slogo, med Srbijo in Crnogoro, ki tvori močno skupnost na Balkanu ter bo/ ta skupnost domovini vdanih mož rodila Še mnogo velikega. Haročife „Stražo“! Politični pregled. Štajerske deželnozborske volitve. Volitve za štajerski deželni zbor se bodo pričele dne 7. maja s splošno skupino in/ bodo končale dne 29. maja z veleposestvom. Uradno volitve še) niso razglašene. K notranjemu polažaju. V sredo popoldne je bila konferenca klubovih načelnikov in sicer nemških grostoinislecev,' krščanskih socialcev, Poljakov in socialdemokratov. Udeležili so se te konference dr. Sylvester, dr. Adler, Gessmann, baron Morsey. dr. Glabinski, dr. Chiari, dr. Groß in Pacher. To posvetovanje je bilo brez vsakega uspeha. Zastopniki poljskega kluba in socialdemokratov so se takoj začetkoma tako izjavili, da ni bilo več upati na kak uspeh. Glabinski je izjavil, da so Poljaki pripravljeni delati na to, da se omogoči delovanje državnega zbora;, njegova stranka ima svojo najvišjo nalogo, da posreduje med slovanskimi in nemškimi strankami. Ako bi pa Poljaki vstopili v koalicijo „delovoljnih“ strank, bi se s tem postavili v odločno nasprotje napram Cehom. Zato Poljaki odklanjajo; vstop v tako koalicijo. Tudi dr. Adler so je v imenu socialdemokratov izjavil proti temu, ker socialdemokrate nikakor niso voljni, da bi služili. kot vprego sedanje vlade. Po teh dveh izjavah je bilo posvetovanje končano. Jasno je, da so hoteli Nemci s koalicijo delovoljnih strank izolirati Slovansko jednoto, kan se jim pa ni posrečilo. Sklicanje državnega zbora. V sredo se je vršil ministrski svet, vf katerem se je razpravljalo o zopetnem sklicanju državnega-zbora. Kakor se, zatrjuje, bo parlament sklican dne 11. marca. Sklenilo se je tudi, da se zasedanje delegacij ne bo takoj vršilo,- ker zunanji minister baron Aehrenthal za sedaj še ne potrebuje neobhodno delegacij. D u n a j. 26. svečana. V merodajnih krogih se zatrjuje, da bo državni zbor sklican na 10. marca. Cesarski odlok bo najbrže priobčen že 28. t. m. v „Wiener Zeitung.“ Prva ovira delovanju državnega zbora bo volitev predsednika. Govori se, da zahteva Slovanska jednota. kot najmočnejša državnozborska skupina predsednika državnemu zbor iz svoje srede. Nemci naglašafo, da pripada predsedniško; mesto nemškemu bloku in najmočnejši stranki v, njem, krščanskim socialcem. Ker je šel nemški blok v franže, je dejansko sedaj' najmočnejša Slovanska jednota. Res ponosni smemo biti, da se je ravno predsedniku Slovenskega kluba dr. Šušteršiču posrečilo, da je združil slovanske stranke v - Slovansko jednoto. Kakemu liberalcu bi kaj takega niti' na misel ne prišlo. Raznoterosti. Imenovanja pri sodniji. Deželnim sodnim svetnikom je imenovan namestnik državnega pravdnika dr. Emil Pregler. Za okrajnega sodnika v Celju je imenovan dr. Hermann ,Watzulik„ okrajni sodnik v St. Mohorju; nadalje so imenovani okrajnim sodnikom dr, Vladimir Förster v Ljubljani za Metliko, av-skultant tir, Pavel Skaberne v Ljubljani za Vrhniko, avskultaat Peter Keržič v Novem mestu za Črnomelj in avskultant Fran Pečnik za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Gradcu, Prestavljeni so : okrajni sodnik Franc Regali iz Metlike v, Radovljico, dr. Ivan Modic iz Vrhnike v Ljubljano, dr._ Josip Os-watitsch iz Brežic v Maribor in sodnik Ernst Stöckl iz Cernomlja v Kočevje. Za sodnika v Ormožu je imenovan dr. Rudolf Altziebler in za Brežice dr. Rudolf Kristl. Mladeniškim organizacijam! V drugi polovici meseca marca se bo vršil v Mariboru mladeniški sestanek. Namen sestanka bo, da se določi, kako našo organizacijo po posameznih dekanijah izpeljati, načrt za poletno delo in drugo. Natančneje o tem Še prinesemo. Opozarjamo pa. že danes vse mladeniške zveze in bralna društva, kakor tudi mladeniče iz župnij, kjer še nimajo društev, da se tega sestanka v obilnem številu udeležijo. Pogreb č. g. kanonika Bosina v Kozjem je bil prav veličasten. Udeležilo se ga je kljub skrajno neugodnemu vremenu 19 (duhovnikov in ogromna množica ljudi. Pogreb je vodil Č, g. dekan iTomažič, kateri je tudi imel nagrobni govor. Prestavljen je g. kaplan Šimenc iz Zibike na Sladko goro. V Eri se zdravi letos 99' duhovnikov iz raznih škofij meid temi naš vrli jsolčavstki župlnijk g. Miloš Šmid. Blagemu gospodu želimo skorajšnega ozdravljenja. Dr. (Hochenburger na delu ali kaj? Do zdaj so vsi uradi, katerih delokrog se razširja tudi na Sp. Štajersko sprejemali in reševali slovenske vloge, celo mestni uradi v nemških mestih. Državni uradi so te vloge reševali v slovenskem jeziku, avtonomni nemški uradi pa navadno v nemškem jeziku, i Deželna sodnija v Gradcu vodi deželno desko Štajersko za ca-lo Štajersko kronqviho. Torej tufdi m Spod. Stajer. Ona je torej zemljiškoknjižni urad tudi za Spod. Šta-jer. — Koncem mesčea prosinca pa je dr. Radoslav Pipurš, odvetnik v Mariboru, pri deželni sodniji v Gradcu vložil prošnjo za vknjižbo zastavne pravica pri nekem posestvu na Spoti. Štajerskem, ki je vpi-sano j>ri deželni deski Štajerski. Prošnja je bila obložena s. slovensko prilogo in je ležala blizu en mesec nerešena. Med tem časom je postal dr. Hochen-burger pravosodni minister, in glej, deželna sodnija v Gradcu je naročila dr. R. Pipušru, naj predloži poverjeni nemški prevod slovenske listine, ker je baje uradni jezik deželne sodnije v Gradcu izključno nemški. Med tem Časom je deželna sodnija ,vi Gradcu na predlog dr. R. Pipuš-a prejela tudi od c, kr. okrožne sod- v Mariboru, slovensko zaprosilo za neko vknjižbo za deželno desko štajersko. Zaprosilo je bilo obloženo s slovenskim predlogom in slovenskimi prilogami, Judi v tej zadevi zahteva deželna sodnija v Gradcu nemški prevod slovenskega predloga in slovenskih prilog, ker je baje uradni jezik deželne sodnice v Gradcu nemški. Liberalna logika, s Izvrševalni odbor [Narodne Stranke je nezadovoljen z zadržanjem „klerikalnih“ poslancev nasproti vladi. Ker pa so ,„klerikalni“ poslanci v Narodni zvezi, ki skupaj z Zvezo Jugoslov. določa stališče, fProti vladi, in ker imajo poslanci Zveze Jugoslovanov v Narodni zvezi večino, zato je po navadnih logičnih pravilih tudi s svojimi poslanci nezadovoljen. A .svojim poslancem izreka zaupanje! To je logika! Sicer pa bo Narodna zveza Še dalje obstala, četudi bi ji nezadovoljna Roblek in Ješovnik. odrekla v bcjdoče svoje dragoceno sodelovanje. Ne moremo pomagati. Liberalci uvidevajo, da je njihov Izvrševalni odbor protestiral proti zaključenju državnega zbora ter s tem sledil socialnidemo-kraciji, s kojo imajo nekateri celjski „.voditelji“ mnogo duševne sorodnosti. Za to v vseh mogočih glasovih, olikanih in neolikanih, branijo strankino stališče. Ne moremo pomagati, da Izvrševajlni odbor Narodne stranke dela same neumnosti, odkar je zgubil svojo glavo dr. Kukovca. Pojasnilo „skrbni materi“. (Glej uopis „Nova metoda“ v „Straži* št. 19i dne 12, lebr., 1909.) Nevo Ijni ste nad wiiovo metodo“ glede pouka v ženskih ročnih delih na neki dekliški šoli ma Spod. Štajerskem in si želite tozadevnega pojasnila, rej želji vam radovoljno ustreže šolski voditelj, kateri vas opozori na § 7 g, in u. reda, glasom katerega se je v pouku ženskih ročnih del (držati tega, da ena učiteljica ne sme poučevati več nego 40 deklic istočasno v 1 skupini. Na podlagi te določbe je /dež. šol. svet odredil, da se ha Šoli, katero vi imfate v mislih, mlorajo poučevati ženska ročna dela v 7 skupinah 20 ur na teden in sicer v II. razredu 1 skupina 2 uri, v III. razrejdu 2 skupini po 2 uri = 4 ure, v IV. razredu 2 skupini po 4 ure — 8 ur, skupaj 20 ur. Od teh 20 ur . pripada učiteljici ženskih ročnih del 8 ur, litera-ričnim učiteljicam pa 12 ur. Ker pa dotična Šola ni, ma posebne delavne sobe za Ženska ročna dela, ne preostaja drugega, nego pustiti obe skupini enega razreda skupaj; obe skupini poučujeta 2 učiteljici istočasno vsaka svojo skupino deloma neposrednje, deloma posrednje. Pri tem pa pouk nič ne trpi in tudi učiteljicam ne dela nobenih težav, marveč uspehi bodo gotovo boljši kakor poprej, ko je učiteljica ženskih ročnih del sama poučevala celi razred (2 sku-pini ■*** 80 do 100 deklic). Glavna reč je, da se lažje db$pž6 učni smoter brez ozira na to, ali je dotična metoda materam prav ali ne. Mislim, da je Šola za metodo odgovorna le šolski oblasti, nikakor pa materam, Ne 'delajte si torej nepotrebnih skrbi zaradi „növe metode“! >— Šolski voditelj.: štajersko. Mariborske novice. Skieptični večer s predavanjem priredi v soboto dne 27. t. m. Slovanska Čitalnica v Mariboru, Käzale se bodo Benetke v 100 krasnih, koloriranih slikah. Začetek točno ob osmih. Vstopnina 40 v, delavci in dijakij 20 v. Dne 24. febr. je umrla v Mariboru gospa Vilje-mina Wögerer, vdova magistratnega uradnika Konstantina Wög,erer v 78. letu. Pogreb se vrši danes, 26, lebr, ob 3. uri popoldne. Požar v tovarni. V velikem skladišču usnja g. A. Nasko se je vnel dne 24, lebr, ob 2. uri ponoči velik požar, Id je storil zelo mnogo škode. Na lice siesta sta; takoj prihiteli požarni brambi iz mesta in Pob/režja, ki sta (delovale do poji sedme jure zjutraj. Help gasilcev je zelo oviral hud mraz, ker se je naredil led pri gasilnih ceveh. Požar je storil mnogo (škode pa orodju, katero je, tali zgorelo, ali pa vsled ognja postalo nerabno. Mariborska »nemška družba; propada Nekako bojazJawto so opazovali resni mariborski krogi p?§d leti veliki prevrat mariborskega političnega gibanja, kq so se vsilili v ospredje mladi gospodiči in pa sta-ri\kpičači, da bi spravili mariborsko mesto y pravi v^e^ejnški tok*..PPsegli sp svoj namen s pomočjo) ne-zayodnlb. pplUjTadjiikov, ,jnpa; boječih trgovcev, in pa «brth|koy, Začeli .soigsrečevatj politično delovanje mladi dr. Lorber, iiad vse. modri finančni koncipist «dir. 'Rešrier (ijip^tanoviteiIja,,Slo,Yanskei čitat pice dr. Qrosel. Tem so s« pridružili vseriemci Putter, ki, je jiaČ razpmel dobro barvati dobrb pohištvo, jaVno delo pač vsi dvomijo, stavbenski mojster Pridriger . in povsod dobro onanij Schmidt,, Odkar so počeli # zvoniti na veliki avonec, se kažejo na celi vrsti velikanski porazi. Po- litično nestrpno njihovo delovanje se maščuje v gospodarstvu tako,Ida že na tihem povsod vre proti nezdravemu gospodstvu. Mesto ne napreduje več, tem več nazaduje od. leta do leta. Ljudje, ki bo se prej naselili v, nekdaj prijetno mesto, se izseljujejo, novih prebivalcev) ne pride več sem, dočim se je poprej navadno v jeseni skoro vsako leto naselilo do 30 ali še več • družin. Najbolj čutijo to obrtniki, trgovci, krčmarji in drugi rokodelci. Tem se odpirajo oči, radovedni smo, če se bodejo spametovali do prihodnjih volitev. Olepševalno društvo v Mariboru skoro na bobnu. Naši pametni občinski svetniki imajo le za to smisel, da preganjajo slovenske somestjane. Vsak slovenski napis jih bode v oči; potratijo) ti izvrstni gospodarji mnogo časa, da se posvetujejo, kako bi s siloi odstranili slovenske napise po mestu. S tem mislijo rešiti mesto in privabiti tujce, da bi donašall denar med nje. Za zares pametne uredbe imajoj le gluha ušesa. Velevažnega pomena je bilo za Maribor olepševalno društvo., Ce mestni očetje še tako trobijo v svet in bahato trkajo na prsi, da so oni dosegli, da se je v zadnjih) letih naselilo toliko novega prebivalstva v mestu, je to le gola baharija in laž. Priznati moramo; da si je za Maribor največ zaslug pridobilo olepševalno društvo, ki je spretno delovalo s prispevki Mariborčanov; zlasti je ranjki Slovenec Witgaj dosegel, kaij bi tudi društvo brez njega ne zmoglo. Maribor se lahko ponaša z najlepšim parkom, ki je še edina privlačna moč, ki zvabi tujce v Maribor. Mestni očetje so pa temu društvu vedno metali polena pod) noge, da je prisiljeno ustaviti svoje delovanje. Požrtvovalnosti ti mladi nemškutarski petelini itak ne poznajo, tem manj pa imajo smisla za taka dobrodelne namene. Upamo, da vendar uvidijo merodajni krogi nemški potrebo tega društva in se ga poprimejo. 'Svetujemo jim pa, da zbacnejo vse vsenemške peteline ( iz tega delokroga in sprejmejo mirne može v svojo sredino, ki bodo radi sodelovali pri tem društvu. Mestna požarna hramba je žrtev vsenemške klike. (Kar ima še vrednosti in je v, splošni blagor, se v Mariboru ne more držati. Mestna požarna hramba jff na razstanku. Požrtvovalni možje, ki so delovali dd sedaj M splošni blagor, so se naveličali komande raznih gospodov, ki samo jezikujejo,' zabavljajo in prezirajo delavne mestjane. Nobeden neče več prevzeti težavnega in odgovornega; posla pri požarni brambi. Gospodje dr. Lorber, Futter, dr. Res-ner. dr. Orosel itk. 'vodite vendar vi to blagodejno društvo, da ne razpade! Seveda ne nese nič, to je gotovo, tođf^ jako zaslužna mesta so to. Pokažite vendar ljubezen do svojih sobližnjih, saj' so ti vaši vodici ! Hvaležni vam bodo. Prihodnji mariborski župan. Govori sc po mesto, da misli dr. Schnöderer kmalu stopiti kot župaii v zasluženi pokoj. Vroča so mu že tla, zlasti pri občinskih sejah. Nekateri nižji uradniki vseneinškega mišljenja so že neki (postavili naslednika; pravijo, da mora; županovati kmalu finančni’ koncipist dr. Resner. Ta je že tudi precej vnet jza to častno mesto; toda dvomi sam, če bode že res šlo, ker je še premlad. Njegovi najbližnji pristaši pa trdijo, da so po neumnosti vsenemški uradniki potisnili njegovo županovanje v poznejšo dobo, ker po pri prvem zborovanju nove politične stranke uradnikov, volili za načelnika nekega učitelja, katerega do sedaj nihče ni poznal, ne pa mestnega očeta, koncipistat dr. Resner-ja, ki se je moral zadovoljiti z mestom podnačelnika. Abstinenca! Zanimiv inserat ima „Marburger-ca“ Štev. 22 od 20. febr* 1909: Pozor! Gospode krčmarje prosim, d*a mi ne «mejo ne treznemu, še manj pa pijanemu dati opojnih pijač „na kredo“, ker pozneje nič več ne plačam. Sledi ime. Za mnoge, pijančevanju vdane žrtve posnemanja vredno! Celjske novice. . . Tukajšna nemška hranilnica je lansko leto zelo Mzadovala. $Ta hranilnih vlogah se je poslabšala skoraj za en milijon kron, To se tudi letos pridno nadaljuje. ,Že, mesec januar nam dia sledeče Številke : Vložilo se je 241.287 K 7 v, vzdignilo pa 379,999 K ß0 vin. ; torej je «slabela samo v enem mesecu za 138.712 K ,43 v. Cc bo vsak mesec tako nazadovala, bo oslabila v 1. 1909. zopet ea približno poldrugi milijon kron. Gospa 'Ana Vogrinec, hišna posestnica v Celju, na Cerkvenem trgu, je zaradi slaboumnosti postavijo, nasjscdnijsko pod kuratelo. Kurator je gosp. dr. (Ljudevit Filipič, odvetnik v Celju. Komisar na našem glavarstvu g. Zoifal se dela vsemogočnega. Ker g. glavar Müller za njegovo postopanje menda ne ve, zato ga mi danes na nje opozorimo. Ta gospod, v c. kr. službi, v državi, v kateri so že od leta 1867 zajamčene vsem narodom enake pravice,-dopisuje občinam samo nemško. Ako pa se katera občina pritoži, tedaj ji grozi s kaznijo. To bi bilo res lepo, Če bi človek «ato? da zahteva pravic, tistih Rfayjte, tki .so nam po bo?jib nar.avpih zakonih zajamčene, bil Še kaznovan. Ako. pa iß g- Zpffal tako lmsrečen, da je v posesti neznanja slovenščine, mu svetu jemo*da .to svoje, mesjo prepusti Slovencu, on pa arnii gre tia, kjer se radi. hemšldh dopisov ne bo, nikdö pritoževal, Mi ne tfeomo ! jokali ,za ?njim,.-1, Pustni torek celjskih Nemcev je imel nairen posebno žaliti Slovence. Predstavljali so reki obhod mask, ki so predstavljale kmečko gosttjo. Cela prire- ditev je imela značaj, kar najbolj žaliti Slovence. V, tem sprevodu je bilo opaziti marsikoga, Id živi od — Slovencev. Zopet so Nemci na lep način pokazali, kako so pripravljeni s Slovenci skupno v miru živeti. Mesar Koser si je zlomil roko, ko Se šel po stopnicah v svoje stanovanje,: Ptujske novice. C., g. Janez Toman, župnik na Hajdinu pri Ptuju, se je podal v Iko, iskat si zdravja za svojo dolgoletno bolezen. Zaslužena nesreča. Na pepelničnem plesu v nemški kazini v Ptuju si je neka gospodična zvinila nogo. Zupan Ornig je predlagal v zadnji seji ptujskega občinskega sveta dva načrta, da se regulira Drava pri Ptuju in set odstrani velika sipina med mestnim in železniškim mostom. Po prvem načrtu bi se naj Dravina struga zaožila od obeh strani, po drugem pa se prestavila na brežko stran. Odločitev, se je prepustila posebni komisiji. Regulacija bi stala seveda ogromne svote. Samo na eno So- gospodje pozabili! Kaj pa, če pride velika povodenj? Drava je žo sedaj, ko je imela tako široko strugo, preplavila časih celi Breg in mestnr vrt, kaj Še le potem, ko se bo zožila struga? Nevarnost bo še večja, škoda Še občutnejša. C. kr. namestnija v* Gradcu je izrecno dovolila ljudski misijon v župniji sv. Petra in Pavla .v, Ptuju v- mestni urad v( Ptuju, ki je hotel s svojo prepovedjo preprečiti misijon, ima zopet eno blamažo več. Tudi dobro — vsaj za nas, da se poznamo! Ptujski Nemci so priredili na pepelnico običajni „Häringschmaus“ s plesom in pustno veselico. Grdo, neolikano in protikrščansko je, da se s takimi prireditvami očitno zaničuje sveti postni Čas in pošteno krščansko ljudstvo, ki ga spoštuje in se ga vestno drži, grše in prav peklensko pa je, da se je na tej veselici sramotil na ostuden način redovniški stan. Nekateri gospodiči, ki so bili preoblečeni v kapucinsko redovniško obleko z grozovito velikimi trebuhi, so s svojim nečednim obnašanjem očitno zasmehovali meniški stan.i In takemu nečuvenemu dejanju je prisostovala elita ptujske' nemške gospode, zbrana na postni pustni veselici, in dajala še več poguma sramotilcem s svojim smehom in ploskanjem — tu je vsaka beseda odveč, nepotrebna kaka daljna opomba! Drugi kraji. Tamburice stare, dobro ohranjene in po ceni se takoj kupijo. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo tega lista. Sola v Grušovi pri Mariboru. Mariborski okr. šolski svet se je izrekel proti zidanja enorazrednice v Grušovi ter je nasvetoval deželnemu šolskemu svetu, naj to šold odgodi ali pa sploh opusti. To je bilo modro in človekoljubno! Število otrok vsled opuščanja vinogradov strašno pada in Še bo padlo. Od leta 1898 do 1903 je bilo povprečno 57 otrok, ki bi morali šolo obiskovati, od leta 1903 do leta 1908 pa jih je samo 42 in dve petinki. Kmetje .trdno upajo, da deželni šolski svet ta šolski okraj popolnoma vzdigne in odpravi. Posestniki so že tako črez glavo v dolgovih, zdaj pa še ta enorazrednica, za katero si/ je šolska občina izposodila 22.000 K. Da bi gospodje v Gradcu hoteli poslušati plemenitega okrajnega glavarja vi Mariboru, grofa Attemsa, ki razmere tukaj najbolje pozna, bi storili občini Grušova in /Jablance največjo dobroto! Shod Slovenske kmečke zveze, napovedan za 28. t. m. v Pišecah se je preložil na poznejši čas. Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo priredilo je dne 21. svečana veselico )z burko: „Pravica) se je izkazala“’ in igrokazom: „Vaški skopuh.“ Udeležba je bila prav velika. Saj so nas počastili celo gostje iz St. Jurija, Kapele in Negove.) Prišli so gledat naše fante igralce in poslušat naše vrle pevce. Precej ljudi vsled: pomanjkanja prostora ni dobilo vstopa. Igralci so izvrstno pogodili svoje mloge in želi ob koncu iger navdušeno priznanje. Na Sokolovi' maškeradi v Brežicah dne 21. t, m.| si je par članov Sokola dovolilo indirektno zasramovanje telovadnih odsekov S. K. S. Z. Menda nekaterim gospodom ni po godu narodna sloga, kišo vlada v} Brežicah, večinoma vsled naše popustljivosti; tisti gospodje naj bodo prepričani, da imamo od te sloge le mi politično škodo. Toliko! za danes! Brežice) Leta 1867 sankeijoniral je naš presv. cesar zakon, s katerim se je odpravila nečloveška telesna kazen na siromakih, ki so se hote^ab nehote pregrešili zoper družabni red ali državne postave* Šiban je je nehalo kot kazen, odstranjen je bil tako-imenovani: Prügelpatent. Telesna’kazen izginila je po vseh zavodih, ki imajo posla z grešniki-kaznjen-ci, samo pri slavni brežiški policiji se je še dolgo časa obdržala. V državnem zboru' vložilo se je v tej zadevi nebroj interpelacij in še le koncem leta 190» se je komaj ganila slavna vlada, ko je vendar enkrat zaukazala, da se odvzame enemu teh uzornih redarjev bridka Sabljiča in stražarska oblast., re-žiška občina je imenovala sedaj tega moža za nagrado kot mestpo-iiradnega* slugo. Preiskave se pa. nadaljujejo zoper policijo pred sodnijo in pred politično oblastijo, o «speha Spregovorimo svojedobno zadnjo besedo: Z ozirom na te preiskave prinaša ptujski smrdljivec slike iž Brežic, pi~ sario v pristno barabskem, edino-le temu listu lastnem slogu.i Slike polne laži in zavijanj naperjene so proti onim možem, ki so se upali qaprißeti boj zoper neznosne policijske razmere. Lažnjivi kljukec naj se le potolaži; časnikarske polemike ne bomo vodili ž njim,: kar bi tako, rad imel. Za danes izjavimo samo to, da je slovenskemu kmetu jako dobro znano, da osloM glas ne sega do nebes. Slovenska javnost ve pa tudi prav dobro, da so novodobni janičarji najmanj opravičeni do sodbe o vrlinah, ali moralnih svojstvih slovenskih mož. Slovenska javnost v brežiškem okraju ve prav dobro, da hodi marsikateri; teh novodobnih janičarjev pod milim solncem s povzdignjeno glavo, dasiravno je že* danes dozorel za — konopec. Zopet nesreča na gostiji. Pri Juriju Vrlec v Grušovju so 15, februarja obhajali gostijo. Po stari, neumni navadi je prišlo iz soseske več fantov na prežo z namenom si svoje želodce podpreti s kako dobro kapljico ali pa mastno klobasico in če ne dajo z lepa, pa zahtevajo s silo. Ker so pa ti prežarji bili zelo sitni, je 'eden izmed fantov-gostov vzel nabasano puško in parkrat med prežarje vstrelil. Nasledki so se takoj pokazali: bili so trije fantje težko rain jeni. Dva so pripeljali v tukajšno bolnišnico, (tretji pa se je podal v Gradec. Videž. Umor. Na pustno nedeljo zvečer je v tukajšnji gostilni Ivan Wutte iz znane rodbine na Križnem vrhu umoril svojega svaka železniškega uslužbenca Cirila Leskovar, s katerim sta si bila vedno dobra prijatelja. Pijan je prišel Wutti v; družbi svojega bratranca ter nadlegoval zdaj enega, zdaj drugega, jim med plesom noge podstavljal, grozil, da Še nocoj mora nekaj narediti, potem da bo sam sebe umoril itd. Leskovar ga opominja, da naj bo miren, Wutte mu, ne da bi se kaj dalje ž njim prepiral, za žene nož v levo lice ter mu prereže glavno Žilo. Ranjenec je izkrvavel popolnoma ter čez pol ure umrl. Wutte, ki je prej že v Križnem vrhu svojega brata in tudi gostilničarko ranil na levi roki, je po tem dejanju pobegnil. Do srede ga Še niso dobili. Pravijo, da sta žandajrja v torek naletela nanj pri zajutrku, a se jima je z izgovorom, da mu naj dovolita, da se preobleče, zopet izmuznil ter izginil.: Hrastje pri Mariboru. V nedeljo dne 21. t. m. je nastal v Hrastji med viničarskim sinom Janezom Ceh in med železniškim delavcem A. Borovnik prepir. Slednji je potegnil žepni nož in ž njim Čeh-a v levo stran prs sunil in ga težko ranil. Studenice. Pretečeni teden je bila pri nas poroka najodličnejšega mladeniča naše župnije Simona Kitek z vzgledno mladenko Haniko Korun v Klečah. Bilo prav srečno! Od St. Lenarta v Slov. gor. Javna nemška šola. Gotovo bo bralce „Straže“ zanimalo spoznati vsaj po imenu naše čudake, ki zahtevajo nem. šolo. Tedaj sledeči odpadniki so danes „Deutsche“ ali „Deutsehgesinnte“ ali „Deutschgeborene: Jahn Slavič Novak Gačnik Bratko Sedminek Breznik Gomza Fiifr Sekol Štanzer Roikerič • Pečovnik Jelenčič Wblbart Ploj Urok Toplak Kurbus Selak Toplak Žimgast Paul Zadravec Sekol Sedminek Ki s. izobraževalno Urok Matjašič Slavič Krajnc Zirngast Ploj Jahn Paul Zadravec Živko Pečovnik Novak »Stanzer Wolbart Gomza Breznik Kurbus Jelenčič Gačnik Pihler Bratko Sollagg Toplak Baldek Lorbek Roškarič društvo v Brežicah se lepo t,-; razvija in raste. V nedeljo priredi javno predavanje, kjer govori g. dr. Benkovič o ljudskem žaro vanju. Slišimo tudi, da se v društvu snuje že dekliška zveza. Živela ! Pisemski papir v korist obmejnim Slovencem z vtiskanimi besedami „Biti slovenske krvi — bodi Slovencu ponos“, prodaja v Brežicah trgovina g. Avg. Seka. Slovenci, sezite po njem! v M. Ilj pri ihirjakoffi. Dasiravno imanio pri nas zelo hudo zimo, kakor je najstarejši ljudje zlahka ne pomnijo, Vendar to ni zadržalo ljudi, da se ne hi bili-v prav obilnem številu zbrali v pondeljek 22 t. m. v restavraciji g. A. Stimnikarja v Dovžah, ko se je raznesel po župniji glas, da bo naše bralno društvo tam za pust „nekaj“ napravilo. Naše nad vso požrtvovalne Marijine droibenice so nam znale v igri: ^Čašica kave“ na prav spreten način «Zbujati tek do „köfeka“ tako da se je vsem smejalo srce. Ce še pripomnim, da tudi ža vse dobro navdušeni moški špo! ni hotel žaosteti, ampak na .prav pri^npljiv način razodeval svoje- talente kakor v igrah, .»tako tudi v deklamacijah, po tem se' pač o nas St. Iijčanih ne more reči, da spimo zimsko spanje. Da so dekleta poskrbela, tudi za prav mično petje, razume se samo po sebi. Poskrbelo se je ks1 obilb ' jriStenčga veselja in razvedrila' .tako, da si slišal lahko ' ve^nd' le eri« vprašanje. „Kedaj le še bo zopet kitj ?* Mislimo, da lahko pričakujemo (mj^vbra kimala po ■*» •• . • i-■ v. •»C • ‘i, ,/:• • Vel. noči. To bo zopet veselja —do tačas, pa prav pridno na delo! Št. Ilj pri Turjakom. Naš kraj je bil letos hudo prizadet po suši. Manjka krme — a pomoči ni od nikoder. Mnogo posestnikov je bilo» prisiljenih klati živino doma in razprodajati meso, ker se je živinče tudi za sramotno nizko ceno komaj moglo prodati. Kdo pa ima od tega dobiček? Mesarji, in med temi je tudi naš „dični“ poslanec Ježovnik, on kupuje doma po ceni živino in meso drago prodaja. Znati se mora! Prečo z 'denarjem je našel.: Iz Trbovelj se nam piše : Se je gotovo vsem v, spominu, ko je nekdo ukradel lansko leto na kolodvoru v Trbovljah 6000 kron, in sedaj bi se bilja kmalu naredila druga nesreča pri pošti. Ko pelje zjutraj ob 6., uri (40 minut pošto pismonoša od postaje na pošto Vode, zgubil je z voza Žakelj z denarjem, ker je pozabil voz zapreti. Delavec Jug, ki spravlja splave jz Save, gredoč v službo, ga je našel pri (cementni toviarni in ga oddal na postaji Trbovlje, Sv. Lenart pri Vel. Ned. Poročila se je gdč. Verona Korpar, hčerka vrlega pristaša K. Z. g. Tomaža Korparja z g. Filipom Krabonja. Na tej gostiji se je nabralo za obmejne /Slovence 4 K 70 v. Narodnemu paru vse najboljše. Pilštanj. Volitve v tržki občinski zastop bomo imeli prihodnji teden. Vse je pokoncu. Posebno se veliko trudijo liberalci ali štajereijanci — ali kako se že imenuje ta umazana zalega. Drugokrat bomo malo bolj posvetili v ta nesnažni brlog. Na dan volitve ne sme nihče doma ostati, kar pošteno diha. Posebno volilci tretjega — nižjega razreda, vsi na volišče, da ne pridejo v odbor ljudje, ki bi delali sramoto naši občini. Vaša sveta dolžnost je, da volite samo poštene dobro krščanske može; nikdar pa na listek ne zapišite imena ljudi, ki se vam zdaj dobrikajo, samo da bi tako zlezli malo višje. Ne volite nikogar, ki bere ptujsko kroto ali drugo liberalne brezverske liste, in ki ni čisto poštenega značaja! Torej, slovenski krščanski možje, naj nikdo ne ostane doma — in zmaga je vaša! Planina. Od raznih krajev naše domovine, prihajajo različne novosti in vesti od veselio in slavnosti. Tudi tukaj na Planini smo obhajali dne I. febr. veliko slavnost, namreč ustanovitev lastne župnije in inštalacijo našega ljubljenega pastirja Ö. g. Franca Gartnerja, kateri že Čez dve leti delujejo med nami. S svojo neumorno delavnostjo in ljubeznijo so si pridobili srca vseh župljanov, Čuden slučaj, prva, katero so tukaj poročili pred dvema letoma, je bila Marija Žibret iz Pristave in ravno letos kot župnik so zopet prvo poročiti sestričino Marije, Frančiško Žibret na Selih. Na tej gostiji se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 4 K 25 vin. Sv. Barbara pod Mariborom. Dne 15. prosinca je Šel 68 letni Juri Tomažič, posestnik z Velke Zimice, v hosto neko drevo podirat; po nesreči ga je drevo tako udarilo, da je v groznih mukah trpel še 3 tedne. Se le po treh tednih ga je rešila smrt. Rajni zapušča žalujočega sina in sinaho. Mekotnjak pri{ Ljutomeru. V predzadnji Številki smo poročali, da nam vsiljujejo socialdemokraške liste: Naprej, Rdeči prapor in razne rdečkaste knjižice. Mislili smo, da bo tega konec, pa ga ni! Da bi svoje delo vršil bolj z uspehom, je ljutomerski general rdečkarjev, Viktor Kukovec, pri nas v gostilni Alojza Stajnka sklical shod po § 2. Prišlo je na shod kakih 20 do 25 oseb. No, in koga ni bilo? Viktorja! Pa kaj za to„ saj je našel vrlega namestnika! Od Sv. Tomaža je prišel nek Slokan (Franc Slokan). In ta je vodil shod, ker Viktorja ni bilo. Lep parček to! In Slokan je govoril! Priporočal vse, kar se tiska v socialdemokraški tiskarni! Hujskal je delavce, kopače itd. naj zahtevajo po 2 K na dan! — Res lepo! Vina ne moremo predati po primerni ceni, imamo torej kljub dobremu vinskemu letu škodo, sedaj pa naj še kopačem po 2 K na dan plačujemo?! Kam pa pridemo?! Kupite nam fino po 1 K, po 2 K liter, potem bomo že delavcem lahko več dalj ! Prepričali smo se lahko, da rudečkarji niso prijatelji posestnika, ne kmeta; ne želarja, n6 viničarja! Radi bi odstavili Boga od,njegovega jrona, nas uboge tlačene Želar-čke pa iz naše rodne grude! Pa ne bo Slo; Viktor, to je pa nemški advokat dr. Mesiner v; Celovcu vložil proti njemu tožbo zaradi raz'žajjenja Časti: .Grubelnik je bil bolehen in ni imel sredstev, da bi še bil mogel pri koroških razmerah jv: tožbo spustiti in je podal na to Mesinerju v zadoščenje klaverno Častno izjavo. Ali to preganjanje ga je tako vznemirilo, da je obležal in ga je rešila jše le smrt njegovega trpljenja. JjavivJ sej govqri, da jej (žrtev gonje hemštkih listov in tistih, ki za temi stoje. Dvojna jnera. C. kr. orožniški postaji Podkloštrom je denuncira! nek nemčur v Strajivesi kmeta Tomaža Snabl v Draščah, da je pasel meseca avgusta in septembra 2'A leti starega, nelicenciranega bika skupno z govedi posestnikov v Draškah na vaškem pašniku. V tem smislu je orožniška postaja Podkloštrom prijavila Šnablna okrajnemu glavarstvu s pripombo, da ima Snabl še enega bika v hlevu, kateri je licenciran, ter da so posestniki v Draščah Snablnu sporočili, da naj nelicenciranega bika za-pre in (da »Snabl/ ni ubogal; končno je bilo v; obtožbi omenjeno, da orožništvo S n albina ni moglo zaslišati, ker ga doma ni bilo. Ker obtožba c. kr, orož. postaje Podkloštrom ni bila dogodku primerna, se je Snabl pritožil na e. kr. orož. poveljništvo v Celovcu ;in je omenil, da bik, ki je bil na pašniku, ni bil 254 leta star, da se ni pasel z govedo drugih posestnikov in da c, kr, orožništvo navadno tožitelje, katerim so prekršitelji postave znani, zavrne na kompetentno oblast. C. kr. orožniško poveljstvo v Beljaku je Snablnu naznanilo, da je stvar preiskovalo in dognalo, da je postajejnačelptvo Podkjtoštrom ivi oimejnjeni prijavi popolnoma brez vsakega ugovora (vollkommen einwandfrei) pravilno postopalo. Proti; tej izjavi c. kr. orož. poveljstva v Beljaku 'konstatiramo sledeče: Preiskavo ni vršilo na licu mesta zgoraj omenjeno poveljstvo, ampak c. kr. postajenačelnik iz Pod-kloštra — samo z enim orožnikom; ni zaslišalo poveljstvo ne obtoženca in tudi ne pastirja, kateri je Sablonovega bika (tele) pasel; ni konstatiralo, daje bil bik, ki se je z govedo pasel, Še tele in torej še ne za pleme in že dne 25. avgusta 1908 v hlevu; c. kr. poveljstvo ni iz pr.tožbi priloženega certifikata konstatiralo, da je bil Snablnov licencirani bik Še-le lani v jeseni 2'A leta star (ne pa drugi nelicencirani), omenjeno poveljništvo tudi ni dognalo, da je e. kr. postajenačelnik na Cajni dne 25. avgusta 1908 to zadevo na licu mesta preiskoval, Snablnovega nelicenciranega bika v hlevu zaprtega našel — in da ni torej imel nobenega povoda Šnablna c. kr. oblasti naznaniti. Vprašamo torej — kateri postajenačelnik je tu pravilno ravnal? Prinesemo tudi sledečo izjavo: „Podpisani potrdimo, ako (reba pjoid prisego, mi se nismo nikoli pritožili, da je (Tomaž Snabl p. d'. Štuc v Draščah meseca avgusta približno 3 tedne svojega mladega trna (tele) s svojo lastno govedo pod. nadzorstvom pastirja — v Brdih pasel. Naša goveda se takrat niso pasla v Brdih. Tudi nam ni znano, da bi se bil kedaj kdo pritožil, da Snabl mladega bika v Brdih pase. Razun tega ni bil Snablnov bik (tele) meseca avgusta za pleme (nicht sprungfähig).' Drašče, dne 22. novembra 1908. Sledi 18 podpisov. Je-li omenjeno poveljništvo tudii dognalo, da je občinsko predstojništvo v Strajevasi zahtevalo izjavo od načelnika komisije za licenciranje bikov v okrajujobčine Strajevas — ako je Snablnov mladi bik bil konec poletja 1908 za pleme ali ne -.- kajti ta izjava se menda glasi — n e. — Slavno c. kr, orož. poveljništvo je v rešitvi omenjene pritožbe pripomnilo, da je bil Snabl od c. kr. okrajnega glavarstva v Beljaku zavoljo bika kaznovan, za kar pa c. kr. orož. postaja Podkloštrom ni odgovorna. Za to kazen je c. kr. orož. postaja Podkloštrom samo v tem odgovorna -ker je bila nje prijava okraj, glavarstvu v Beljaku, kakor zgoraj omenjeno — dogodku neprimerna. V kazenskem registru, kolona VIL, je c. kr. glavarstvo v Beljaku navedlo kot dokaz prekršenja „pozvedbo“ (Erhebung), Torej na poizvedbo c. ki*, or. mi vam svetujemo to-le: Ako res ljubite slovensko de- postaje Podkloštrom, katera se je vršila, kakor zgo-lavstvö, po fceni prodajajte moko, delajte malo večje raj omenjeno, se je kmeta kaznovalo. — Se bolj Main boljše žemlje, pecite večje hlebe it'd., pa nam bolj verno, pa moramo; vzeti pripombo .omenjenega pov.elj-ustrežete, kakor pa če hodite okrog Ih nas krmite s ■ siva — če se ozremo na razsodbo p. kr, okr, glavar- stva v Beljaku samo. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“, navedenega prestopka kaznovalo dne 14. novembra Skrbite da dobita s 1 marcem Var riflivnč 1908 po poptavi od 26. oktobra 1902, dež. 2sak. St. 20 a°oite s i. marcem Kar največ § sta^k 2. s postavo od 3. dktot&a 190S thčka naroCniKOV. „otraza' Stane do Konca lota 15 je pa bila zgoraj omenjena postava razveljavijeha 10 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah že dne 22. oktobra ms. „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše na- , :. ^ biVSnab} p«, postavi, ki je že rr • ,J, _______v*. . 0, v-.. ležala 22 ;dm mrtva v košu. ,P ,r ; J , ... • ^81 öa delo Za razširjanje „Straže . ... Pri ti priliki smatramo tudi umestno omeniti po- 08 eden ne Zmore cele.naročnine, naj Stopita stopanje c. kr. okr. glavarstva v Beljaki? in c. Icr. .de- dva ali trije skupaj. želne vlade, V Celovcu, ? v ~~ Snablnu je dostavilo e. kr. okr- glavarj e r^z- ; , ; ■ sodbo od T4. novembra 1908 po občinskem tajniku v U Strajivasi. Snabl je prosil pred pričami z^grepis Delavec. Umrl je 22; t. m« gospod Matevž Gru- Vje rOkel, daKse ^ip^B^rpb'rteso^ belnik v 57 letu; Tainož je podal izjavo v ^Kärntner ^ejme•prepis. Tainikpa^ie zaplulmm- ' Tagblattu“, da so .ga nemški advokati pri. zastopan-' 'škh, da Snabl prosi ^za prtpia razsodbe, vseh aktov» ju njegovih pravic ha ee Kranjsko, Iz politične službe. Za vladnega Kančelista je imenovan sluga notranjega ministrstva A. Čolnar. — Vla$ni kancelist L. Seljak je prestavljen iz Črnomlja V Kaiftnik. -: v-•- ^ ^ Vodja bolnišnioe v Postojni je postal zdravnik Ijufbljanške deželne bolnišnioe g. dr. Emil Vašek. •!..Imurl je v Krškem c, kr. podni oiioiJal & Ant. Župan Spodnje Šiške Jakob Burger je qd: po-e ‘oblasti suspendiran* ker ie yp preiskavi radi ■ Boltavzerjera. županska posle iwödi,zdaj s,za-Časno Mfcutferi W;*? ^kn ' Bospodlnjcdm Bolo, primerno za kmečke sloje, p^edraern praktično poučevala v kuhanja, šivanju ta iv gospodinjstvu. usta- novi kranjski deželni odbor na Vrhniki v zvezi s tamošnjim mlekarskirii tečajem. Sola se otvori IS, marca in se bo jvanj sprejelo 40 deklet, ki iso vsaj 16 let stara. Zglasiti se morajo 'do 1. marca. Velik perutninarski zavod, moderno in v največjem slogu zasnovan, še otvori v .Z gor. Šiški nad Ljubljano. Tozadevna poslopja so že jvsa pod streho. Zavod je zasebna last gg. Antona Lehrmanna, urednika „Perutninarja“, Aniona Krapša in Franca Di-tricha. Zavod bo urejen po sistemu g. Lehrmanna ter se bodo v njem nahajale le naprave, ki si jih je ta gospod pri svojem dolgoletnem delovanju in po svoji skušnji sestavil, oziroma popolnoma praktično izkusil. V kako velikanskem obsegu se gradi zavod, ki bo stal pod vodstvom g. Lehrmanna, je posneti že iz tega, da bo zajvod deloval s 25 valilniki po 200 jajec ter letno vzgojil 60 do 80 tisoč klavnih živali in plemenjakov iza, rejo. Za to potrebna jajoa se bodo dobivala od 700 Čistokrvnih plemenjakov peterih različnih plemen. Zavod bo razven tega in potrebnih vz-gajališč za piščeta imel svojo pitalnico, klavnico, ledenico in kuhinjo za živali, stanovanja za uslužbence ter svoj vodovod in svojo ozkotirno železnico za olajšanje delovanja v raznih oddaljenih poslopjih. Zavod se skoraj gotovo otvori z mesecem majem 1909. Zasačen tat lesa, tV Škofji Loki sta stanovala dva zakonska pri nekem gostilničarju. Imela sta pri peči naloženo svojo zalogo drv za kurjavo. Zapazila sta,, da se zaloga viidno manjša, Čeprav nista sama tolik» porabila. Tu sta si zmislila zvijačo, da zrn sačita tatu. Natrosila sta v razpoke lesa smodnik in čakala, ttn Še tisti večer je pričelo v peči gostilničarja pokati, ker je natroseni smodnik eksplodiral. Na ta način sta zasačila tatu, ki je bil sam krčmar. IPrioioi-je. Občinske volitve za Volosko in Opatijo. Za župana je bil znova izvolj’en dr. Stanger. Občinski svet sestoji skoro iz samih Hrvatov. .. . Bäbijaten pijanec. V četrtek zvečer so morali odpeljati Feliksa Orala na opazovalnico tržaške bolnice, ker je doma vse pohištvo razbil in so na njena konštatovali delirium tremens. Nalezljivih bolezni je bila naznanjenih v pretečenem tednu v Trstn 22 in sicer je obolelo na Škrlatici 12, na davici 6, na ošpicah 2, na dnšljivem kašlju 1, na mrzlici pa 1, 4 so umrli na Škrlatici in 2 na davici. Požar. V tapetniški delavnici vdove Marije Askvini je izbruhnil požar. Prevrnila se je svetilka in ogenj se je naglo razširil na bližnje omote žime in drugo tapeeirarsko blago v delavnici. Prihiteli so ognjegasci, ki so pogasili P9^ar P° enournem delu. Marija Askvini ima škode okoli 1000 kron Delavnica je bila zavarovana. Vinska kriza v Istri je taka, da so ljudje jeli sami misliti kako odpomoči. Po vzglpdu svojih rojakov na Goriškem, so se tudi istrijski vinogradniki zjediniii in ustanovili za skupno prodajo vina v Trstu zadružno istrsko prodajalno vina. Avtomobil povozil prašiče. Dva tržaška gospoda sta; dirjala z velikansko hitrostjo po cesti proti 11. Bistrici. V tej naglici sta pa zavozila med čredo prašičev in jih 14 povozila. Pri) obravnavi sta bila kaznovana na 300 K globe rad; neprevidne vožnie in povrnitev Škode v/ znesku 300 K. Za omenjena gospoda je bil ta izlet na avtomobilu pač malo predrag za'600 K od Trsta pa do II. Bistrice. Parni stroj se je razleteh (Na parniku „Peter Zrinjski“ se je razletel parnj stroj, ko se je vračal iz Opatije proti Reki. Vsled tega je nastala velika zmešnjava in panika med potniki. Parnik so 'Spravili nazaj v pristanišče, kjer so še mogli potniki izkrcati .brez nadäijnih »vir. Ranila ga je odletela krogi j a. V gostilni Jožefa Maraseviča v Trstu so sedeli zbrani nekateri gostje med temi tudi 66 letrii delavec Anton Rapotec in iz . Trsta izgnani Peter Signoretto iz Kopra in Še nekaj drugih. Kar naenkrat je nastal med njimi prepih, pri katerem so se ometavali s stoli in kozarci. Eden pretepačev je bil od Signorettija z nožem ranjen. Da bi pretepače ustrašil je MaraseviČ ustrelil s samokresom v zrak, a je kroglja odletela in zadela Rapotca v hrbet. Na strel so pretepači zbežali iz gostilne. Ranjenega Rapotca so sprejeli V bolnico in mu vzeli iz rane. V- • ' -TT~ Narodno-obrambno delo. ’ V. • • . , m Sodnijskaime „Kako dolgo Šo bode vlada zlorabljala potrpežljivost slovenskega naroda“, kličem zopet na Dunaj. Imate li pri vladi , zavezane oči, da ne vidite, kako , razburjate ljudstvo pri vsaki priliki, kadar se imenujejo Uradniki za Spod. štajer? Vsi opomini slovenskih poslancev so bob v sten»; vsi dokazi, da morejo vspešno voditi ljudstvo le uradi, ki razumejp ljudstvo in njegove razmere, šo brezuspešni. Vsi tehtni razlogi, ki govore za nameščeni© Slovenskega uredništva na Spod. Štajerskem, ne morejo podreti zastarelega sistema naših avstrijskih yla$, Id se dado vpreči od raznih nemških in nemškutarskih društev v jarem, ' da jim pomagajo Širiti germanizacijo. Delovanje teh vsenemških društev ju pogubno državi»; vendar , se podpira od zgoraj; podpira na brutalen načku Ko-3' maj je zasddel novi, justični-minister, pi. Hpohenbur-* ger svči stolee, se Že hoče prikupiti nemšttm, kjTÄa-” čem alpskih dežel, Ali »i t» iBreJčtnp izzivianj^ ltfsä£s.i k flkre .ÜS5LT ■ rea-w*»““' vencev, Če se v ormoškem okraju,) kjer 18,624 Slovencev in le 652 nemških renegatov s pičlim številom pristnih Nemcev,, vred» ali pa, v brežišjkem okraju, kjer živi 18,224 Slovencev in samo 810 Nemcev — večinoma posili-Nemcev ali pa v celjskem sodnem okraju, kjer prebiva 39717 Slovencev in 6190 Nemcev in ponemčencev. namesti nemške sodnike?! Maribor je seveda tudi moral dobiti moža, nemškega mišljenja, znanega dr, Oswatitschla. Saj je „Marbur-ger Zeitung“ nedavno v nekem uvodniku, ki je bil tako nesramen, da ga je moralo državno pravdništvo celega zapleniti, natolcevala in sramotila slovenske sodnike in zahtevala njih nadomestitev z nemškimi. Hochenburger je torej dobro začel in Če bo (tako nadaljeval, sme si biti v svesti, da mu bodo nemški Volksrati in vsenemške družbe pele slične slavospeve kakor njegovemu lamoznemu kolegu Sehreinerju. Slovenci pa bodo njemu in celi Bienerthovi vladi zapeli drugo pesem. Naši poslanci so v zvezi z vsemi Jugoslovani in Cehi v opoziciji proti vladi. Sodnijska imenovanja na Spod. Štajerskem so pokazala, da je ta opozicija povsem upravičena in da se še mora poostriti. Strmoglaviti se mpra ne saimo ta, ampak vsaka vlada, v kateri sedijo ministri, M menijo, da je njihov poglavitni poklic, izvrševati nalogo, poverjeno jim od nemškjh Volksratov, ki Slovencem ne pripuste niti mrvice njihovih pravic. Slovence pa pozivl'amo, da tudi nasproti nemškim sodnikom in vobče uradnikom branijo pravice slovenskega jezika ter povsod in dosledno zahtevajo slovensko uradovanje. Slovenski kmet, slovenski delavec, slovenski izobraženec, brani vztrajno pravice svojega jezika! Nemško luradništvo. Nemci so izračunali, da je v nemških krajih baje nastavljenih 9641 Čeških uradnikov, ki. dobivajo 2h mil. kron plače. Svetujemo svojim sosedom, naj rajše izračunajo, koliko nemških uradnikov je po slovenski zemlji.j Dobili bodo številko, ki je relativno veliko večja nego ona slovanskih uradnikov na, nemškem teritoriju. Tn potem naj to statistiko izpolnijo z izkazom, koliko teh nemških uradnikov zna dovolj slovenski. Cej tudi pohabimo najnižje merilo, namreč da dotičniki znajo vsaj tchko in tako govoriti,) da jih priprosti ljudje za silo razumejo, bo ta statistika za nemške uradnike izpadla jako nepovoljno. In kaj šej le naj porečemo o njihovem pisnem jeziku, ki pravi in pravilni slovenščini ni niti od daleč podoben? Pride pa še tudi ,v poštev, česar nobena statistika povedati ne more, namreč občevanje z ljudstvom. 'Koliko jih' je med temi uradniki, ki imajo srce za ljudstvo, ki niso odurni proti njemu, se( ne zadirajo vanj, temveč ravnajo lepo ž njim? In kakšna je kolegijalnost teh uradnikov napram njihovim slovenskim tovarišem? Koliko po-vse opravičenih pritožb je že bilo slišati v tem oziru. O slučaju Povalej ni treba, da bi podrobneje iz-pregovorili, saj se je vršil v bližnji preteklosti. In tudi pred dvema dnevoma se nam je sporočila pri-, tožba nekega slovenskega sodnijskega uradnika, da nekateri njegovih nemških kolegov seveda z največjo ljubeznjivostjo na obrazi!, pazijo na vsako njegovo službeno kretnjo, da bi se ga moglo na višjem mestu denuncirati,, i Češ, 'da je radikalni ali fanatični Slovenec, kar naj potem njegovo avanziranje onemogočil ali vsaj otežkoči. Slovenske -uradnike» ki se morajo boriti s takimi in še drugimi težavami, bomo vselej vzeli pod Svojo zaščito in opozarjali; kompetentne faktorja na, prepotrebno odpomoč in odpravo neznosnih razmer. Slovenska obramba rvsebuje kot važen del obrambo — slovenskega »radništva. Nemci sC pritožujejo nad madžarsko narodno nepravičnostjo in nestrpnostjo, ker nemški koloniji v Budimpešti ne dovolijo! ustanovitve nemške zasebne šole. Madžarsko nestrpnost obsojamo tudi mi. Toda vprašamo Nemce, ali je njihovo ravnanje nasproti CehomC na Dunaju, Slovencem *»*’*• hranilne nahlr.lnlbr. Tkk tiskarne n. Cirila v Maribora. Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža". Odgovorni urednik: Viktor Cenćič.