PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S> DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) Slovenec" LET ZA SVOJ NAROD V AMERIK L >TEV. (NO.) 21_i_CHICAGO, ILL-, SOBOTA, 30. JANUARJA — SATURD AY, JANUARY 30, 1943 LETNIK (VOL.) UL testi o domovini roosevelt in churchill mu poslala orvestilo Grozni dogodki na Brdu pri Ljubljani. Izvirno podtalno poročilo opisuje, kako so Italijani na zverinski način mučili in ubili dve ženski in 15 moških — vse po nedolžnem. Zastopnika Amerike in Britanije osebno izročila Stalinu sporočilo od Roosevelta in Churchilla. — Vsebina je ostala uradna tajnost. — Listi molče o konferenci v Afriki. KRATKE VESTI — Alžir, Alžirija. — Kakor se je objavilo, si bosta francoska generala de Gaulle in Gi-raud ustanovila medsebojne diplomatske odnošaje ter bo-1 sta drug k drugemu poslala svojega poslanika in obenem, da bosta nadaljevala s pogajanji. — London, Anglija. — Po nemškem radio se je v sredo navajala izjava propagandnega ministra Goebbelsa, v kateri je ta opozoril Nemce, da bo vsak moški od 16. do 65. in vsaka ženska od 17. do 45. leta po zakonu prisiljen k delu. — Moskva, Rusija. — Maršal Timošenko, ki je bil koncem zadnjega 4eta odstranjen od poveljstva na jugozapadni fronti, je zdaj na čelu čet, ki se bojujejo na severnem, leningrajskem odseku, kakor se je izvedelo zadnjo sredo. -o-- ILLINOIS PRIPRAVLJA PREISKAVO GLEDE OLJA Springfield, 111. — S skoraj dvetretjinsko večino glasov je državni senat v sredo sprejel resolucijo, da se uvede preiskava glede federalnega odmerjanja olja v Illinoisu. Poslanska zbornica se bo z resolucijo bavila prihodnji torek. „ " -o- OSREDNJI ZAPAD SI BO MORAL PRITRGOVATI Chicago, 111. — .Na nekem zborovanju groceristov se je poljedelski tajnik Wickard zadnjo sredo izrazil tukaj, da bo moral osrednji zapad, kjer se pridela največ živil, deliti svoje pridelke z drugimi deli dežele, namreč s kraji ob Atlantiku in ob Pacifiku. Tako se bo tem krajem odpomoglo, da ne bodo trpeli pomanjkanja, dočim bodo vsled tega nasprotno nekateri deli srednjega zapada prvikrat občutili nekoliko stiske. POMANJKANJE DELOVNIH SIL ŠE VEDNO PROBLEM Washington, D. C. — Problem pomanjkanja delovnih moči v Ameriki je še vedno a-kuten, v industriji, kakor tudi na farmah, a do zdaj se ni našla zanj še nikaka odločilna rešitev. Iz raznih krogov so se izrazila priporočila, naj bi se enostavno regime ntiralo celokupno delavstvo, moško in žensko, ter se pošiljalo iz kraja v kraj, kjer bi bila pač največja potreba zanj, toda ta drastičen načrt je stopil v o-zadje, ko se je predsednik Roosevelt izrazil, da ne odobrava nobenega takega zakona, ki bi takorekoč mobiliziral moške v delovno r armado, ali pa registriral ženske v po- Med tem, ko m posebne tt»1» tetaU, imonorsns "fflsjdsrji", uporabljajo na »uhmm ie več Ui. sa je zdaj začela sa nje zanimati tudi ameriška mornarica. Gornja slika kaze prvo tako Isialo, izdelano sa mornarico, ko ga preizkušajo na Delaware rtkL -----——----------- Fq^acTORVl mrrn ITATBI KUPUJTE > VOJNE BONDEI hitlerjev govor zna „ vsebovati kak tak načrt Razne vesti trdijo, da je Nemčija pripravljena ponuditi mir zapadnima velesilama, in Hitler bo morda predlog objavil to soboto. — Velika izprememba v nemški propagandi. London, Anglija. — V raz-j nih nevtralnih deželah se že dalje časa pojavljajo vesti, da' imajo nemški voditelji, s Hit-1 lerjem na čela, namen, staviti mirovni predlog zapadnima nasprotnicama, Ameriki in Angliji. Ali je zadnja konferenca zaveznikov v Casablan-ci pripomogla, da bo ta predlog bolj gotovo stavljen, ali pa so vsled nje naziji opustili svoj načrt, se še ne more ugotoviti. Pričakuje pa se, da bo v to zadevo posvetil Hitler sam. To soboto bodo naziji obhajali 10. obletnico, ker je prišel Hitler na čelo nemške vlade, in, kakor običajno vsako leto, se pričakuje tudi zdaj, da bo imel Hitler ob tej priliki javni govor, in v tem govoru Be ntegno-razodet»,^aH naziji res kake mirovne načrte, da jih predlože. Kot se slišijo govorice, je Hitlerjev namen predlagati, da se nemške čete umaknejo z ozemlja za-padne Evrope, dočim bi si pridržale ostalo zasedeno ozemlje, namreč Poljsko, Rusijo in balkanske države. Zelo pa je verjetno, da je afriška konferenca pokopala vse nade, ki so jih utegnili gojiti naziji na kak mir potom pogodb. Kakor se namreč trdi, sta si Roosevelt in Churchill edina predvsem v eni/točki, namreč: Nobenega miru z osiščem potom pogajanj; upoštevala se bo samo njega brezpogojna podaja. Da je pa kak nazijski mirovni predlog v resnici mogoč, se lahko sklepa iz neverjetno izpremenjenega tona njih propagande. Sprva je bila ta propaganda bahava, češ, vse bomo zdrobili; pozneje se je nekoliko omilila ter pričela omenjati, da je nemška sila naletela na ovire, a zdaj pa že kar naravnost priznava, da je ruska sila močnejša od nemške. Nič TUNIZIJI ROMMEL V Del njegovih čet «e umaknil za utrjeno črto. London, Anglija__Romme- lova osiščna armada je končno prispela do cilja, namreč do j Tunizije, do katerega je mo- ; rala napraviti 1000 milj dolgo pot iz Egipta. Nje prvi oddelki so se že umaknili za utrjeno Marethovo linijo, dočim je nje zadnji del še vedno izpostavljen britanskim napadom zapadno od Tripolisa. Od druge strani, od zapada, so pa te -dni otvorile ameriške čete živahne napade na osi-ščne pozicije v Tuniziji in so napadi deloma namenjeni tudi Rommelu. -o- VEČJA STROGOST GLEDE "C" KART Chicago, 111. — Lokalni odbori za odmerjanje so poslali vsem tistim, ki imajo "C" ga-solinsko karto, obvestilo, da morajo dobiti odobritev od svojih predstojnikov, da res potrebujejo več gasolina, drugače ne bodo dobili nove knjižice. Tudi mora imeti vsakdo z 6 ali C knjižico prilepljen tozadevni lepak na vidnem mestu na avtomobilu. -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselSin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". bi torej ne bilo čudnega, akc bi se napravil še nadaljnji mali korak in se priznalo, da Nemčija potrebuje mir. vsaj na zapadni meji. dobno svrho. Tako se zdaj iščejo novi načrti. Eden predlogov je, naj bi se vzelo manj moških v^arma1 do, toda temu se vojaške oblasti upirajo. Popustilo se je nato v toliko, naj bi se vsaj ob času nujnega dela poslali vojaki na dopust, da bi polagali na farmah; to vprašanje še ni rešeno. Dalje se je stavil nasvet, naj bi farme prenehale producirati take pridelke, ki niso nujno potrebni, ter se omejile le na bistvene, in obenem, naj bi se pripustili v deželo mehikanski delavci ter se tudi tukaj rojeni Japonci poslali zopet na farme. Vse to je pa še vedno v raz-motrivanju. \ AMERIŠKA LETALA NA- . PADLA NEMČIJO London, Anglija. — Zadnjo sredo se je izvršil ameriški zračni napad na nemška industrijska središča, ki je bil prvi , tak napad, pri katerem so sodelovali izključno samo ameriški letalci. Za cilj so si vzeli letalci nemško pomorsko bazo pri Wilhelmshaven in in- 1 dustrijsko mesto Emden. Britanska zračna sila pa je isti dan prvikrat napadla dansko prestolico Kopenhagen ter tam bombardirala ladjedelnice in tovarne strojev za p<\imorni-ke. -o- PRVI WAAC TRANSPORT PREKO MORJA Alžirija. — Kakor se je objavilo iz zavezniškega glavnega stana v severni Afriki zadnjo sredo, je prispel v Afriko preko morja prvi transport a-merieke ženske pomožne armade, takozvane WAAC, katere bodo tvorile del štabnega glavnega stana generala Ei-senhowerja. Te "vojakinje" se bodo uporabljale kot pisarniške moči, namreč kot steno-• grafiBfeJe,* tipkarice, telefonske operatorice, a tudi kot voznice avtomobilov in lažjih trukov. -o- VELIK PADEC V AVTNEM PROMETU Chicago, 111. — V Illinoisu je, kakor se uradno ugotavlja, padel avtomobilski promet od 1. decembra, kar je odmerjanje gasolina v veljavi, za 59 odstotkov ob nedeljah } in za 40 odst. ob delavnikih, o- ODPRAVITI 2ELI PIJAČO ZA VOJAKE Washington, D. C. — V poslanski zbornici je zadnjo sredo stavil poslanec Russell iz Tex. predlog, po katerem bi bilo prepovedano, prodajati ► opojno pijačo vsakemu moške- ► mu v uniformi oboroženih sil. -o_- . VEČ OLJA ZA VZHODNE DRŽAVE = Washington, D. C, — Pred-) sednik zveze ameriških želez-- nic je v sredo napovedal pred i nekim senatskim odborom, da i se bo tekom enega meseca do- voz olja in gasolina v vzhod- : ne države zvišal za 15 odstot- kov. Moskva, Rusija. — Načelnik sovjetske vlade Josef Sta- n lin je prejel od Roosevelta in t Churchilla posebno poročilo, n ki mu je bilo zadnjo sredo o- P sebno izročeno potom ameriš- n kega poslanika Standleya in r britanskega zastopnika Bag- š gallaya. Č Kaj je vsebovalo to poroči- * lo, je uradna tajnost. Standley 8 je na tozadevna - vprašanja časnikarjev odklonil vsak od- s govor in niti tega ni razodel, c ali on sam ve za vsebino, ali \ ne. Dognati se je moglo le to- J Iiko, da so v njem vojaški na- r črti. J Dočim je isti dan sovjetski ^ radio objavil podrobnosti o konferenci v Casablanci, je pa ^ sovjetsko časopisje skoraj po- . pol noma prezrlo ve« dogodek. J Le en list se je bolj direktno dotaknil pomena konference, ^ ko se je izrazil, da ni več da-leč dan, ko bo Hitlerjeva ar- ' mada vržena s severne Afrike, in, da Hitler ne smatra Ita- j lije za nič drugega več kakor za južno krilo Nemčije. -o--, GENERALOVA ŽENA — USLUŽBENKA V LABORATORIJU ' North Chicago, 111. U-službenci v tukajšnjem Abbott laboratorijih so bili dokaj presenečeni, ko so zadnjo sredo izvedeli, da Mrs. Laura Wilbur iz Highland Parka, ena njih sodelavk, ni nihče drugi kakor žena brigadnega generala Wm. H. Wilbura. Kljub temu, da je njen mož visok in • prominenten častnik, je ona že i od 1. novembra dalje zapo-i slena v teh delavnicah kot na-. vadna uslužbenka in nihče ni > niti slutil, kdo da je. Šele, ko , se je v sredo izvedelo, da je - bil njen mož odlikovan od - predsednika Rooseveta v Af- - riki s častno kongresno medaljo, je prišla cela skrivnost o njeni osebnosti na dan. Pokol j na Brdu pri Ljubljani ^O-tem slučaju smo dobili nad vse točne informacije, katere sem vse še sam naknadno kontroliral. Sam sem bil prisoten pri prevozu mrličev v mrtvašnico ter si nato tudi vse mrliče osebno ogledal. Zaslišal sem tudi osebno mnogo o-Čividcev in prizadetih znancev ter« sorodnikov in dajem naslednje poročilo: Dne 22. julija 6b 9 zjutraj se je g. Sitarjeva, posestnica opekarne v Šiški in lastnica njiv pri Brdu, odpeljala s svojo služkinjo proti Brdu. Ker ni imela prehodnega dovoljenja, so ji na meji dali dva vojaka, ki sta jo na vozu spremljala. Omenjena je šla na žetev, ter je bil vsled tega tak uraden postopek dovoljen. Ko je družba privozila v bližino njTve (pri mostičku na Bokal-cah), se je iznenada pojavila četa partizanov od približno! 20 mož. Partizani so enega j Italijana takoj ubili, za dru-: gega pa se ne ve, ali je pobeg-! nil ali pa so ga partizani od-; peljali s seboj. Sitarjeva potem ni šla na njivo, temveč je! obrnila voz In se takoj odpeljala nazaj ter zade»e javila I oblastem. Še istega ^ne je sle- j dila aretacija Sitarjeve in njene služkinje. Obe sta bili od- ] ( peljani v vojašnico- " Dne 23. julija ob 2 popoldne je pričelo prodirati 40 fa- i šistov,- katerim je bilo dodeljenih okoli 200 grenadirjev z ; 20 strojnicami, po glavni cesti j L na Tržaško cesto do gostilne j Martina (sedanja mestna me-' ja), odtod pa proti Brdu in j 1 Vrhovcem. Prodirali so proti! 5j cilju v bojni črti ter med potjo j besno obstreljevali s strojnica-1 ; mi vsa polja, grmovje in sku-1 pine dreves. Zanimivo je, da 5 so naselje pri opekarni (pod 1 hribom) pustili popolnoma pri j f miru ter vso svojo pozornost j ~ obračali le na hrib sam. Ko so napadalci prispeli v! 3 dolinico, kjer se nahaja tako-zvana "Druga Sibirija", v ka-= teri prebivajo le najbednejši ljudje, se je pričelo pravcato divjanje. Ljudr so neusmiljeno pretepali in mučili in dasi-ravno vlada tam največja ubo-štvo, so napadalci izropali vse hiše takorekoč do zadnje krpe. Ko je bilo to delo opravljeno, so zažgali vseh 22 bornih hišic. Ako so reveži hoteli kaj rešiti, so jim s silo vse izpulili iz rok in odnesli s seboj. PljaČka je bila tako temeljita, da končno ni ostalo na torišču niti ene kokoši ali zajčka. Med tem so Italijani pripeljali do mesta, kjer se je prejšnji ,'datn dogodil partizanski napad, nesrečno posestnico Sitarjevo (in rijeno služkinjo. Obe sta bili na tistem mestu justificirani. Kdor je videl kako strahotno so morale biti mučene. Celo telo je bilo pol- no podplutb in ran, glave so tako strahotno razbite, da spoh ni mogoče ugotoviti oseb. I-dentifikacija se je mogla izvršiti samo na podlagi raztrganih oblek. Nato so na dotično mesto pripeljali še osem moških iz prej omenjene "Sibirije". Tudi ti so bili strahotno trpinčeni in naposled ustreljeni. Na mestu, kjer se je izvršila justifikacija Sitarjeve ter drugih "talcev", je stal vojaški auto, na katerega so naložili devet mrtvecev. Auto so spremljali vojaki in fašisti, ki so bili do mestne meje popolnoma tihi. Šele ko so bili na meji, so na mrtvece naložili še živega prašiča, katerega so bili nekje ukradli. Na avto so zlezli tudi spremljevalci ter, stoječ na mrličih, pričeli peti italijanske pesmi, zasmehovati mimoidoče in groziti. Vsi, ki j so videli ta divjaški prizor, so : se strašno zgražali. Na poko-; pališču na Viču so mrtvece po-| metali na pot v sredini poko-{ pališča. Ostale mrtvece je pripeljalo 10 vojakov na samotežnem j vozičku. Tudi ta "sprevod" se i je vršil med huronskim vpit-I jem, petjem in zasramova-I njem. Podivjanci so mrtvece pustili kar na vozičku preko noči, poleg mrtvašnice. Poleg tega so še na licu mesta med gorečimi hišami postrelili 6 Slovencev.- Razume se, da so tudi ti morali pretrpeti strahovite muke. Ubiti so bili sledeči naši ljudje: Rihar, delavec, 73 let; Ja-nežič, železničar, 70 let; Bo-helj Jan., del,, 70 let; Lamovš, delavec, 70 let; Žirovnik, delavec, 52 let; Hirš, krojač, 43-let; Revšek, delavec, 44 let; Ravnokril, delavec, 42 let; Ogrinc, delavec, 40 let; Bojt, " deldvec, 40 let; Panogac, železničar, 38 let; Gtištin Kari, del., 36 let; Bohelj (gluhonem), 28 let; Mavzer, krojač, 19 let; Kožuh Ivan, delavec, 18 let; Sitar Ana, posestnica, 28 let; Služkinja o-menjene, 19 let. Vsi omenjeni so bili 24. julija pokopani na pokopališču na Viču, izvzemši Bojta, ki je pokopan pri Sv. Križu. Na Viču jih leži skupno 14 med tem ko Sitarjeva in njena služkinja ležita v posebnem grobu. i I i? m -o BARAGOVIH PRATIK ZA LETO 1943 ''-M NI VEČ! ~ * Cenjene čitatelje prosimo, 1 naj za Baragovo Pratiko za j leto 1943 ne pošiljajo naročil j več, ker je vsa razprodana in i z njo ne moremo postreči več. - Vzemite to na znanje! "GLAJDERJI" SE IZDELUJEJO TUDI ZA MORNARICO _ YVETTE SPRANfi AWAKE. AND THE SHOCK RESTORED HER patient TO CONSCIOUSNESS. "Teci, reši se!" je šepetal komaj slišno. "Ne," , je odvrnila; "moram najti Tarzana, on bo že vedel kaj napraviti!" -j. ___________ ft trail t AMERIRANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen lata 1891 {^K Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 " » Naročnina! Subscription: Za celo leto_—-$«.00 For one year-—$6.00 Za pol leta_ 3.00 For half a year__, 3.00 Za četrt leta____1.75 For three months-------1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto __$7.00 For one year-$7.00 Za pol leta__3.50 For half a year-— 3.50 Za četrt leta___2.00 For three months-. 2.00 Posamezna številka _——- 3c I Single copy -.....—............................3c Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pel pred dnevom, ko izide lisi. — Za zadnjo številko v lednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne-ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ stranka vsaj nekako pod opazovanjem in radi tega bolj pazljiva. Nijpa na mestu v takih časih, v kakoršnih se dežela nahaja sedaj. Mi smo v vojni. In vsakega Amerikan-ca mora biti danes glavni cilj samo eden: uspešno izvojeva-ti zmago nad sovražnikom. To pa je mogoče le ob popolnem zedinjenju in prizadevanju. Zedinjenja bo pa malo, če bomo v teh nevarnih momentih eden na drugega vpili, eden drugega kritizirali in eden drugemu metali politična polena pod noge. Odkritja, ki so bila objavljena po enem letu napada na Pearl Harbor glasno kličejo in govore vsemu narodu in vsakemu posebej: skupaj vsi v eno fronto in najprvo in predvsem glejte, da premagate zunanjega sovražnika. Za medsebojno lasanje bo dovolj časa zopet po vojni. ODKRUJAGOVORE Izolacionisti, ki so pred napadom na Ameriko imeli toliko za povedati in polne koše vsestranskih nasvetov, kako naj bi se vodila politika te dežele, itd., so po napadu utihnili osramočeni. Niso pa utihnili z iskrenostjo, to je, da bi priznali, da so bili v zmoti in da bi dali prav onim, ki so deželo svarili pred nevarnostmi. *Le umolknili so in čakajo na druge priložnosti, da začno vrtati proti administraciji. Tako imamo priliko čuti te dni že prav glasne proteste proti raznim določilom administracije od strani raznih izvoljenih republikanskih kongresnikov in senatorjev. Prihajajo na dan, da se troši preveč, neprevidno, itd. Na splošno zgledajo taki ugovori lepi in ljudstvo misli, glej, skrbni so, skrbijo, da se ljudski denar ne bo po nepotrebnem zapravljal. Ali so res taki? Morda nekateri govore res iz takega prepričanja. Ampak večina pa le iz golega političnega nasprotstva, po geslu: kar naredi kdo drugi iz druge stranke, je vse za nič. Zadnje dni smo imeli priliko citati in slišati razne komentatorje na radio, kako so prihajala uradna svarila o nevarnosti napada od strani Japoncev že celo leto pred napadom. Poslanik Grew, je opozarjal vlado na možnost napada. Pa kaj se je v tem oziru storilo? Nič. Ameriške la-dije so počivale v luki Pearl Harborja, kakor privezane ovce v staji, ko je prišel napad. Res je, da kot demokratične ljudje nismo tako zahrbtnega napada pričakovali. Toda nekoliko bolj pazljivi bi pa le res mogli biti. Vsaj je celo baje opazovalec celo uro preje opozoril, da se bliža nekdo. Bližali so se Japonci Pearl Harborju, napadli in povzročili velikansko škodo. Še le po enem letu se je odkrilo pravo škodo. Ali je to napaka le administracije? Tudi, ampak, kakor je bilo razpoloženje v deželi in tudi prav v obeh zbornicah, med republikanci na splošno, kakor tudi med starimi demokrati, saj administracija ni mogla ravnati drugače. Vsak korak, ki ga je storila so politični nasprotniki napadali, da vodi v vojno. Le z največjo težavo je mogel predsednik spraviti t?kozi razne programe za oboroževanje. Boga moramo zahvaliti Amerikanci, da je administracija pod modrim vodstvom Roosevelta mogla vsaj toliko storiti v danih razmerah, kakor je, drugače bi bilo še slabše. Odkritja to točno kažejo. Kako bo za naprej? Ali je vojska že blizu konca? Je zmaga že izvojevana? Se daleč ne. V vojno še dobro stopili nismo. Glavna zmaga bo morala biti še le izvojevana na bojiščih in brez našega sodelovanja ne bo izvojevana. Cujemo pa, ko je bilo le par republikanskih kongresnikov in senatorjev več izvoljenih pri zadnjih volitvah in so zdaj prišli v kongres v Washington, že kričočo kritiko. V Wa-shingtonu je vse narobe, se vpije. Prevelika zapravljivost, itd. Ali je vse to na mestu ? Sodimo trezno in ne skakaj-mo tjavendan v kritikah. Predsednik Roosevelt je mož, ki je vreden zaupanja. Mogoče je kdo, ki v kakem uradu pod njim res zasluži kritiko. Ampak radi kakih posameznikov se ne zasluži kritike vsa administracija, najmanj pa ne predsednik. Ali so novopečeni kongresniki in senatorji res taki modri državniki, da bi oni znali bolje voditi deželo v tej kritični dobi, kakor jo vodi predsednik Roosevelt? Lahko je, da imajo razne kvalifikacije. Skušenj pa najbr-že nobenih, vsaj takih ne, kakor predsednik Roosevelt, ki je osivel v velikem prizadevanju, da je rešil narod pred desetimi leti pred največjo krizo v zgodovini dežele in ki je tudi sedaj v tej svetovni vojni krizi najbolj širokogruden in dalekoviden državnik. Vse to je treba trezno presoditi, potem še le kritizirati, če kaj res kritiko zasluži. Odkod in iz kakih virov pa vse to prihaja? Zelo zanimivo je, da vsak državljan to proučuje. Najprvo je treba odgrniti kulise teh kritikov in pogledati, kaj je in kdo je vse za kulisami teh novih kritikov, ki so postali tako gostobesedni proti administraciji. Dobro poglejte. Prvi so republikanci, ki bi kot politični nasprotniki demokratov radi vzeli ugled in veljavo slednjim. Drugi so nekateri starin-s)4]d0m0kratje, katere je Roosevelt zavrgel, ker ni mogel z njimi upe)jati svojega velikega sodajnega prbgraiia) Prvi in drugi bi se radi vsaj pred svojimi volilci in pa preil javnostjo nekoliko izkazali in vpijejo ter iščejo publicitete. Te vrste politična nagajanja so v normalnih časih na mestu. Celo potrebna so v normalnih časih, da je tako vladajoča bi delali ali vsak dan, ali pa^ samo ob sobotah in nedeljah. Plača se ravna samo po tem, koliko pisem dotični dostavi. (Salary by commission only). Boljše je, ako imajo prosilci svoje avtomobile, vendar so tudi odprta mesta za tate, ki nimajo avtomobilov. Te vrste delo je ^najbolj primerno za fante, ki hodijo v high school, kakor tudi za take fante in može, ki so prej kaj prodajali (ex-salesmen). Možje in fantje, stari 16 let ali več, ki želijo vprašati za te službe, naj prinesejo priporočilno pismo od kakega odgovornega državljana na novi poštni urad, to je, Room 422, Main Post Office, at Canal and Van Buren Streets. Ernest J. Kruetgen, Postmaster. POROČILO IZ MONTANE Walkerville, Montana Do srede januarja tukaj ni bilo prehude zime, potem je pa kar nenadoma prihrumela, najbrž tam iz daljne Sibirije, tako da smo imeli 35 stopinj pod ničlo, kakih šest milj višje Qd mesta Butte so imeli pa kar 44 pod ničlo. Tako je sta* lo par dni, potem je pa spet postalo topleje. Danes, ko to pišem, kapljajo kapi od streh, snega je pa tudi veliko. Na dopust je prišel od vojakov dne 8. jan. za deset dni John Turk k svoji materi Jo-sepini Turk, bratu Tonetu in sestri Mary. Kako veselo je bilo to snidenje! Omenjena družina živi na South Butte, ter ima mlekarno; John služi Strica Sama že eno leto; zdaj je nastavljen v Los Angeles in se uči v zdravniškem oddelku (Medical Corps). Tudi je že povišan v korporala. Dne 17. j an. je šel spet nazaj na svoje .mesto v toplo Califor-nijo, med tem ko je bila tukaj v Montani še huda zima. Želimo dobremu Johnu, da bi se še to leto zdrav povrnil domov k svoji dragi mamici, bratu in sestri, z zmago naše dežele Amerike, pa tudi z zmago uboge Slovenije. Naznanjam tudi žalostno vest, da Je 20. jan. umrl tukaj debro poznani gostilničar Anton Terpin, iz Montana St., Butte, star 61 let. Zapušča žalostno soprogo, sina Henry-ja, ki je tudi pri vojakih, in dve omoženi hčeri. Ravno isti dan je tudi umrla v St. James bolnišnici Mrs. Mary Mihelich, t Cherry St., East Butte, stara 56 let. Zapušča 6 otrok, namreč dve o-moženi hčeri in i štiri sinove, ter pet vnukov. Oba sta bila pokopana 23. jan. iz cerkve in s sv. mašo, in sicer Mrs. Mihelich iz pristojne cerkve Holy Savior, Mr. Terpin pa iz cerkve sv. Jožefa, kamer je spadal. Družinama globoko sožalje, oba pokojna pa naj v miru počivata! — Pozdrav V3em čitateljem tega lista! M. Kotze -o- STARŠI, POZOR! DEČKI DOBE DELO. Chicago, 111. Chicaški poštni urad potrebuje več novih fantičev, Special Delivery Messengers, da Anton; Slemec Valentin; Sleme c Tony. Trost Victor; Trunkel John; Ticer Joseph. ,; ^ Volk John; Volk Albert. - Zupane Tony; Žagar Frank; Zupane Victor; Klopotovsky Julius; Klopotovsky Edmund; Krultz Mike. Devetinfiestdeset jih je, kar je dokaj častno število za našo naselbino. Najmlajši med njimi je 18 letni Anton Peru-shek, sedaj nekje v Alaski. Ludvig Perushek. SEJA PODR. 2, SŽZ. Chicago, 111. . Članice Slov. ženske zveze so uljudno naprošene, da se udeležijo seje, ki bo 4. feb. ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Delegati-nja, ki smo jo poslale na Slov. nar. kongres v Cleveland, O., nam bo poročala, kaj vse je slišala tam. Zadnjo sejo ji ni biio mogoče priti, zdaj pa pride za gotovo. Tudi ne pozabite, da imaipo veliko kampanjo za nove članice. Lansko leto smo pririnile Chicago na četrto mesto. Uprimo se vso močjo in porinimo jo letos kar najbolj daleč se da. Vsaka članica zveze ima prijateljico, ki še ne spada zraven. Pridobi naj jo, pripelje naj jo na sejo, da bo videla kako lepo se 4mamo; zmeraj je kaj na programu. Vesela bo pristopila v to prekoristno organizacijo. Dekleta* žene, pristopite, j bodete videle^ da vam ne bo žal. Naš odbor sodeluje s članicami v vsej prijaznosti. Na svidenje četrtega feb. na seji. Ena članic. -o . VOJAKOVA MATI Kje oči so tvoje jasne, Kje tvoj blagi je smehljaj, Zakaj dobrota tvoja gasne, Vesela nisi kot nekdaj? Oh, te oči kaj govorijo, Iz njih razbere lahteo vsak, Na tihem večkrat so solzijo, Odkar je sin postal vojak. Mati, vemo vsi in vsi trpimo In na tihem se solzimo, A bolečina tvoja prekaša naše vse; * •In s sočutjem vsakdo nate zre. Mati, le povzdigni glavo, Saj celi svet lahko ti poje slavo. Kdo dal je> domovini več, kot ti si dala, Ki svojega otroka kri si žrtvovala. Mary Mura, West Allis, Wis. -o- POSEBNO VAŽNI DNEVI ZA ODMERJANJE Chicago, 111. , Sladkor. — 31. januar je zadnji dan, ko je kupon št. 10, na katerega lahko dobite tri funte, Še veljaven. Od 1. feb. do 15. marca lahko dobite tri funte sladkorja s kuponom št. 11. Kava. — 5. februar je zadnji dan, ko institucije lahko dobijo svojo količino kave za mesec februar. — 7. feb. je zadnji dan, ko je kavni kupon št. 28 še veljaven. Kurilno olje. — Od 31. jan. do 12. aprila je veljaven kupon za kurilno olje št. 4, na katerega lahko dobite 11 ga-lon. — Dne 20. feb. je zadnji dan za tozadevni kupon Št. 3. Pregledovanje tajerjev. _ 28. februar je zadnji dan za periodično inšpekcijo gumijastih obročev za tiste, imajo "B" in "C" karte za osebne avtomobile, kakor tudi za trgovska vozila. — 31. marec je zadnji dan za periodično inšpekcijo gumijastih obročev o-sebnih avtomobilov tistih lastnikov, ki imajo karte "A", kakor tudi za motorna kolesa. Razne osebe, ki imajo knji* žice za odmerjanje gasolina, prejemajo te dni nove licenč ne ploščice (license plates) za leto 1943. Predpisi zahtevajo, da je treba vsako spremembo v številki vozila uradno zaznamovati na knjižico za odmerjanje gasolina. Do sedaj je mogla biti taka sprememba vpisana samo po krajevnem u-radu za vojne cene in odmerjanje (local war price and rationing board), sedaj pa lahko razen imenovanega urada tudi vsak pooblaščeni pregledo-valec gumijastih obročev (tire inspector) to napravi. Take spremembe pa morajo biti vpisane s tinto ali pa s tintnim svinčnikom. Michael F. Mulcahy, Director, O. P. A. Chicago Metropolitan Area. -o-- POLOŽAJ NA BALKANU New York Times prinaša pod naslovom Balkanski simptoni naslednji uvodnik: Poročila iz Srednje Ebr-nila. Vse to ovira dotok Hitlerjeve oskrbe, črpa njegove delavske sile v času, ko naci sti že sami priznavajo, da jiir primanjkuje moštva na rusk fronti. In to se bo še poostrilo v teku zime, v istem času ko se položaj prehrano, ne prestano slabša dočim se val« ruske množice vse bližje ii bližje ozemlju samega o&išča Razpad balkanske froi te le ta 1918 je glasom Ludendorf ove izjave "zapečatil usodt četverozveze" — današnjegj osišča. Danes na Balkanu n zavezniškega bojišča, pač pj divjajo tam boji tretje fronti in Hitler je danes, ko se mi je ponesrečilo zasesti ruski petrolejska ležišča, mnog« bolj odvisen od rumunskegj petroleja, kakor je bil kajzer Prezgodaj je še, da bi začel danes sestavljati posmrtnici osišču toda zagotovo je, da s< bo izplačalo opazovati nadalj ni razvoj dogodkov na Bal kanu. DOGODKI med Slovenci po Ameriki. tflrS« Mr* John Germ v Chicagi Chicago, 111. — f Glavni predsednik KSKJ, Mr. John Germ, se je na pdti v Joliet, kjer se bo vršila letna seja gl. odbora te organizacije, ustavil tudi v uredništvu Am. SI., za kar se mu prijazno zahvaljujemo. - WILLARDSKI FANTJE V SLUŽBI STRICA SAMA Wi|lard, Wis. Arch Steve J.; Artac Frank J.; Arch William, m. Bayuk E^dward W.; Bogda-novich Peter; . Bogdanovich Edward (v jap. ujetništvu) ; Backus Walter; Bayuk William; Barr Jack. Champa Frank J.; Cahara Mike; Cahara Leo; Cahara John. Debevec Robert; Debevec Charlie; Djubenskij Michael; Djubensl^ij Roger; Digoskij John. Govek Louis; Gregorich Edward; Govek Frank. Hribar *Tohn; Hribar Tony; Herick Victor; Herick Edward; Herick Joseph; Hintz Roland; Hintz George. Jurkovich Valetine; Jane-zich Anton; Jahezich Stanley. Koschak Ludwig; Kokolj Rudolph; Koschak Stanley; Kokolj Edwfard; Kaltinger John; Kutzler Frank; Knaps Robert. Lamovec Phillip (pogrešan). Musich Victor. Pernshek (Chariest; (Plautz George; Perushek Anton; Petkovsek Martin; Perme FVank; Podobnik Michael; Perko Edward; Pekol Edward; Petkovsek Frank; Po-zego John; Pozego Thomas; Pakiž Gilbert. Rakovec Richard; Rakovec John. Stancar Joseph; Stremekis Smrt v Lorainu Lorain, Q. — Pretekli te-, den je po daljšem bolehanju tukaj preminula Mrs. Mary Duša, rojena Cujec, v 65. letu starosti. Pokojna je bila doma iz vasi in fare Volče pri Tolminu, po domače, Malnar-jeva. V Ameriko je prišla leta 1913 in je bila. ves čas v Lorainu. Mož ji je umrl pred tremi leti. Pokojna zapušča tri sinove, Nathan, Frank in Rudy, in hčer Mrs. Warden Dahlhuper, ki so vsi v Lorainu. Pokopana je bila iz domače cerkve po Rev. Milan Sla-jetu na Calvary pokopališču. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje! — J. P. Vojaške novice Chicago, 111. — Iz Fort Bragg, N. C., je prišel na 12 dnevni dopust Pfc. Louis An-zell (Anzelc). — Iz države Texas je istotako dospel na 12: dnevni dopust Pvt. Jake Ko-i-enchan. — Pvt. Adolph Foys, sin družine Steve Foys, je prestavljen v Chicago, kjer bo 13 tednov obiskoval Coyne Electrical School in študiral radio. Baragova nedelja Chicago, 111. — Po določilih Baragove Zveze naj bi bila vsaj ena nedelja v letu odločena za proslavo našega svetniškega škofa in misijonarja Barage. Pri sv. Štefanu bomo prihodnjo nedeljo, 31. jan. posvetili Baragovemu spominu. Pri vsaki sv.-maši bo pridiga o Baragi, zvečer bo pa posebna pobožnost, ki bo pred vsem vsebovala molitve za njegovo beatifikacijo. Obisk Chicago, 111. — Mr. John Oblak iz Milwaukee, Wis., III. glavni porotnik KSKJ, se je ustavil v Chicagi in obiskal uredništvo Am. SI. med potjo ^ na letno sejo gl. odbora KSKJ, ki se bo vršila te dni v Jolie-tu. — Hvala za obisk! Prava slovenska fanta Mt. Olive, 111. — Hvala naprednemu slovenskemu vojaku Edwardu Zakrajšku iz Camp Phillips, Kansas, ker se je seznanil z mojim sinom Johnom Maren iz Milwaukee, in d. "tokata kar po kranjsko". Ker je pa John tudi vnet za petje, bosta pa gotovo tudi kako slovensko urezala, če že ne prej, pa kadar nas obiščeta v 111. — Človeku se lepo zdi, ko bere kaj takega o naših fantih. — Andrew Maren. TARZAN (633) ODKOD REŠITEV? (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs actually, the fatal SLAST SAVED PETER EG A US. JAS SER WHO WAS ABOim TO £ ! KILL HIM, FLEfr IN TERROR J- * "run; savs ydurself.'" HE WHISPERED WEAKLY. "NO, rU. FiND TAK2AN," SHE $A1D J »HELL KNOW WWAT TO DO/* ' BUT TAR2AN', IN IRONS, SEEMED DOOMED AS TORRENTS OF WATER GUSHED i INTO THE HOLD* Silna razstrelba je rešila življenje Petru Egalesu. Jagger, ki je bil na tem, da g^eskoro zaduši, je v silnem «trahu bežal! ________ Yvette je skočila po koncu. In močan pretres je bolnika spravil k zavesti. Toda Tarzan, vkovan v železje, je izgledalo, da ne uide usodi, kajti voda je začele, zalivati njegovo okolico. ftofcota, 30. januarja 1943 Bobota, 30. januarja 1943 AMERIKANSK! SLOVENEC SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET NA DELU Rev. K. Zakrajiek. MOJE POJASNILO Dve stvari, o katerih se je zadnje časa glede mene pisalo, sem dolžan javnosti svoje pojasnilo, ne radi mene, temveč samo resnici na ljubo. Moji članki, kakor pred kongresom, tako po kongresu so našli v veliki večini naše javnosti zelo ugoden sprejem, kakor se mi poroča iz raznih naselbin. Toda zapisal sem zo-. pet besedico "dvotirna", ki se pa nekaterim ni dopadla. Sumničilo se me je, da mislim pod tem, da naj delamo strankarsko politično, morda celo "klerikalno". Odgovarjam: Predsednik Mr. Ejtbin Kristan je na kongresu v svojem govoru rekel nekako takole: "Katoliški ostanite katoliški, Socijalisti, ali kar ste, ostanite to, kar ste!" Glejte mojo dvotirnost iz ust samega Kristana, predsednika SANS-a. Prav tako in samo tako jaz zagovarjam. Odbor SANS-a je na svoji prvi seji videl, da bo vspeh našega dela mogoč samo v močni in veliki politični organizaciji. Prav kakor sem jaz v obeh člankih pisal. "Čim največ podružnic!" je sklenil. Vsako društvo, katoliško ali nekatoliško lahko postane podružnica. Glejte mojo "dvotirnost" v sklepu odbora SANS-a! Samo tako jaz zagovarjam. In ker so bili članki namenjeni, da bodo priobčeni pred prvo sejo, sem to besedico še enkral napisal. Po seji bi tega ne bilo treba, ker se je izpeljala na celi £rti prav, kakor sem si jo zamislil in kakor sem pisal. ' Da, je zastonj! Dva tira sta, po kateri more in mora iti vse življenje narodov in vsega javnega življenja vsakega naroda in vsake države, ako hočemo, da bo red,.mir,, sloga in napredek: politika in vera. Toda oba morata iti tako spored-nc, kakor gresta železniška tira. Drug poleg drugega, vsak po svojem, pa iz iste postaje in na isto postajo — t. isti cilji in isti nameni. Srce mora iti ob srcu, roka ob roki in žep poleg žepa, pa bomo vsi mirno živeli drug poleg drugega kot bratje in sestre, v slogi in edinosti. Kakor hitro se pa kje pojavijo "kondukterji", ki začno delati "svič" iz enega tira v drugega, da bo samo en tir, je katastrofa gotova, bila vsikdar in vsikdar bol Vlaka se bosta zadela: prepir. Srce se bo zadelo ob srce — kreg. Roka se bo zadela ob roko — boj. Žep se bo zadel ob žep — gmotno stanje bo slo. Zakaj imamo sedanjo strašno vojno? Hitler in njegovi trobentači hočejo novi red na celem svetu, — red enega tira v najširšem pomenu. Samo država, pa še ta samo ena nad-država, toraj samo politika. En tir! In posledice? Cel svet je krvav. Bivša nesrečna mačeha Avstrija je imela samo en tir: katoliška država. Pod krinko katolicizma, ki si ga je zasuž-nila, je počenjala nagnjusno delo germanskega rablja nad Slovani. Posledica? Prva svetovna vojna, sedaj druga. Avstrije ni je več. V Rusiji je bil en tir: Car papež, papež car. In posledice? Smrtno sovraštvo mas do obeh. Cerkev so sovražili, ker se je vsužnila državi in državo, ker se je usužnila cerkvi. In posledice? Morje krvi! Prva nova Rusija ni našla "inženirjev", ki bi hitro speljali vlake na dva tira nazaj, so speljali državni voz samo na drugi tir, pa y zopet samo eden. Posledica? Morje krvi! Imeli smo v našem času take jasne zglede v Meksiki, Španiji, Franciji in dr . . Po-vsodi pa iste posledice. Zato smo naredili ameriški Slovenci modro in pametno, da smo nastopili pot svojega narodnega dela tako, kakor smo ga. Če se bosta tudi za naprej ohranila oba tira in bomo šli mirno vsak po svojem iz iste postaje na isto postajo, to je vsi iz istih namenov in za iste cilje, vsi složno v isto smer, tekmovali pa samo, kateri tir bo imel več vlakov z več vagoni skupnih žrtev, dela in napora za skupno skladišče -na skupni postaji, pa bo šlo lepo naprej. Če pa ne, bo pa isto kot povsodi in vse Le j. Ne bomo dolgo skupaj. To je moja "dvotirnost". Kdo more reči, da ni pravilna? Da bi jaz hotel s tem kak "klerikalizem" med nami pri tem delu za narod, sem to jasno povedal takoj pri prvih dveh svojih predavanjih v A-meriki sedaj, v Euclidu in v Chicagi, da odločno ne in nikakor. Nihče • "klerikalizma" morda toliko ne sovraži, kakor ga jaz. — Pa če bi se morda res tako izpozabil, da bi ga sedaj hotel, rečem to le: Prvi, ki bi me v tem delu ustavili, bi bili moji stanovski predstojniki, ameriški škofje. Bilo je za časa kandidature Al Smitha. Nekatoliški in tudi katoliški politiki so skušali zanesti v politiko vero. Pritiskali so na škofe, da naj se izjavijo politično. Pa je bilo veliko zborovanje kat. mož Holy Name tu v Washingtonu. Govornik je bil cincinatski nadškof pa jim je zaklical: "Nikdar! Kadar je še šla katoliška cerkev v politiko, je bila vsikdar tepena!" Zato tudi glede tega, bratje, brez strahu. Jaz bom zadnji, ki bi to poskusil. Dok'/^r sem na tem mestu, kamor me je kongres izvolil, bo moje delo: sloga in edinost! Toraj: Saj vsi eno mislimo, eno čutimo in eno hočemo, saj jaz tako upam, potem naprej složno, v skrajni potrpežljivosti drug z drugim. Premagaj-mo v sebi staro nesrečno slovansko bolezen, ki nas je tako strašno tepla nad tisoč let — nesloga in nestrpnost drug z drugim. Proti sovražniku, ne drug proti drugemu ! Veliko dobre volje za stvar. Pa kakor je rekel Mr. Kristan — vsak po svojem tiru "Katoliški bodite katoliški! Socijalisti, ali kar ste, ostanite to, kar ste V* Toda vsi pridno in požrtvovalno. Katoliški delajmo složno z nekatoliškimi odborniki, nekatoliški pa s katoliškimi odborniki, kakor je odločil kongres. Samo tako bo delo mogoče. Jaz bom delal z vso silo na to kot tajnik, če bo ostali odbor delal enako, če bosta oba tira delala tako, vse bo dobro. Kdor bo poskusil drugače, bo odgovoren za nered in. neslogo. Zato prosim zaupanja obeh tirov za se in za odbor SANS-a. (Konec) Mr. Adamič se je g. državnemu podtajniku v imenu a-meriških Slovencev in v imenu slovenskega naroda doma zahvalil za tako lepo priznanje in za veliko zanimanje vlade za usodo slovenskega naroda. Poudaril je, da bo ta naklonjenost imela brez dvoma posledice, da bodo ameriški Slovenci še bolj z navdušenjem sodelovali s svojo vlado v sedanjih vojnih delih in žrtvovali vse, kar in kolikor morejo napraviti za zmago. Zlasti bodo požrtvovalno nakupovali vojne bonde. Ponovno je opozarjal na neprijetne posledice vsakega priznanja sovražnim narodnostim v času, ko s tolikimi krutostmi pobijajo Slovence in ko se slovenski narod s tolikimi žrtvami bori ne samo za svojo svobodo in pravico, temveč tudi za zmago skupnih zavezniških narodov. Tajnik Rev. Zakrajšek je opozoril državnega podtajni-ka Mr. Well ^ na poziv slovenskega naroda ameriškim Slovencem iz 4. septembra 1942, ki smo ga dobili po podtalni poti iz Slovenije, v katerem se narod pritožuje, da v tej strašni, že nad poldrugo leto trajajoči borbi, ni dobil ne od Amerike ne od Anglije nobene besede, ki bi mu jamčila, da bodo potoki njegove krvi nagrajeni po vojni s popolno pravico. Zato prosijo ameriške Slovence naj iz-posiujejo od ameriške vlade kako tako izjavo, ki bi jih po-krepila, da bi vztrajali v borbi. Zato ga prosi, če bi bilo mogoče, da bi naša vlada na kakoršen koli način dala temu trpečemu narodu javno izjavo pred celim svetom, v kateri bi se mu dalo priznanje za njegove žrtve, za njegovo hrabrost, pa tudi zagotovilo, da bo dobil vso pravico po vojni, katero tako v odlični meri zasluži. Mr. Welles je obljubil, da se bo to zgodilo, in sicer takoj. Tajnik dalje opozarja na privatno pismo, ki je prišlo v Ameriko te dni iz Slovenije, v kateri slovenski narod izraža bojazen, da bodo države osi-šča sedaj, ko bodo začutile, da slovenske zemlje ne bodo dobile, samo podvojile svoja grozodejstva nad Slovenci, da jih popolnoma ubijejo še pred koncem te vojne. Prosi, da bi vlada k tej izjavi dodala še svarilo državam osišča, da naj odjenjajo s svojimi grozodejstvi nad slovenskim narodom, ker bodo morale za vse to po vojni dajati strog odgovor, posebno če bi ga poskušale popolnoma ubiti. Mr. Welles je izjavil, da smatra tako svarilo za popolnoma potrebno, in da se bo tudi to zgodilo. V prav prisrčnem razpoloženju se je državni tajnik poslovil od deputacije, ji znova izrazil svoje veselje, da so ga obiskali in znova ponovil prošnjo, da naj še pridejo, da jih bo vedno z veseljem sprejel. Tako je SANS s sprejemom pri našem državnem podtajniku Mr. Sumner Wellesu izvršil veliko delo za slovenski narod v domovini, ki pomenja Zjsičetdk novega -velikega našega dela za pomoč Ameriki v njenih naporih za zmago, pa tudi za rešitev in boljšo bodočnost s/lovenskega naroda doma. Ameriški Slovenci smo brez dvoma hvaležni državnemu podtajniku in naši vladi za te dokaze izredne naklonjenosti nam tu v Ameriki in narodu doma, pa tudi za dokaze izredne dobre volje mu pomagati do lepše bodočnosti po teh strašnih dnevih, skozi katere mora pravkar iti v potokih krvi in oceanu solza. Svojo hvaležnost pa mi a-meriški \Slovenci pokažimo s tem, da bomo res še bolj vzljubili to našo lepo ameriško državo, da bomo šli še z večjim navdušenjem na delo za sodelovanje z našo vlado pri naporih za zmago, zlasti pa z nakupovanjem vojnih bondov. Slovenci, bodimo tu v Ameriki vredni hrabrosti in velikih nadčloveških žrtev našega naroda doma, in bodimo tudi mi v prvih vrstah v svojem delu za zmago, kakor je doma slovenski narod v prvih vrstah med narodi v svojih žrtvah v krvi in nadčloveški borbi proti sovražnikom vsega svobodoljubnega sveta in za pravice in dostojanstva posameznika. Noben drugi narod ne čuti strašne nesreče, ki jo je priklical sovražnik na celi svet, v tako strahotni meri, kakor ravno naš narod. Zato pa je naša dolžnost, da smo ameriški Slovenci v prvih vrstah med narodi v našem sodelovanju za zmago. Za delegacijo: Rev. K. Zakrajšek, tajnik SANS. YUGOSLAVIA RAZNOTEROSTI in skuša poizvedeti, kako in kaj. Če je dekle staro manj kakor 21 let, kar je tam po postavi zahtevana starost za poroko, se poroka ne more izvršiti brez dovoljenja njenih staršev. Dekle opozorijo tudi na dejstvo, da bo sicer imelo prost vstop v Zedinjene Države, če poroči ameriškega vojaka, toda izgubilo bo državljanstvo v Novi Zelandiji. Če je vse to zadovoljivo, in se par še vedno hoče poročiti, in je še raznim drugim zahtevam ugo-jeno, potem je poroka odobrena in priporočena višjemu poveljstvu, ki šele odloči, ali se par sme poročiti ali ne. VESTI IZ BALKANA London, 13. januarja (Radio prejemna služba) — Londonski radio poroča o krčevitih toda brezuspešnih naporih Paveliča, da bi osvobodili pol-k o v n i k a Francetiča. Tega častnika so partizani ulovili v Srednji Bosni, ko se jim je posrečilo s .streli iz navadnih pušk strmoglaviti njegovo letalo. (Po drugih vesteh je polkovnik Francetič že umrl v u-jetništvu.) Glasom poročil iz časopisja pod nemško kontrolo je zagrebška občina dvignila trošarino na alkoholne pijače: navadno vino 600 kun hektoliter, vino boljše vrste 2.4(jfo kun hektoliter. Paveličeva vlada se je odločila, popraviti tri topniške čolne jugoslovanske donavske mornarice, ki so bile potopljene v. teku bojev o priliki napada na Jugoslavijo. Hrvaška namerava torej ustvariti lastno rečno vojno brodovje. Na bosanskih planinah je zapadel sneg in zavladal hud mraz. nico naznanilo, ki v njem vabi svoje odjemalce, naj pridejo, in naj vsak samega sebe obrije za 10c, v brivnici bo pa dobil britev in vse drugo kar treba. In res se je obneslo. Brivnica je zmeraj polna, in brivski mojster sam ima zadosti dela s striženjem las. J 40 POD NIČLO Navadno poročajo o najhujšem mrazu kje iz Montane, ali iz ene ali druge Dakote, ali pa iz Minnesote. To zimo do No-vegaAta pa je prišlo poročilo o na^iujšem mrazu iz čisto druge strani, namreč iz Owl's Head v državi New York. Prvi mrzli val v tej sezoni, ki je prišel decembra meseca, jim je prinesel ta rekordni mraz, namreč 45 stopinj pod ničlo. JUNAK V SMRČANJU Njegovi tovariši v baraki so se pritožili, da Leonard W. Williams, ki je stopil v vojaško službo v Fresno, Calif., tako grozno smrči ponoči, da nihče ne more spati v njegovi bližini. Vojaško predstojniš-tvo ga je poslalo nekam drugam, pa tudi tam so se vojaki spet ravno tako pritoževali. Ko je bil nato spet prestavljen, se je zgodilo isto. Tako so pošiljali od enega taborišča do drugega; v štirih tednih službe je bil poslan na o-sem različnih krajev. Zdaj pa so ga oprostili vojaške službe in gr- poslali domov,. Vojaško poveljstvo je izjavilo, da vojaki bolj potrebujejo spanja, kakor pa armada potrebuje Williamsa. DA BI OMEJILI POROKE Poveljstvo naše armade v Novi Zelandiji skuša omejiti do sedaj tako proste in tudi pogostne poroke med ameriškimi vojaki in domačinkami. Vojak, ki se hoče poročiti, mora sedaj vprašati za dovoljenje predstojnika svoje edini-ce, ki med drugim skrbno preišče fantovo preteklost, predvsem pa njegovo zmožnost, ali res lahko skrbi še za ženo, ali ne. Potem pošlje armada svojega zastopnika, da preišče tudi kako je z dekletom. Ta gre naprej k njenim staršem VSAK OBRIJE SAMEGA SEBE Ko sta ga dva brivska pomočnika zapustila, je bil brivski mojster R. W. Snow, Staunton, Va., tako preobložen z delcm, da ni mogel več zmagovati. Zato je pribil na briv- SENATORJI ZASLIŠUJEJO FLYNNA POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — Buy wiselyl Wartime Is no time to indulge that secret yearning for a race-track plaid. Real conservation starts with thoughtful planning and careful selection of all purchases« "Buy the least you have to get and get the most from what you buy," says OCD, Conservation is one of five qualifications of a V-Home. AsIc your Air Raid Warden or Block Leader about the other four. Make yours o V-HomcJ DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Lcavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO. ILL. fq^ictorv BUY UNITED STATES y?AR BONDS AND STAMPS PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI louis j. zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 . NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in ieniiovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. i DR JOHN J. SMETANA i i { > Pregleduje o Čl in predpisuj« o/al« < \ 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avtoma J | TeL Canal 0523 .Uradne ure: vsak dan od 9 I ( zjutraj do 8 <30 *večer. J ................... ------------------V*?;"" V-•- --"V — Stran 8 Del senaiskega odbora sa iujesemske sadove, ki iočasno vodi zasliševanje glade E. J. Flynna. Flynn je bil od predsednika imenovan za poslanika v Avstraliji, toda nekateri senatorji so mnenja, da ni primeren mož za tako mesto. Sobota, 30. januarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 trebusnikove zgodbe Spisal Janko Mlakar NAZNANILO IN ZAHVALA Tuinim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in pri-Jaieljicam žalostno vest, da je dne 4. dec. padeL xadet od krogle, pri New Guinea Guadalcanal, dragi moj sin, oz. nai brat pvt. pavel furar. On je bil poklican ▼ armado Strica Sama leta 1941 in je bil nazadnje na dopustu (furlough) 18. oktobra 1941. On je bil jako dober sin, ubogljiv in je ljubil starše, zato ga bomo zelo pogrešali. „ V prvi vrsti se zahvalimo č. g. Rev. Štefanu Kassovic, za lepe žalne obrede v cerkvi sv. Roka dne 10. januarja 1941 in sa žalni govor. Zahvalimo se Social Clubu, ki so vse tako lepo uredili in darovali lepe cvetUce in za sv. mašo. Hvala, vsem prijateljem (cam) za izraz sožalja. Hvala tudi mojemu dr. sv. Anne, ši. 139. KSKJ., za izraz sožalja in simpatij. Tako hvala dr. Sokol, št. 98. SNPJ., katerega član je on biL za darovane sv. maše. in hvala American Legion, ki so prisostvovali pri sv. maši z zastavami in vse tako častno uredili. Posebna zahvala pa gre Cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje v cerkvi oni dan. ' Ljubljeni in nepozabljeni sin PaveL padel si za našo ameriško domovino, katero vsi prav zvesto ljubimo; slava ti in nepozabni spomin. Saj tamkaj zopet se združili bomo skupaj enkrat vsL Saj tebi tam in tu, — pela je trobenta v zadnjo ti slavo, in križ nam sveti govori, da združimo se vsi. Žalujoči ostali: Mati MRS. MARY FURAR; brata Pvt. FRANK FU-R KIL Fort Benjamin Harrison, Indianapolis, IndL; Prt, JO H AN FURAR, Camp Joseph T., Robinson, Arkansas;