Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom se moro govoriti VBak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
SoatBtopna potit-vrsta 4 kr., pri ▼•čkratnom ponavljanji dajo so Fopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo letoCgld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
P o pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 110.
V Ljubljani v petek, 11. julija 1884.
Tečaj I.
Na dan 11. julija.
Slovenski narod se ne more prištevati onim srečnim narodom, kateri se ponašajo s sijajno povestnico. Pač mu je odmerila skri-vostna moč, katera z nevidno roko vlada člo-večanstva usodo, bivališče v prevažnem zaledji Jadranskega morja. Toda pričenši od starodavnih časov ljudskega preseljevanja, v katerih najprej nahajamo izvestna poročila o bivanji naših očakov v sedanjih slovenskih pokrajinah, do denašnjega dne bila je uloga slovenstva vender večjidel pasivna, vsled tega je tudi naša povestnica revna in skromna, in komaj jeden dan se ti vzdviguje iz mračne jeduolič-nosti, kateremu gre pripisati večjo važnost. Revni smo Slovenci tudi v tem oziru, in kronologija naše povestnice sigurno ne bode preveč preglavice delala domačim zgodovinarjem.
Toda omeniti nam je jedne izjeme, zgodovinski datum, kateri smo postavili na čelo temu članku. In ko se je lansko leto gnjetilo na tisoče in tisoče navdušenega ljudstva po praznično okinčanih ulicah slovenske stolnice, ho se je v pričo presvetlega vladarja samega vršila skozi in skozi dostojno prelepa deželna slavnost, tedaj uveril se je pač tudi naj pro-stejši težak na zemlji slovenski, da ima tudi narod slovenski vsaj jeden dan v svoji povest-nici, kateri vzbuja poseben čut v duši poznega potomca.
Lansko leto minolo je šest stoletij, odkar so očetje naši po stanovskih zastopnikih šta-jarske vojvodine zvestobo prisegli vladarju iz preslavne habsburške rodovine, vojvodi Albrehtu (11. jul. 1283). In kar so obljubili tedaj, temu se nikdar niso izneverili! Oglej si stoletno dobo neprestanega bojevanja s krutimi Turki, zoper katere je Slovenec, s
Listek.
Kraljičin konec.
(Zlatorodov.)
(Konec.)
„Prosim odpuščenja," se opravičuje vojvoda, „ dolgo je uže, pa oči so mi oslabele in nisem se se nadejal, da bom srečal vas “
„Za božjo voljo", mu gospa hitro seže v besedo, „ne imenujte tukaj mojega imena, Moj naslov je v prevelikem nasprotji z mojim stanjem. Ste li uže dolgo v Kolonji, gospod vojvoda?"
„Tri dni. Na potu sem iz Italije. Iskal sem tamkaj varstva, ali tudi tamkaj me je našel naš občni sovražnik ter me imenja oplenil. Zdaj pojdem v Bruselj."
„Kake novice imate s Francoskega? Je-li državno kormilo še zmeraj v rokah lopova?"
„Stoji na vrhuncu moči!"
svojim hrvatskim bratom od nekdaj prednja straža krščanske kulture, neustrašeno branil najdražje svetinje zapadnega sveta, ozri se na ljute bitke naših prednikov s sosedno bene-čansko ljudovkdo, podaj se v duhu na nešteta avstrijska bojišča, po katerih je avstrijski orel čuval svojo čast in slavo proti napadom Italijanov in Francozov, Prusov in Madjarov — povsod so zastopani, častno zastopani med junaškimi borilci za avstrijsko državno idejo tudi maloštevilni, a svojemu vladarju verno vdani Slovenci! Redko kedaj se je kaka beseda tako vestno spolnovala, kakor ona prisega, s katero se je pred več nego šest sto leti svojemu vladarju in presvetli habsburški dinastiji zavezal narod naš, narod slovenski!
In navdušenje za vladarsko obitelj in avstrijsko državo, tolikokrat dejansko dokazano z junaškimi čini na krvavih bojiščih, ni ugasnilo v slovenskih srcih! Priča temu je entuzijastični sprejem, katerega je presvetli vladar lansko leto o priliki deželne slavnosti našel povsod po slovenskem ozemlji. Zlasti bela Ljubljana se je odlikovala v tem oziru. Nešteti množici, katera se je zbrala z vseh stranij kranjske dežele, čitalo se je z radostnega obraza, da razume pomen slavnostnih dnij, da pojavi udanosti in lojalitete niso prazne ceremonije, narekovane od uradnega nasilstva, temveč da izvirajo iz srčne globine ter izražajo najgorkejši čut našega duševnega življenja. Nj. veličanstvo samo je blagovolilo razodevati svoje odkrito veselje nad verno zvestobo našega naroda — in tedaj smemo obhajati dan 11. julija kot naroden praznik, spominajoč se nerazrušne zveze, katera bode, ako Bog da, na vse veke zedinila presvetli prestol avstrijski in zvesti mu narod po slovenskih pokrajinah!
„Glejte, vojvoda, moja usoda nalikuje vaši. Vi, sin moža, ki bi si bil mogel na glavo postaviti kraljevsko krono, da je bil dosti srčau, jaz pa bivša kraljica najmogočnejšega naroda zemlji, ki sem zdaj begunka. ... Pa ... z Bogom! ... Vaša navzočnost, vojvoda, me je utešila, želim, da bi se vam usoda nasmejala."
„Dovolite li, veličanstvo, da vas spremljam?"
Lahka rudečica spreleti gospo, in na to reče zapovedljivo ali prijazno:
..Zapustite nas, vojvoda, to je naša volja."
Vojvoda se vdvorno poslovi; odliajaje pa nekomu pokaže gospo.
Zjutraj potrka nekdo na vrata ter bara po gospodu Maskaliju, kateremu je imel oddati zamot in listič. Na lističu je stalo napisano:
„Dve sto lujdorov je ta hip vse moje imetje. Pošiljam vam jih sto v vašo porabo. Gis."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor nam brzojav poroča, končani so pomorski manevri, ter je Nj. veličanstvo cesar včeraj odpotoval v Ischl. Pred odhodom izjavil je cesar svoje popolno priznanje odlični naši mornarici ter rekel, da ima najbolje nade v prihodnost.
Včeraj sestal se je deželni zbor moravski. Posamezni klubi konstituirali so se uže predvčerajšnjem. Sklenilo se je, zasedanje skrajšati kolikor mogoče ter se omejiti samo na najvažnejše predloge, n. pr. proračun, novi šolski zakon in še nekatere druge predmete.
—	češki klub volil je dr. Šroma predsednikom, a poslanca Kozanka in Fanderlika podpredsednikoma.
Iz Ogerskega poroča se zopet o veliki povodnji. Reka Temeš stopila je preko svojih bregov ter poplavila okolico na daleko in široko. Tudi mesto Temešvar je v nevarnosti. Prebivalstva lotil se je silen strah. Iz občine Metves se javlja, da je tudi tam povodenj napravila mnogo škode. Mnogo mrtvih rib ostalo je na suhem, ki razprostirajo neprijeten duh. Bati se je vsled tega nevarnih boleznij.
Tuje dežele.
„Pol. Corr." poroča se z Cetinja, da se v Orni Gori vršč važne reforme. V vseh mestih in večjih trgih otvarajo se ljudske in meščanske šole; učiteljska pripravnica otvorila se bode uže letošnjo jesen. Uprava temelf se sedaj še na po vsem patrijarhaličnih načelih. Niti vojvode, uiti načelniki in serdari nimajo točno opisanega delokroga; njihovo delovanje ravnalo se je po tradiciji in starih navadah.
V	prihodnje odredil bode agende oblastnij upravni štatut. Skupščine obdržavale so se v Črni Gori sicer uže poprej pri posebnih prilikah, no te skupščine se bodo sedaj nekako sankcijonirale. Javlja se, da bode skupščina sezvana vsako tretje leto an Cetinji. Konečno osnovala se bode redna vojska (tri ali štiri bataljone) s pripadajočim topništvom in konje-ništvom.
Ta svota je zadoščevala potrebam dveh leti Ko je bil pa zmenjan poslednji zlat, bila sta gospa in njen tovariš zopet brez vse pomoči. Črevljar s soprogo pa je odpotoval v Ahen, vzdignit malo dedovino.
Bil je 13. febr. 1. 1642. Iz pod strešne sobice se sliši tiho ječanje. Vela, suha ženska podoba, bolj ogrodje nego li bitje iz mesa in krvi, ležala je na stelji, v zadnjih pojemljejih. Ječanje je zmeraj bolj utihovalo, prešlo v lahnor grgranje, in naposled je prestalo tudi to. Čez eno uro stopi star mož v sobico, opravljen v krpetine.
„Nič, nič," je tresočih ustnic šepetal, stopajoč po stopnjicah. Tiho se bliža ležišču in posluša; poklekne, prime gospo za roko, pa jo hitro izpusti divje zakričavši.
„Mrtva, mrtva! Umrla od lakote, mraza in pomanjkanja!"
Ta gospa, ki je življenje svoje tako siromašno končala, bila je kraljica, Marija od Medicis, soproga Henrika IV., vladajočega kralja francoskega, mati Ludvika XIII.
V	Trnovem otvorilo se je včeraj bolgarsko sebranje s prestolnim govorom. Knez je izjavil, da se je pozvalo sebranje, da izjavi narodno voljo gledč državne vlade. Knez je prepričan, da bodo poslanci, svesti si svoje svete dolžnosti, svojo misijo v patrijotič-nem smislu izpolnili ter dokazali, daje ustavna vlada v Bolgariji mogoča. Nadalje poroča brzo-jav, da je knez Aleksander pozval Karavelova, da sestavi novo ministerstvo.
Francosko ministerstvo bavi se z vprašanjem, je-li naj se v očigled kolere jesenski vojaški manevri obdržavajo ali ne. Ako ne povsod, opustili se bodo manevri gotovo na južnem Francoskem.
Ruski listi javljajo, da so se v Črnem morji pojavili pomorski roparji ter da so uže nekoliko jadrnjač, katere so vozile svile-nino iz Batuma v Carigrad, oropali. Roparji imajo jako brze brodove ter so dobro oboroženi, tako da se napadeni brod ne more ubraniti roparjem. Ruska in turška vlada morali bodete strogo postopati proti drznim roparjem, drugače utegne trgovina trpeti veliko škodo.
Dopisi.
Iz logaškega okraja 9. jul. (Izv. dop.) Naša učiteljska konferenca bila je 2. julija v Dolenjem Logatci. Gosp. okrajni šolski nadzornik Gerkman otvoril je zborovanje in pozdravil vse navzoče učitelje. Nadalje poroča o spremembah v tekočem letu in preide potem na dnevni red.
Za podpredsednika imenuje g. nadzornik g. Ribnikarja, za zapisnikarja si izvoli učiteljstvo po nasvetu g. Bčnedeka, nadučitelja g. Kernca in učiteljico gspdč. Arrigler.
Poročilo g. nadzornikovo je bilo precej obširno in izrazil se je pohvalno o vspehu. Prav marljivi so bili nekateri učitelji, in ako bo to še prihodnje leto, potem bode g. nadzornik one tudi pri konferenci z imenom imenoval.
Referat, katerega sta imela gospoda učitelja Benedek in Turek, bil je sledeči: Zakaj in kako naj se učitelj izobražuje? Obadva gg. učitelja sta dobro svojo nalogo izvršila. Gosp. nadzornik naznani, da bo sedaj volitev dveh poslancev za prihodnjo deželno konferenco. Volitev je uže od nekdaj v logaškem okraji živahna, ker ste dve stranki med učiteljstvom. Za poslance volilo se je trikrat. Pri prvi volitvi dobil je g. Damelj 20, g. Bčnedek in g. Božič vsak po 11 glasov; g. Damelj je izvoljen.
Pri drugi volitvi dobila sta gg. Bčnedek in Božič vsak po 14 glasov; tedaj ni nihče izvoljen. Pri tretji volitvi dobi g. Božič 17 in g. Benedek 13 glasov. Poslanca sta tedaj g. Damelj, nadučitelj iz Cerknice, in g. Božič, nadučitelj v Žirčh.
Turkinje.
(Zlatorodov.)
Iznenadenje, da se tolikanj govori o suž-nosti Turkinj. — Kdor pride v Carigrad, ki je poprej mnogo čital in slišal o ponižavnem stanju turškega ženstva, se močno začudi, ki vidi turške ženske po vsem mestu hojevati in pa o vsaki uri po dnevi. Tujec si misli, da prav danes so vse vboge lastavice prvikrat izletele iz zapora, da je nova doba slobode napočila muslomanskemu lepemu spolu. Potnik, videč vse te ženske v belih zagrinjalih, v dolgih škrlatnih plajščih, vpraša radovedno, so li to šeme ali so nune ali blaznice. Ker nikdar ženske ne spremlja moški, je videti da niso nikogar; opazevalec meni, da so vdove, ali pa dekleta, ali pa morda členke iz zavoda „nesrečno omoženih". Človek misli: ni mogoče, da bi ti nepreštevni Turki in Turkinje, ki hodijo drugi memo drugega, pa se nikdar ne pogledajo, imeli med seboj kaj edinega, kaj skupnih koristi. Vsak čas obstane, ter motri te čudne podobe in premišljuje te čudne navade. Ali to so one, se vprašaš, prav one posvojiteljice src," oni »viri blagotnosti," oni „rožni listki," ono »zgodnje grozdje," ona
Dohodkov je imela učiteljska knjižnica 102 gld. 4 kr., troškov 86 gld. 43 kr.
Knjižnični odbor ostal je za prihodnje leto ravno isti, isto tako stalni odbor. Pri letošnji učiteljski konferenci bila sta dva nasveta; prvi od g. Benedeka, drugi od gosp. Barteljna.
Gosp. nadučitelj Bčnedek poroča, kakošno stanovanje naj bi vsak voditelj imel, namreč tako, kakor se v postavi opisuje. Gosp. okr. glavar grof Pace pravi, da bo na to gotovo gledal, vender naj se še malo potrpi, ker občina res večkrat terjatvam vstreči ne more.
Gosp. učitel Bartelj nasvetuje med drugim: Naj bi bile počitnice tudi na deželi razširjene na dva meseca. Dnevi sv. Marka naj bodo prosti, ravno tako dan sv. Alojzija in Včrnih duš.
Na to se zahvali g. nadzornik učiteljstvu za udeležitev, posebno tudi gospodoma, katera sta prav dobro referirala. Konečno še gosp. okrajni glavar grof Pace navdušuje učiteljstvo v lepem govoru.
S trikratnim »slava-“klicem na presvetlega cesarja zaključi se konferenca. Učitelji zapojo potem cesarsko himno.
Iz Komende 9. julija. (Izv. dop.) V resnici je zanimiv zadnji dopis v Vašem cenjenem listu »Iz kamniškega okraja", opisujoč naše sadjerejske razmere — razmere, ki pa so sila žalostne! Prav ima g. dopisnik, ko trdi, da so talne razmere tu prav ugodne sadjereji. Resnično, zemlja, obnebje in sploh vse ugaja umni sadjereji, manjka le jedino marljivih rok in ako bi tiste tudi uže bile — znanosti! Znanosti je treba, in kadar si ljudstvo tisto pridobi, upati je prav kmalu sijajnega vspeha.
Ni me misel govoriti in razsojevati, kje so boljši sadjerejci, kaže se očividno, da v tem stoje naši gorjanci mnogo stopinj nad poljanci. Ako potuješ tu po ravninah našega okraja od sela do sela, opazevati ti je možno žalostni stan sadjereje. Ne rečem ravno, da bi ne bilo mnogo obsajenih prostorov, a kakovi so? Tu in tam rasto močna drevesa, a dostikrat uže na pol suha; prišla bo zima, treba bo drv, gospodar bode jih posekal — saj ne zaslužijo druzega. Ko pride pomlad, pojde v gozd, tara bo nakopal divjakov in jih posadil na mesto, kjer so rastla prej ona bolna debla. Ako sam kaj razume o sadjereji, pocepil jih bo še isto pomlad; izvršil bo vse kolikor možno pri prosto, mesto cepilnega voska rabil bode ilovico in mesto ličja ali poveze navadni mah.
Samo ob sebi se umeje, da se na tak način le malo prime in še to malo ne obeta nikake prihodnosti, če je gospodar bolj razumen, kupi tudi na trgu mlade cepljence, pa ti so ali uže prej slabe vrste ali pa navadno pozneje postanejo, ko jih presadi; ako kedaj dorastejo, ni od njih pričakovati nikake posebnosti. Take žalostne in škodljive so naše
»jutranja rosa in zora," one „oživljavke,“ oni »vedri meseci," se katerimi nam je tisoč pesnikov polnilo glavo? Ali so one kadune in skrivnotne gospice, o katerih smo tolikokrat sanjarili kakor o stvareh z drugega sveta? Ali so to one lepe človeške stvari skrite za omrežji, pod pazbo evnuhov, razločene od ljudi, ki	se mešajo med	svet	kakor pusti,
polne hrepenjenja in bolečine? Poglejmo, koliko je še resnice v tej poeziji.
Zagrinjalo.	Pred	vsem	obraz turške
žene ni več skrivnost, s tem je izginol velik del poezije, katera jo je obdajala. Ono ljubosumno zagrinjalo, katero po koranu ima biti znamenje njene kreposti in brzda govorjenju sveta, je le še zgoljni videz. Vsakdo ve, kakošen je »jašmak". Jašmak obstoji iz dveh belih zagrinjal, katerih eno, dejano kakor pas okolu glave, pokriva čelo do obrvi, ter veže zadej v kitah nad tilnikom, in pada v dveh konceh črez rame do pasu. Drugo zagrinjalo zakriva ves doljni del obraza ter se zavezuje s prvim tako, da je videti kakor eno samo zagrinjalo. Ali te dva zagrinjala, katera bi imela biti iz mula ali muz-lana, in	tako zavezana,	da bi	se videle le
le oči in	pa zgornji	del obraza,	sta prav iz
sadjerejske razmere. Imamo sicer tu gori dvo-razredno šolo, lepo novo nje poslopje — in na čast vsej fari bodi povedano, da tudi »drevesnico". Neumorni naš g. nadučitelj obsadil je pred svojim stanovanjem komaj par sež-njev obsegajoč prostor, tam izreja sedaj drevesca — a žalibog to ne izdh veliko, ker je prostor tako majhen!
Treba bi bilo večje in obširneje drevesnice, uravnane prav po navodu Kuralto-vem, ki ga nam v svoji »Umni sadjereji" nasvetuje. Delalo se je uže mnogokrat na to, veliko sta si prizadevala gg. c. kr. nadzornik in učitelj — a zamdn. Tik šole ležeči svet za nobeno ceno ni naprodaj, a oddaljena drevesnica bi ne bila kaj prida. Ako bi kedaj prišlo do tega, kakor pravi g. dopisnik, da naj bi se občine prisilile, osnovati na svoje troške drevesnice, bilo bi to pri nas kaj lahko. Vsaka izmed sedmih občin naj bi dala kakih 30 gld. in iz take svote zamoglo bi se pač kupiti primerni svet; tudi bi še nekaj ostalo za ograjo in druge troške.
Ko bi se to po vsej kronovini upeljalo
—	bil bi stvorjen velikansk korak za po-vzdigo še v povojih speče sadjereje. Pa ko bi se to dognalo, treba bi bilo skrbeti, da se osnovano ne zanemari. Kaj pomaga drevesnica brez umnega sadjerejca? Kaj hasne, ako bi se tu in tam lahko ponašali z lepim vrtom, s ponosnim napisom: »Šolski vrt" — notri pa bi bilo le malo prostora odmerjenega drevesnici, drugo bi poraščala kuhinjska zelenjad ali plevelj, —	kakor je	opaziti	tu v	obližji
nekje! — Skrajni čas je, da se stvorijo potrebni koraki za osnovo šolskih vrtov. Gospodje učitelji pa naj vedno priporočajo deci, da naj seje doma pečke in izreja drevesca. Kjer se učenci praktično poučujejo, tam kaže se sijajen vspeh, a sama teoretika ne pomaga nič; kar se deca v šoli z vso težo nauči, kar ji učitelj v potu svojega obraza vbije v bu-tico, to pozabi mladina gredč proti domu!
Komenčan.
Iz Izlak 10. julija. (Izv. dop.) V našem mirnem kraji	se redko	kedaj	pripeti	kako
veliko hudodelstvo; tem bolj nas je torej prestrašil zločin, ki se je zadnje dni zgodil pri nas. Gotovo bode Vaše čitatelje zanimala ta stvar in za to Vam jo hočem nekoliko popisati.
Hlapec posestnika Pavla V. v Izlakah zapazil je 8. t. m. zjutraj, da plava žensko truplo na površji potoka Medije. Potegnili so mrliča iz vode in spoznali, da je 371etna gostija Marija Božičeva iz Izlak, katero so pogrešali uže od 25. junija. Tistega dne na večer se je bila podala od doma, imajoč seboj 350 gld. denarja; pri truplu pa niso dobili nobenega krajcarja. Za to so ljudje takoj sumili, da se je	vršil kak	zločin.	Stvar	se je
natanko preiskavala in	zvedelo	se je,	da je
redkega tula in tako široka, da se vidi ne obraz, ampak tudi ušesa, vrat, kite, po-gostotna tudi klobučki, evropejski, okrašeni s perjem in cvetjem, ki jih nosijo preoblične gospe. Godi se ravno nasprotno od onega, kar je bilo nekdaj navada, ko je bilo prilet-nejšim ženam dopuščeno hoditi z malo bolj odkritim obrazom, mlajšim pa naloženo, da se strože griujalijo. Zdaj se mlade, zlasti lepe, bolj kažejo, stare pa, da slepč svet, se gosto in strogo zagrinjajo. Ni več mogoče, da bi se godili oni skrivnotui prizori, o katerih^ nam pripovedujejo romanopisci in pesniki. Izmišljeno je tudi, da zaročnik vidi obraz svoje zaročnice še le, ko jo uv,.ja v svojo hišo. Razen obraza je še zdaj vse zakrito, da se ne vidijo ne prsi, ne stas, ne roke; vse telo zakriva „fe-redže". To je halja z velikim ovratnikom, prav dolgih rokavov, široka, brezukusna, padajoča kakor nekak plašč z ram do peta, po zimi suknjena, po leti svilena, vsa ene barve, skoro vselej prav žive, zdaj rudeče, zdaj po-merančaste, zdaj zelene; barva se izpreminja po modi, kroj pa ostane isti.
Dasiravno so Turkinje tako zagrinjalene, da so kakor v vreči, znajo vender jašmak tako umetno nameščati, da so lepe še lepše,
ponesrečena gostija pri odhodu dne 25. junija rekla svoji sestri Neži: »Zdaj grem na kozolec spat, jutri zjutraj pa jo odrinem zgodaj v Šent Lambert, kjer mislim kupiti nekaj posestva. Ako se pogodimo, vzela bom necega črevljarja — če ne, pa nesem denar v Ljubljano v hranilnico."
Zvedelo seje tudi, da je črevljar F. Vozelj iz Golic zadnje dni mnogo hodil po gostilnah, dobro jedel in pil, a malo delal; plačeval je tudi stare dolgove in sploh bil jako založen z denarjem. Žandarmerija je preiskavala njegovo stanovanje a našla je samo 9 gld. denarja in 1 srebrni tolar. Na vprašanje, kje da je prenočil 25. junija in od kod ima toliko novcev, kolikor jih je zadnje dni izdal, ni mogel nič kaj natančnega povedati in zamotal se je v mnoga protislovja; s tem je povekšal sum, da je on zavratno umoril in oropal gostijo Marijo Božičevo, in žandarmerija ga je prijela ter priprla. V zaporu so ga dalje izpraševali in konečno je obstal, da je on morilec. Povedal je, da je 25. junija po želji umorjene spal pri nji na kozolci. Zjutraj ob treh sta vstala in šla v Breznik kupovat posestvo. Med potom mu je dala gostija v ruti zavit denar, ker ni imela pripravnega žepa. Za gradom „Gallenegg“ vsedla sta se Pri potoku Medija. Tu je popadel svojo to-varšico za vrat in jo vrgel znak v vodo. Tiščal J° je toliko časa pod vodo, da je bik mrtva; potem je vzel 300 gld. iz rutice in 1 srebrn tolar. Rutico je vrgel v vodo. — Morilec je tildi povedal, kje ima denar skrit. Komisija je šla v njegovo stanovanje in je v istini našla 200 gld; ostalo je bil črevljar uže porabil. — Morilec je 24 let star; odgnali so 8a v Litijo k okrajni sodniji. — Občuo zadovoljstvo vzbudilo je hitro postopanje žan-darmerije, ki je tako naglo prišla morilcu na sled in ga tako brzo spravila v ljuknjo, iz katere pač ne bode tako kmalu prišel med nas nazaj!
Razne vesti.
—	(Cesarjevič in cosaričinja v Celo v ci.) Včeraj ob polu 8. uri zjutraj pripeljal so je prestolonaslednik s presvetlo svojo soprogo v Celovec, da otvori novi deželni muzej „Rudolfinum“. Na kolodvoru ju jo čakala ogromna množica ljudstva. V notranjih prostorih zbrani so bili razni višji dostojanstveniki; med njimi knez in škof dr. tunder s stolnim kapitljem, namestnik deželna glavarja Ulil z deželnim zborom, župan Jes-s er ni gg z mestnimi odborniki, general Weikert s svojimi častniki, vsi uradniki in mnogo plemstva. Ko jo posebni vlak pridrdral in se ustavil, zadoneli so navdušeni klici pozdravljajočih čakal-cov. Cesarjevič je prvi zapustil voz in potem je Pomagal svoji soprogi pri izstopu. Knez in škof
Rrde pa saj lepe. Ne da se dopovedati, kaj \se delajo s tema dvema zagrinjaloma, kako ljubko si ju nadevajo, da so kakor venec ali turban, kako široko, nežno, mično si ju nastavljajo in ovijajo, kako legotno in prijetno ju razpuščajo in spuščajo, kako se ju poslužujejo, da se ob enem kažejo in zakrivajo, obetajo in ugibajo. Nekatere imajo okolo glave kakor bel, previdljiv oblak, ki se da skoro odpihniti; druge so kakor ovenčane z lilijo in jasminom. Vse so prav bele kože, od teh zagrinjal pa so kar snežene, mehkotne, sveže, la oprava, ta oglavek je nekaj resnobnega |n veselega, ima nekaj duhovskega in deviškega, pod katerim, misliš, Se rodč le nežne misli in nedolžue mušice. Pa je vsega nekaj.
Krasota. — Ni lahko oznamiti lepoto turških žensk. Kadar mislim na to, morem reči, da vidim pred seboj prebeli obraz, črne oči, rudeča usta, celi ljubki obraz. Skoro vse se ličijo, mažejo z barvilom. Belijo si obraz z mandeljnovo in jasminovo testenino, povečavajo si obrvi s kitajsko tinto, barvajo si trepalnice, posipavajo si vrat z močnim cvetom, črnijo se okolo oči, delajo si maroge po obrazu. Vse to delajo vkusno; ne kakor lepotice v Fesu, ki se mažejo zidarski. Večina jih ima lep, Obli obraz, nosek malo nakrivljen, ustnice debelate,
pozdravil je visoki par v imeni duhovščine, namestnik deželnega glavarja v imeni dežele in župan v imeni mesta. Hčerka županova je poklonila ce-saričinji krasen šopek. Ko sta so gosta peljala v deželno hišo, ju je zbrana množica navdušeno pozdravljala. — Med 9. in 10. uro sprejemal je ce-sarjovič razne dostojanstvenike v avdijenci. Potem se je presvetli par peljal v novi „Rudolfinum“, kamor je dospel ob 11. uri, kjer se je vršila svečanost dovršenja lepe stavbe. Cesarjevič je s srebrnim kladivom trikrat udaril na kamenito ploščo
—	in s tem aktom je bil „Rudolfinum“ otvorjen. Ob 2. uri popoludne je bil obed, h kateremu je bilo povabljenih 42 gostov. Po obedu odpeljal se je cesarjevič s svojo soprogo na vrbsko jezero. Žalibog, da je vreme postalo deževno in pričelo nekoliko motiti svečanost.
— (Anarhisti na Niederwaldu.) Pri Rtidesheimu postaviti se je imel velikansk spomenik. Mnogo pripravljalo se je v ta namen in nemški cesar sam hotel je povekšati to slavnost s svojo navzočnostjo. To priliko hoteli so uporabiti anarhisti, da ugonobijo vladarja z dinamitom. V zvezi bilo je mnogo anarhistov, vsi so delali priprave, napad izvršiti pa je bilo določeno tiskarju Kiich-lerju in sedlarju liupschu. Rupscha so ujeli in ta jo izpovedal: Na obeh straneh ceste do Riidesheima je gozd in tu so rovi. V te rove spravili so anarhisti dinamit, češ, da ga bodo zažgali, ko se bode vračal cesar. od dinamita v rovu držala jo okolo deset metrov dolga vrvica z dračjem zadelana v gozd, kjor je čakal Kiichler pravega tre-notja, da jo užge. Prišel je trenotek, Kiichler užgal je vrvico; tlela je dalje in dalje. Prešla je minuta za minuto; iz dalje tam čuli so se radostni klici množice, pozdravljajoče vladarja. Dolgotrajni burni klici — zdaj se gotovo cesar poslavlja, zdaj se je gotovo podal na pot. A kaj je to! Še vedno so ni vnel dinamit! Kiichler beži s tega mesta proti Rtidesheimu, kjer se snide z Rupschom. Cesarski sprevod šel je nepoškodovan mimo, napad se je ponesrečil. Tako izpovedal je Rupsch. Elber-feldsko sodišče preiskalo je kraj, katerega je za-znamenoval Rupsch, ter izkopalo se je na istem mestu v istini 12 do 13 funtov dinamita. Zdaj zaslišalo bode sodišče še druge priče.
— (Prijetno iznenadenje.) EmilijaBlum, dvajsetletna kasirka v neki gostilni v Tomešvaru, dobila je pismo od odvdtnika na Duiiaji, da jo podedovala iz Ottovo zapuščine 120 000 gld. Odpotovala je takoj na Dunaj.
— (Roparski napad in umor.) ^Bosenska Pošta" poroča: Častnik P. Culinovič iz pešpolka št. 65 jezdil je dne 3. t. m. v službenih zadevah iz Krbljine v Trnovo. Vračajoč se v Krb-ljino s štirimi možmi iz pešpolka št. 65 moral je iti čez Rogojsko sodlo; tu mimo prišel je okolo
4.	ure popoludne, in tu najedenkrat pričn6 od zadej in od stranij streljati nanj roparji, kateri so bili skriti za drevesi. Roparji pustili so patruljo mimo iti ter čakali, doklor ni prišel častnik
bradko okroglo z jamico; veliko jih ima jamice tudi na obrazu, lep podolgat, gibčen vrat, inajhine roke, skoro zmeraj pokrite z majhi-nimi rokavi. Skoro vse so debelkate, prav veliko jih je čez srednjo rast; prav malo jih je suhljatih strašil, plašnikov, kakor v naših krajih. Ako imajo kakov pogrešek, bi bil ta, da hodijo bolj pripognjeno, nekam zanikerno in leno, kakor otroci, ki so naglo izrasli. To prihaja od tod, kakor pravijo, ker imajo pre-mehkobne ude, ker se prevečkrat kopljejo, ker se nerodno oblačijo. Pa res je videti, da najelegantnejše dame, katerih nožiče morajo biti prav majhine, hodijo v moških pantoflih ali pa v dolgih, širokih in gubatih škornjih, kakoršnih ne bi hotela nobena evropejska beračica. A tudi v tej odurni hoji je nekaj otroško-mladeniškega, nekaka ljubkost, ki jo oko trpi, kadar se je navadi. Tisti pokončni kipovi žensk po evropejskih mestih, ki hodijo kakor tutke, kakor bi na ostrih kaveljnih skakali po šahnici, so veliko grji. Niso še izgubile one težine, one naravno vnemarne vshodne hoje, ki se jim tako poda; ko bi jo izgubile, postale bi morda dostojanstvenejše, pa tudi manj ljubeznive. Videti je prekrasnih obrazov neizmerno različne lepote, ker se s turško krvjo meša čerkezka, arabska, perzijska,
do iste višine, kjer so bili oni skriti, ter potem jeli so streljati; častnik Culinovič pal je mrtev raz konja, jeden mož bil je ranjen na glavi. Ostali trije možje pričeli so takoj streljati na roparje, a niso mogli dosta opraviti proti 12 do 15 roparjem, kateri so bili vrhu tega še z drevesi zaščiteni, kajti jeden del roparjev nastavil je svojo puške proti prednjima vojakoma, drugi del pa je meril na bolj zadej se nahajajočega; videč, da jih morajo roparji preobladati, vzeli so seboj ranjenega tovariša ter se vrnili vedno streljajoč na Rogoj. Patrulja začuvša te strele prišla je napadenim na pomoč, a roparji so uže odšli. Častnika našli so oropanega; vse so mu pobrali roparji razen perila, hlač in črevljev. Zdaj iščejo vojaki in žandarmerija roparje.
— (Redka korespondencija.) Nabiralec različnih redkostij, ki je izdal uže ogromne svote v ta namen, da bi dobil v svojo last denarje vseh mogočih različnih dežela, si je pridobil tudi bankovec, ki ima za seboj jako čudno zgodovino. Pred 61 leti jo bil izdan v neki večji liverpoolski trgovinski hiši. Mož, ki ga je sprejel, zapazi na njem nerazločne rudeče črte. Po natančnejem raziskavanji najde, da so to na pol zbrisane črke, vpisane med tiskane črke na belem prostoru. Po dolgem prizadevanji raztolmači vsebino in dobi sledeče stavke: „Če dobi ta bankovec John Dean v Carlisle v roke, naj mu bo v sporočilo, da je njegov brat v sužniških okovih v Algeriji." Imenovanemu možu se je stvar sporočila in s pripomočjo vlade se mu je po mnogih trudapolnih zaprekah slednjič posrečilo, brata oprostiti. Pozneje se je pokazalo, da je trpin napisal omenjene vrstice s trsko v lastno kri pomočeno, in da je bil deset let suženj, ko je prišlo pismo v prave roke. Sorodniki so ga imeli uže zdavna za mrtvega. Prostosti ni več vžival dolgo; duh in truplo sta mu bila vsled trajnega pomanjkanja in težkega dela na bejevih ladijah po polnem opešala.
— (Smrt vsled gadjega pika.) Južno-italijanski listi poročajo naslednji dogodek: Kmet iz Ginose šel je zjutraj po navadi na polje delat. Njegova mlada žena prinesla mu je opoludne jed in med tem položila je svoje jednoletno dete pod drevo. Kmalu opazita roditelja, da se dete krčevito zvija. Hitela sta k otroku in opazila gada, ki je bil zlezel otroku v usta. Obupani oča zgrabil je žival, iztrgal jo s silo iz ust otroku, a ob jednem izvlekel tudi čreva hčerke svoje. Pri tem pogledu je zblaznel, zgrabil je srp ter odsekal ženi glavo, potem pa je zbežal po polji in le s silo so ga mogli kmotje vjeti.
Domače stvari.
—	(I m e n o vanj e.) Kanonikom koperskega ka-pitelja imenovan je čest. g. Jakob Bonifacijo, do sedaj duhovni pomočnik pri starem sv. Antonu v Trstu.
slovanska. So tridesetletne matrone, katerih bujue oblike feredže ne more vse zakriti, prav visoke, temnih oči, izvitih debelih ustnic, širokih nosnic; so ženske, tako hudoglede, da ena sama s6 svojim pogledom prestraši stotino sužnic. Kadar tč vidiš, se ti res smešno in predrzno zdi ono bahanje turških gospodov, češ, da so četveroženski. Pri druzih, majhinih in rejenih, je vse okroglo: obličje, oči, nos, usta; so tako mirne narave, tako dobročudne, tako detiuske, tako blage uda-nosti v svojo usodo, da so kakor igrača in zabava, da bi jim mimogrede kar bonbon v usta vteknol. So tudi gibke kakor veverice, zaročnice pri šestnajstih letih, smele in žive, tako da bi skorej miloval bednega efendija, ki jih ima držati na kratki vrvici, pa nesrečnega skopljenca, ki jih mora stražiti.
Mesto samo, izredno lepo, je po vsem pripravno, da služi kakor okvir njihovi lepoti in obleki. Treba je le videti katero teh podobic z belim zagrinjalom, z rudečim feredžem, sedečo v čolniču na temnomodrem Bosporu ali na travi, v temnem zelenji na katerem pokopališči; ali še bolje, treba jo je videti, kadar stopa po strmi, samotni cesti štambul-ski, kadar ji feredže in zagrinjalo v vetru pihlja.	(Dalje prihodnji«.')
— (Pasi vno volilu o pravo učiteljev.) Državni sod objavil je dne 9. t. m. zanimivo odločbo glede pasivnega volilnega prava dunajskih komunalnih učiteljev. Uže več let namreč dunajski mestni zbor noče odobriti nikako volitve učiteljev v mestni zbor. Pri zadnjih volitvah bil je voljen v X. okraji ravnatelj meščanske šole Josip Huber, in zopet je mestni zbor ovrgel volitev, češ, občinski uradnik ne more sedeti v korporaciji, ki ga nastavlja in plačuje. Huber se je pritožil na državno sodišče in to je izreklo, da je mestni zbor s svojim odlokom kratil ravnatelju ustavne njegove pravice in da je volitev njegova veljavna. Ta važna principijelna obsodba zbudila je veliko senzacijo v učiteljskih in mestnih krogih.
— (Kmetijski pouk učiteljem na vinarski in sadjarski šoli na Slapu.) Okrajni šolski svčti kranjski razposlali so do šolskih vodstev naslednji poziv: „Vsled pisma, obrnenega od kranjskega deželnega odbora do visokega c.,kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. junija t. 1., št. 4242, vršil se bode to leto praktični kmetijski izobraževalni tečaj na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu v d6bi od dne 15. avgusta do
5.	dnč septembra meseca. — Nadalje ono pismo naznanja, da učitelji, ki se udeleže tega tečaja, dobodo stanovanje v zavodu zastonj, dalje primerno povračilo za pot in 21 gld. za hrano; za to pa so vezani, udeleževati se teoretičnega in praktičnega pouka ter koncem tečaja dati se izprašati, o čemur jim da ravnateljstvo spričevala. — Učiteljem je na voljo dano, jemati si hrano iz šolske kuhinje, ali pa kjer si bodi drugje, v poslednjem slučaji izplača se jim imenovana svota v gotovini. — Povračilo za pot odšteje so učiteljem koncem tečaja po izpitu. — Ta določila se naznanijo šolskemu vodstvu v pomnjo, da jih razodene svojim učiteljem s pristavkom, da imajo uložiti svoje prošnje, obrnono do kranjskega deželnega odbora, najdalje do 15. t. m. Dano junija meseca. — Povrnilo se bode baje za pot Notranj-cem 5 gld., Gorenjcem 10 gld. in Dolenjcem 15 gld. za osebo.
— (Južna železnica.) Komercijalni pod-ravnatelj južne železnice, gosp Karol Packeny, imenovan je komorcijalnim ravnateljem društva; ob jednem je postal višji nadzornik in vodja ravnateljstva za stroje, g. Pran G-Obl, ravnatelj namesto umršega vodje Friderika Wagnerja.
— (Preiskavanje žganja.) Mestni magistrat vzel je včeraj po vseh žganjarskili kletih nekoliko vsake vrste žganja, katerega bode mestni fizik preiskal, če niso morda primešani žganju zdravju cl<5 škodljive reči, katere se rabijo pri barvanji „ta kratkega11, ali da se da „jerušu“ sladkoba ali grenkoba. Po raznih žgaujarijah našlo se je osem različnih „šnopsev“, „ta grenki11, „ro-zolija“ itd. Žganjarji, uglodavši magistratno komisijo in zvedši nje namen, so zadovoljno kimali, češ bodemo vsaj vedeli, s čem si pomirjamo žejni svoj želodec.
— (Novo žandarmerijsko postajo) napravilo je ministerstvo za deželno brambo na Slatini.
— (Poškodoval) je zidarski polir pri stavbi poslopja za učiteljišče zidarja iz Gamelj, kateri je bil prišel pijan k delu predvčoranjem popoludne. Ker pijani zidar na povelje polirjevo ni hotol oditi, začela sta se pričkati, na kar polir prime zidarja za vrat ter ga vrže na tla, tako da si je ta pri padcu zlomil levo nogo.
— (Razgraj alci.) V sv. Jakoba cerkov prišlo je včeraj zvečer petero mladih ljudi, katori so se jako nespodobno obnašati pričeli. Bili so v svetišči pokriti in začeli so prižigati smodke! Verniki, kateri so bili zbrani v cerkvi, jeli so pobaline karati, in še le po energičnem postopanji nekaterih navzočih so malopridneži, vsi nekoliko vinjoni, cerkev zapustili. Policija sodaj zasleduje pobaline.
— (V spanji okraden) je bil črevljar B., ko jo spal na praznem vozu v Kravji Dolini včeraj po noči po poluom pijan. Izmuznil mu je baje neznan tat 16 gld.
— (Nova tovarna za milo.) Na Viči, kjer so imeli bratje Seemann uže delj časa tovarno za izdelovanje voščenih sveč, se je pred kratkim ustanovila poleg te tovarne tudi tovarna za milo.
— (Izneverenje.) Štiridesetletni vozatajski hlapec Valentin Pogačnik iz Podnarta, občine Nevlje, ostavil je dne 7. t. m. tukaj svojo službo, pustivši poselsko knjižico. Izneveril pa je prej mnogim strankam večje ali manjše denarne zneske.
— (Toča.) Dne 6. t. m. proti 3. uri popoludne bila je med Ježico in Šiško huda nevihta, katera je trajala blizu s/4 ure. Med nevihto padala je debela toča. Vsled tega je skoro tretjina žita poškodovana, sočivje pa polnem uničeno. Polje med Gorenjo in Dolenjo Šiško je vse zadela nevihta, ono v občini Ježice vender le deloma.
— (Iz Dola) se nam v 9. dan t. m. poroča: Alojziju Musutarju iz Most je dn6 7. t. m., ko je ob 9. uri dopoludne pijan ležal na skednji žganjarja Janeza Gradiška v Zalogu vkup z dninarjem Franom Janežičem iz Zaloga št. 29, ukradel slednji iz hlačnega žepa mošnjiček, v katerem je bil znesek 3 gld. 30 kr. in 41/2 vatla kotonine po 85 kr.
— (Vlak povozil.) Dne 8. t. m. proti 9. uri dopoludne povozil je vlak 641etnega Miho Grimšiča med postajama Savo in Zagorjem. Mož, doma iz Schmelzhfitten, okraja celovškega, hotel je iti po železnični progi v Ptuj, a dohitel ga je proti Zagorji vozeč mešan vlak; dasi je dalo železniško osebje pravočasno znamenje s piščalko, se vender mož ni umaknil, in vlak pahnil ga je tako močno v varstven zid, da je vsled poškodeb čez jedno uro umrl.
— (Tatvina.) Z Brda se nam piše: V noči med 1. in 2. jul. vtihotapil se je neznan tat skozi odprto okno v hišo posestnika Jakoba K. v Vodicah (občina Drtija) in nakradel nekaj obleke. Zbirčen ni bil posebno, kajti pograbil je vse, kar mu je prišlo pod prste: žensko gornjo obleko, močnato vrečo, oblačilo posteljne blazine, kladivo za klepanje kose, jopico, staro „kučomajko“, obnošen predpasnik, stare Bšolne“ itd. Napravil je škode za kacih 10 gld.
— (Čipkarska šola.) V Soči, v tolminskem okraji, otvori se dne 1. avgusta t. 1. čipkarska šola, kot podružnica dunajske osrednje čipkarske šole. Pouk in vodstvo te šole izročilo se bode Tereziji Komačevi, katera se je izurila v osrednji čipkarski šoli na Dunaji.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Toulon, 11. julija. Od včeraj dopoludne umrli tu dve osebi, v Marseillu 26 invAiksu jedna oseba za kolero. Iz Marseilla v Nimes došli bolnik za kolero umrl.
London, 11. julija. (Spodnja zbornica.) Gladstone se nadeja, da bo financijalna komisija konference pričetkom prihodnjega tedna dovršila svojo delovanje; konferenca se čez jedenali dva dni potem zbere v posvetovanje. Komisija je svoja dela tako skrbno uredila, da se sme pričakovati, konferenčna dela ne bodo trebala mnogo sej.
Ischl, 10. julija. Cesar je dospel danes ob 1. uri 20 minut popoludnč semkaj.
Celovec, 10. julija. Cesarjevič in soproga sta se ob ‘/„8. uri zjutraj pripeljala semkaj. Na kolodvoru so se jima poklonili razni dostojanstveniki. Po krasno ozaljšanih ulicah je radostno pozdravljala visoka gosta ogromna množica ljudstva. Cesarjeviča je vidno veselil navdušen sprejem.
Zader, 10. julija. Nj. veličanstvo je z odkritosrčnim zadostenjem in s premilostivo zahvalo vzelo v znanje izraz najlojalnejšega mišljenja in najzvestejše vdanosti, s katerim je deželni zbor zaključil svoje zasedanje.
Temešvar, 10. julija. Temeš izstopila je včeraj iz struge in preplavila okolico skorej do mesta. Prebivalci so bili v silnem strahu, vender je voda kmalu vpadla. Občina Metves je bila pod vodo in je zelo poškodovana. Po krajih, ki so bili poplavljeni, 1 ežč v obilni množini mrtve ribe, ki sedaj prouzročujejo ogromen smrad. Oblasti so ukrenile potrebne naredbe, da se zabrauijo nalezljive bolezni.
Timova, 10. julija. Knez je otvoril včeraj se branje s prestolnim govorom. Rekel je: »Izredno sklicanje sebranja zgodilo se
je z namenom, da se verificirajo oblasti in odloči postopanje v deželnih zadevah po narodovi volji, katero želi vlada spoznati. Ta volja naj se pokaže z ozirom na neobhodno potrebne zakone, katerih načrti se bodo predložili sebranju v redni sesiji. Knez je prepričan, da bodo poslanci z odkritosrčnimi namerami patrijotično izpolnovali svoj nalog ter da bodo pokazali, da more konstitucijonalno vladanje v Bolgarski obstati, redno napredovati ter zagotoviti mirni razvoj in prospeh dežele."
Timova, 10. julija. Po združenem vo-tumu konservativcev in radikalcev je bil Ka-ravelov izvoljen predsednikom sebranju. Can-kov je demisijoniral; Karavelovu seje izročila sestava novega kabineta.
Pariz, 10. julija. V Marseillu je od včeraj zvečer do danes polu 10. ure dopoludne umrlo 25 oseb za kolero, v Toulonu 10 oseb, med temi predstojnica sestrd v samostanu St. Maura.
Toulon, 10. julija. Včerajšnji den je tukaj umrlo šest, v Marseillu devet oseb za kolero.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 11. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................80 ■ 35
»	>	»	»	srebru....................81'45
Zlata renta.........................................102 • 90
5°/p avstr, renta...................................95'70
Delnice ndrodne banke..................................851’	—
Kreditne delnice.................................... 299 • 30
London 10 lir sterling..................................121-85
20 frankovec............................................. 9-67
Cekini c. kr........................................ 5'76
100 drž. mark .  ........................................59-55
Uradni glasnik
z dnž 11. julija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodnji kočevski za davkarsko občino Golobinjek; poizvedbe dn6 4. avgusta; — pri okr. sodniji črno-meljski za katastersko občino Žunice; poizvedbe dne 18. julija.
Pod varstvom je Ant. Pavšek iz Ljubljane (Gradišče) zaradi bebosti; varuh mu je Tomaž Pavšek.
Tirjci.
Dne 9. julija.
Pri Maliči: Petromo, trgovec, iz Smyrne. — Fischer in Drasche, trgovca, z Dunaja. — Piber, rnagistr. ravnatelj, in dr. Piber, c. kr. tajnik, iz Trsta. — Fortis s soprogo z Reke. — pl. Pernoffy, kr. oger. minist, tajnik, iz Budimpešte. — Urbantschitsch, graščak, iz Predvora.
Pri Slonu: Schleimer, trgovec, iz Varšave. — Nau-movič, trgovec, iz Belega Grada. — Paranos, trgovec. iz Brčko. — Singer in Fischer, trg. potovalca, z Dunaja. — Strupi s sestro iz Slavinje. — MUller, trgovec, iz Zgorelic. — Kardas, trgovec, iz Siofoka.
— Sonnenberg, trgovec, iz Kaniže. — Faber s hčerko iz Trsta. — Vogrich, c. kr. pom. šol. vodja v Pulju.
— Fischer, posestnik, iz Beljaka. — Innocente, gostilničar, iz Postojine.
Umrli so:
Dn6 9. julija. Marjeta Mlakar, gostinja, 78 1., Ribje ulice št. 7, naduha.
Dnč 10. julija. Ana Pelko, črevljat-ska hči, 1 1., Poljanska cesta št. 17, sušica. — Fran vitez Gariboldi, dež. nadsodnije svčtnik v p., 58 1., Beethovenove ulice št. 3, kron. vnetje ledvic.
V b61nici:
Dnč 9. julija. Neža Pavkovič, gostinja, G2 1., maternični rak.
Praga:	58
Srečke
z d n 6 9. j u lij a. 67	20
13
Meteorologično poročilo.
Dan j	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v ram	Tompo* ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
10. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-96 732-47 731-80	+ 18-2 +24-4 + 18-0	szpcl. sl. jzpcl. sl. »	js. dež obl.	12*60 dež
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinraayr & Fe d. Bainborg v Ljubljani.