80 1922 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PpDPORN E JED NOTE LETO—YEAR XV Cm li*|a ktmd M h 18.00. « Ck^M«. IUkMk tomumrr tt. lil«, at Um pmt-WTto« Ari •( CoHcr««* »f Mmk I, lllt. '•r Miling «1 rmf of Chicago, lil., sobota, 28. januarja (Jan. 28) 1922. SuferrlptU« »S.00 vmhjt. STEV.—NUMBER 23. f— —timm 1103. Ad ml Oti. 3. I»1T, »utk«ria*4 m Jih 14, l»U. n a PREISKAVO INTRIG PMITI m. V kongresni nitji zbornici js prodtofana resolucija sa preiskavo sarote. BANJURJI V WALL STREETU OBTOŽENI ZVEZNA VLADA JI USTAVI LA IZGON RUDARJEV IZ KOMPANIJSKIH HIŠ Wsshington, D. C. — Kongres nik Tom Connally iz Tezaaa je 26. t. m. predložil rezolueijo v poslanski zbornici, ki določa, ds zbornioa preišče vse intrige v Združenih državsh za preprečenje priznanja Obregonove vlade v Mehiki. Resolucija ne imenuje oseb, tods direktno obtožuje finančne magnete v Wall Streetu kot glavne spletkarje in hujskače proti sedanji mehiški vladi. Resolucija jc bila izročena odseku za zbornične določbe in pride na glaaovanje v odseku 30. januarja. Connally upa, da odaek priporoči rezolueijo in potem ni dvoma, da bo sprejeta. Ako ae kongres odloči aa preiskavo, bo imel na razpolago ogromno število dokumentov, l^i z bengalično lučjo osvetljujejo ssrotniško gibanje ameriških bankirskih in petrolej-skih Interesov ss strmoglavljenje Obregonove vlade v Mehiki vsled tega, ker jim ta vlada noče poklo-niti natupiih mehiških zakladov*v brezmejflb izkoriščanje. Wa*hington, D. C. (Federated Press). — Na pritisk tajnika za delo Davisa je governor Morgan v Weat Virginiji preprečil splošni izgon izprtih rudarjev iz kom-panijakih hiš. Premogovniški baroni so nameravali izgnati vse rudarje 17. januarja. Nevarnost izgona pa še ni minula, kajti lastniki rudnikov so izjavili, da bodo počakali nekaj tednov. V VVashington je prišla deputacija rudarjev z namenom, da predloži pritožbe proti operatorjem predsedniku Hardingu. EOIPTOVSKI NACIONALISTI OKUPIRALI KAIRO? tetama angleška pest pritiska Egipčane. Rim, 27. jan. — Najnovejša veatltihifttsi, da* JlT Hfl Kairo vče raj več ur pod kontrolo rebelnih domačinov tekom velikih izgredov in bojev, v katerih so Angleži ubili 200 nacionalistov in rsnili 1000. Kairo, Egipt, 27. jan.—(Feder. Press.) — Priprave Angležev za potlačenje rebelnega egiptovskegs ljudstva se nadaljujejo. Flotila oboroženih lsdjic ns reki Nil, ka-terim poveljujejo čsatniki britake mornarice, se pomiče po reki in ob bregu pri vsakem večjem mestu obetane po ena ladjica. Časopisom je prepovedano objavljati vesti o gibanju vojaških čet in mornarice niti člankov, ki bi "izzivali ljudi k vstaji ali stavki". Dobra vest za ljudstvo v Egiptu jc, da so se združili vsi nacionalistični elementi, ki so bili doslej ne složni. Združenje pomeni, da j< Zaglul paša zdaj priznan kot edini voditelj zatiranega egiptovske ga ljudstva. klavniskidelavc nomjiuejo smo. Stavkarji odglasovali i veliko večino, da boj trnja dalje. PRVA POROČILA O GLASOVANJU. Chicago, 111. — Izvrševalni odborniki organizacije klavniških in mesarskih delavcev so v četrtek zvečer objavili vest, da na podlagi prvih poročil o izidu aplqšnega glasovanja glede končanja ali na- ločili, da se štrajk nadaljuje. Prva poročila, ki še niao popolna, so prišla iz East St. Louisa, St. Joaepha, Oklahoma Cityja, Kansaa Cityja, Omahe, Sioux Ci-tyja, Denverja, Albert Leeja, Fort Wortha in deloma iz Chicaga. V enem čikaAkem okrožju ao sc stavkarji izrekli a 490 proti 21 glasovom, da se stavka nadaljuje. V Fort Wocthu, Sla 1050 delavcev proti enemu za na daljevanje stavke; izid glasova nja v Sioux Cityju je 764 proti 5« za nadaljevanje štrsjka. . Mirane-'; 1 KEEA OEIAVSTVA. CARJEV POSLANIK TIJEV SE VEDNO NA LISTI DIPLOMATOV. Ruska komunistična stranka ja postavila vse delavska gibanja na novo stališče. VSI DELAVCI MORAJO RITI OROANOIRANI. Moskva, 2«. jan. — Centralni odbor ruske komunistične stranke je objavil izjavo, ki pripor8ča novo stališče sa ruske delavce z isirom na nov ekonomaki pro gram. Andrejev, tajnik Federacije ruskih strokovnih uuij, in Lenin ata člana centralnega odbora. Izjava priporoča, da ae strokovne unije reorganizirajo na temelju obveznosti; doslej je bilo članstvo unij prostovoljno, odslej pa mora biti obvezno. Vsak delavtu-inora biti član atrokovne ali iiidu, strijalne organizacije. Druge valile točke izjave so: Ker mo se izpremenile gospodarske rszmere in je zopet dovoljenja eksistenca privatnim industrijam, se mora izpremeniti tudi taktika organiziranega delavstva. Rusija ni kapitalistična država, pač pa v stadiju prehoda med ka- »ahtevi. Delavci no nato tri ure »italizuiom in socializmom ; v tem stadiju eksistira socialislrana In 0<1- Atrija poleg privatne. Iz tega FARMARJI SO SKLIOALI KON 7BRBN00. ROPAR RANIL DUHOVNA. Chicago, 111. Maakiran ropar, ki je v petek zjutraj zlezel v farovž poljake katoliške cerkve na 132 cesti ln Houaton »Ave., je obstre lil rev. Florijana Chodniewieza ki je zalotil prvega v kleti. Krog la jc zadela duhovna v nogo. Ropar je ušel. — Istočasno so banditje nevarno ranili policaja H. J. Husacja in lekarnarja Hermana Brevaaa. razloga morajo delavei voditi dvojno taktiko. Delavci, uposleni v privatni industriji, se smejo posluževati starega orožja v evojo obrambo in zaščito; amejo stavkati in imeti stavkovne »klade in etavkovno podporo. Delavei, upo-aleni v soclaliziranih industrijah, so pa izključeni od stavke, kajti PRIZNAJMO RUSIJO 01 DT NVashiAgton, D. C. — Senator Udd iz Severne Dakote je v petek kritiziral administracijo vsled njenega večnega odlašanja pri-znanja aovjetake vlade v Rusiji in Obregonove vlade v Mehiki. Ladd jc opozorjal na veliko škodo, katero bo imela Amerlks zaradi tega "dlsšanja. MNČARJI OBSOJENI NA DO SMRTNO JBČO. Oklahoma City. Okla. — Die-inktni sodnik J. Phelps je obsodil • ri obdolžence, ki se izvf«ili lin-'•«r*ki umor nad črncem J. Brooe-na dpsmrtno ječo. Trije ob Nojenei en še mladi Ijndje, kale "k eden šteje 21. druga dva pa 1» let. Waahington, D. C. — Farmarski svet je sklical konferenco v VVashington, ki je pričela danea. Sklieal je konferenco Ben Marsh, ravnatelj te organizacije. On pravi, da je konferenca farmarjev in združenih intereaov popolnoma ponesrečila pri iekanju odpomo-či za farmarje. Ta konferenca je bila sklicana z namenom, da farmarji ne dosežejo gospodarske pravice in da^ae napade farmarski blok. Prihajajoča konferenca naprednih farmarjev bo dala priliko naprednim farmarjem, da povejo na glas, da farmarski blok «e ni dosegel vseh zahtev, o katerih so farmarji prepričani, da ao nujno potrebni, da sc farmarji obvarujejo izkoriščanja po predstavnikih specijelnih privilegijev in monopolov. Šola sa bresposelne delavce na Švedskem. Stockholm, 27. jan. — Pred par dnevi je bila tukaj otvorjena šola r.a brezposelne delavce in takoj ae je priglasilo 900 učencev. Delavci se bodo učili raznih rokodelatev, risanja, slikanja, godbe, petja itd. in vaak učenec dobi brezplač no kosilo. Odlični arhitekti, inženirji in profeaorji so se ponudili, ds bodo brezplsčno poučevali de lavee po tri ure v tednu ob veče nh in tri ure podnevu. države, ki poseduje in obratuje industrije. Vsi spori med unijami n upravo Nocializiranih induatrij morajo biti hitro poravnani tako, da delavci dobe največje ugodno-ati, ki se ujemujo i interesi drža ve. Napredek unij ae bo meril po njihovih sposobnosti v prepreče nju stavk. Delavake unije ae ne amejo vmeševati v upravo induatrij. Interesi proizvajanja ao najvižji v republiki in ti intereai zahtevajo, da se odgovornoat in oblast pro-zvajanja koncetrirata v administraciji. ki mora imeti proste roke. Kolektivna pogajanja in aporazu-mi so potrebni, toda uprava tovarne mora imeti proate roke pri urejevanju mezde in razdeljeva-vanju denarja ter obleke. Vsaka Mahotaža proti špecijali. atom v tovarnah mora prenehati, ^pecijallsti, vešča k l v industrijami, ao potrebni r.a izlioljšanje razmer, ki omogočijo dclkvcem boljše življenje kot je v kapitalističnih državah. Na drugi strani daje vlada unijam pravico, da sodelujejo pri iz-birsnju kandidatov za upravitelje industrij in predlagajo kandidate KM nadzornike In druge Izvrševal-ne faktorje v vladnih oddelkih nn čelu soeializlranih Industrij. Vls-ds pouisga unijam, da ae razširij« in potegnejo vse delavce v svoje vrste. ^ Cnije morajo jamčiti vlsdi za sposobnoet In Indiiatrljalno dlsei plino. Hrbet i morajo za povečanje produkcije. \ Objavljenje gornje izjave na' predvečer genovake konference je povzročilo živahne razprave med delavei. Wa*hingtou, 1). C. — Senator Horah je v Četrtek zahteval po jasnila, sakaj jc lioria Itahiuetijev še vedno na listi goatov v Beli hiši kot poalauik Rusije. Horah je nemilo mikastil Hahmetijcvu. rekoč, da tega Še ui bilo v Washingtomi, da bi človek, ki ne zastopa nobene države, užival čast poalanika. rovi izgredi b0ez-poselnih v londonu. Socialistični občinski odborniki so dali bresposleoem dobro podporo. DRUGE OBČINE NE DAJO TEGA IN ZATO 80 NEMIRI. London, 27. juu. — Hnoči no is-bruhnili nemiri in izgredi med Veliko množino brezposelnih delavcev ln policijo v ulici Ufford. Bresposleci so se zbrali prod uradom odbora za tuili»ščine in zahtevali povišanje tedenske podpore, toda odbor ni hotel nič ališuti o demonstrirali po bližnjih ulicah in končno je prišlo do spopadov i policijo, Devet oseb je bilo areti-ranih. V občini Poplar pa niso bilo potrebne demonstracije. Odbor je ugodil zahtevam brezpoaelnib delavcev in jim povišal brespoael-nostno podporo na štiri funte In 14 šilingov ($18.00) tedensko. V tem znesku je všteta podpora zs otroke, in aicer 1« šilingov ($1 JO) ss vaškega otroka do 16. leta ata da asms tegs mišljenja. Hsrdlng Mat ?jf* P0«1 '"^»voni "Ama; r* ^ , . papež I Nledeče: "Kerdim njih intoreNi «o identični z interesi M ******* <»° ™ te« industrij, oziroma z Interesf Vrhutegs dobe hreip«ri»«H šs 15 Šilingov ($3) na teden sa stanarino in sto funtov brezplač- nega premoga. Omenjena podpora je povprečno večja kot plača marsikaterega delavca v I*ndonu. Občinski odbor v Poplarju sestoji iz večine socialistov, AVSTRIJSKA VLADA JE PADLA. Pogodba s Čshoslovakijo povsro-člla krizo Dunaj, 27. jan. — Sehokerjevo miniatrstvo je včeraj podalo o-stavko. Padce kabineta Jc bilo pričakovati že dalj časa. Naglo padanje kronske valute je spravilo vea notranji položaj avatrijske republike v veliko krizo, dočiin je druge atran i nastal konflikt z vaenemci zaradi pogodbe s Čel.o-alovakijo. V pogodbi je točka, ki doovljuje Čehom prost prehod čez svstrijsko ozemlje v slučaju vojne s Ogrsko In vacnemel so proti temu. PROTIUNČARJKI KAKO* V ZBORNICI Waahinglon. D,. C. — l>y*rjev protilinčarskl zakon je liil v četrtek »prejet v poalanakl zbornici a 2W gleJiovi proti 11». Priloga gre zdaj v »enat AMERIČANI 01OOLOHLI Ragpoloženje v officijelnom Waahintgonu al proti konfe renči, pač pifafss vrši • * poznejt VLADA ZAHTEVA VEČ PO DATKOV Of POJASNIL. NVashington, 1). C. — Anglija iu Italija, ki največ delujeta za ekonomsko konferenco v jI Jenu vi, stu obvestili ameriško vlado, da otvo. ritveiy datum konference ne sme delsti Ameriki nikskršnih ovir. Amerika si lahko Izbere dstum otvoritve ksterega hoče. Dalje je bils ameriška vlada obveščena, da Združene države na vsak način morsjo biti zastopane v (leuovi vsaj ssrsdi "moralnega vplivu", ako ne valod drugega. NVashlugton, I). V, — Itazpolo ženje v uradnih krogih glede gc. novske konference je nskloiijcuo konferenci pod pogojem, du se konference odloži za nekaj nicse cev. Ako ae pa ekonomska konfe-ranča otvorl H. marca, kakor je bilo prvotno določeno, tedaj Ame-rikl ne bo mogoče poslati delc-gstov. Tega mnenja ao -večinoma vai uradniki raanih vladnih depart-mentov in is tegs aledl, da je vlit SOVJETSKA RUSIJA JE SB VEDNO SOVRA2NIK BUR 20AZIJE, PRAVI TRO-OKIJ Berlin, 27. jan. — V neken svojem govoru, ki je l»ll včeru objavljen tukaj, je Troekij di sledečo primero odnošujev iii« (Rusijo in ostalim svetom j Run je dsnes edina delavska držav na svetu. Sovjetaks republika Iu burioasna Kvropa ata kakor clvi smrtna sovražnika, ki se Vozita čilem k upe ju, Oba imata eno misel, du mora eden med |m»Ijo um ti. Prvi kakor drugi je pravi jen, da vrže svojega nasprotniku skozi okno, Pol ure pret iu obs nI a še živa. Mogoče Ii potovala še pol ure skupaj Mt ne dene, če ta čas pornblta v ki fnrtu, kljub temu pa ostanet sovražnika. EM KANDIDATA ZI P« Drugi slsmsatl ki radi imeli riikaga papeša, ki bo bogati VELIKE POLITIČNE Rim, 27. jsn. — "II Paeae* Včeraj Isrsail šeljo, da bi Idi i riškl kanlinal izvoljen ss ps| niti Hughes do dsnes še nista po« vedsls, dali se Združene držsve odzovejo vabilu na konferenco v Genovi ali ne. Tozadevno poročilo lahko Iside vssk dan. Is nekegs virs se poročs, ds je liughea zahteval več podatkov ln pojasnil z osirom na program koiWrčtio*. * HaannM* ae, da vrhovni svet lahko spremeni origlnslnl sklep glede dstuma konference In preloži celo stvsr ns posnejši Čss, ako bo tsko sshtevsla ameriška vlada. Rvropl ae nsrsvnn mudi a konfe-renco, poaelmo Angliji; znamenja Washingtonu kažejo, dn Američanom nič ne mudi. BRBZPOSBUNOST SB ZMANJiUJB? 0*Coanel v Bostonu je še mlsd bogat v ameriških dolsrjlh. govo posvetno Imgsstvo na smelo biti nobena ovira pri govl ksndidsturi ss papeža; v tegs je O Vonnrll modernegs IJenja In salo kulturen." " ' Kim, VL iau. Truplo Benedikta je bilo včeraj j k počitku v cerkvi sv. Petra, njegovim grobom se ps nsdal, konflikt med nselonslistlčuimi fKilitičnlmi Interesi glede not papeža, sej V Italijanskih krogih j« sa dalo veliko razburjenje, ko isvedelo, ds ima Krsncljs kandidata za papeža. Med ei v italijanskem parlam splošna govorica, da hoče K n a H.-uii,. 'J* P"*"!*! Benediktovo sku v o - Hlevih. kArdinjUor [n UvoUt| pB Im naklonjen francoski poHtl Orijentu. Francija tudi deluja ustanovitev Kenske repni Wsskington brezposelnih se je v pretkelem zadnjem polletju zmanjšalo za polovico, tako pravi poročilo, kii pa je z ozirom na dejstva, ki jHi , . . .... i Vidimo vsaki dan. precej dvomljl-I^J' P^^vahtvo večinoma vo. Tudi druga poročils, ds jei,,,l1l14ko' v. ** ^»»Ja brezpoaelnost po nsMto|>u leta vpil vosi« papeža suektirs In re 1W1 odjcnjsla ns število 2,000. ^ lni*rri Frsnclje ral.let 000. NO dvomijivs in ni za iste ni- ,,tt kr ' Lra \tmi,u I ,./.„.. yMfr.lilM V VslikslIU lil da UC t Kovinski eroplan Berlin, 27. jan. — Pr«few»r Hu go Junkers je izpopolnil vzorec vsekovinskegs letsls. ki ims št*r. motorje po tisoč konjskih dl in meri počez 260 čevljev. Novega le tale nI mogoče zgraditi dokler ententa kontrolira avljatlko v Nemčiji. Ogrska ja angleška kolonija minaj. 27. jsn. r- (Federated ) - Anglij- i* sklenila f Orrmko Isino pog«lbo ns temelju fhZirTZtom angleškim jaano. Vbodni vetrovi Tcmpera-Si2om ^n! ž,lezn,e v {ura v zadnjih 24. urah. najvišja Baranji »n prsvi*e ' projektiraninajnižja 30. Solnee Uide ak £dn pn.i.n^'a r Budami. 17:06, salde ob 4 JS, Chicago ki okolica t V nedeljo Angliji, Franciji in Italiji sala ls ži na srcu Mala Asija. Paria, — Dne 1. februarja se bodo Nclli v Psrizu zunanji ministri Anglije, Frsncije in Italije, da si izmenjajo avoje misli glede "atrašno perečega" vprašanja Male Azije. Pripravljajo ae že sedaj za to konferenco, da bodo lahko takoj naatopili z odločujo čim načrtom, pri čemur pa ai bodo bržkone prišli v navzkrižje. Francija si jako mnoga prizade vs. ds bi ohranils svfj vpliv v tej deželi, četudi ne t odločnim ns stopom ns konferenci, temveč la potom diplomatičnih kanalov, kakršnih ae vedno rada poslužuje v zunanji politiki. I>a ee ne bi Francija preveč zamerile tuitkini naeijonalistom v Angori, je dovolila izvozničarju llouillonu, ds sme zalagati Kems-love čel« a atrelivom in orožjem Bouillon a« je hitro okoristil dovoljenja in dobavil na veliko jezo Ansl^ev za 200 miljonov fran; kov vojnega materijala turškim •aeijonalietom. čeprav ao si di-plemstični krogi v Franciji pri cadeveli, da ostane lajnoai glede l# dobave, je vendar končno mo j rala vlada uradno zatrdili o do volje«ju za izvažeaje orolja t Malo Azijo, kakega uradnega zatrdila. / DVE BKSBKUOVI S PLINOM ▼ NEVADI. Csrsen clty, Nev. -r Tukajšnje mmIiščc je oImuhIIIo lluglile Hinga in K. Z Johna lia smrt s plinom OlHMMlba se Izvrši v aprilu. To bo prva eksekucija te vrste ns svetu. Okaojenes vesta, da mo- n- ^ |»«AeJ0 franeos rata umreti enkrat v aprilu, lods ^fl dneva Nmrtl jima ne InmIo nssns vitli Neke noči, ko Intsta apala, Ih» ispuščen v njuno celico |>lln iu zbudila ae ne bosta več. do sporazuma med nJim In jilo. Kdo je kandidat Franelja papeža! V omenjenih krogih vijo, da Je kardinal M«rry Val, bivši tajnik papels Pijg in sedsj vodja "Ntarih", ki ^ proti aporsztimu s itslijsusko vi' do.^HH Tsko je Vatikan postal politi; in ilttlijMtifcki impeilalisli nem tja v zabavo nekatoliškei^s svet; •00 kostajakov najdenih v duplini llristol, Tenn.—Profesor llenry NNoodiasn Je nsšel v skslnsti d up Prisilno notranje posojila f Nemčiji. Berlin, 27. Jsn. Dr. Josej \Virth, ministrski predsednik, I včeraj v državnem zlniru okra/1 ^ žil nov davčni progrsm vla4, Ini v bližnjih hribih približno M00 V|-(J- ^^ (U ^ r-y|>l4iT /loveških koelnjakov KoNti - w./((o ..... |n)ffl iUk§ lUv4l( mahevki) in rszoo lepotičje W>HMlman v»dl, da Je bila volilna pokopališke Indijancev in k4 Ne«vaM javlja, da so v vaek oh rut!) Ksr«. Ardahai. m Artvin delklh topništva v angleški v Kavkaz«, ki boSii SUtVZHSKS H«MWB MIHU JZPMPTZ amsat ~ — _ ta |1.M sa t*i mm**-, sa tri ntMM, ta »a taot—tvo Ralph, Mick. — Z delom ni kegvekaj v n^ši naselbini, k nU&* je posebno za delavce v fte ker se do ffLilI|t t n«Uto: $2.60 ia g08du preeej pičla. Be ker »e do-**-•• ee leto, m pol 1* bj ^ . Organizirano delavstvo je takoj vložilo protest protil^ _ znižanju minimalne mezde za delavke. I žep in pogoato sc čuje kakega I gozdarja, ki je v kratkem čaan z irucji ujgu K"*'" "" ,,w ]ge, drugi pa bo mogoče moral tr I peti kazen v zaporu. T>rugi ji peti kazen v zaporu. '.Drugi . Ob~im'iiedanje draginje je nemogode, VI^^Lg^L^o^r^ £3s.'r. izhaja t leatnajst dolarji na teden, ako nima podpore wl Ui« ««u m. « k««™ - J«lnj"B - oW'n"klh yol,tev ul ^ ^ ,»<111 .koli imt amitv » trdinIu ««"». ko «em kot iolaržek Ji-ldolgo Su« ni bilo n««j. .o ga trm ,kot, i«. «mm«v INWv krtjn Na V0]i]nMna»l«lnji ,l«n prffeli iskati m na -------------- -----------------------« .i^r ».luii nekajU? «o T^.ni po n.v.di im.ii « W*l "P«! . dela. d. mora voenino pHhmnlti na^I^S^AT^JT^ mn«i« Jo .n,o pro- sičaki so delali proračune na podlagi golega življenja, ° • .. r ...... ~ državno r. ali ie ni omoiena. Uni je bilo dokazano pred komisijo, ako «e mora delavka voaiti m delo in ,«.!>. ulikfl boli truditi iu wki-li.fi »Ribali o iiidu volitev. Na-Jhibicija kriva, da w jima je tako SU? Z ? v»ak pred volitvami U»(»odilo, ker 6e bi bili »a j^.ni Ot Wo za razvedrilo. Za stanovanje 160.92, kar jetoHKo, v ^ doptal « > Kt^v kot »8.15 na teden. Ako «e ta vwU odtegne od vaega za- Len„, w dri.v,ke ^^ « » » e~.uneK. mu,«., ker ■hižka, tedaj se vidi, kako malo ostane za prehranitev in tod « m*, a dro«. dop« M,n le,kn pri44kovlli obja. bi obležal v krčmi. Prohibicij« obleko. Privatni bizniiki interesi pa niso zadovoljni, am- Jil* Zvoline ST Mtn -tr"nk" ie dobila v«i « i« i*« lahko »vedi. n. p«: ""fcte, d. ^ mmL r«n«e «. d^avk. i.Mjte^CTift .. 4 . . . . JgtftS ibtajo. kor «e ta platno d.l««vo. Ve- Modna p.jaia je .ogala še ^ri"';. ^ flovoku ne p P Ali ne bi bilo umestno, 6e bi bankirji trurtovci, vele-\m ^^ ^^P^^i^oV^o^K. . " trgovci in velepodjetniki najprvo napravili poizkus s avo- K" J* ;"5JJ£ L pri„0 d„ prepir» ,u celo Pr>« njegova kr. je ««truPijena Jericami, ako morejo izhaja« Z flZA) na J^^S^iSS^i X tep- Ub.™ln. stranka je bUsUuf .n kadar prule^ nje, „ h je o#le mnogo v JuSn, ing. Prestavili ao svoja po-slopja in sUnovanja kskpr po nekoč an^eljei Marijino hinir., lea čudno se da delavci s fco. močjo orodja ravnoiato lahku store kot so storili anglejei. To se vidi, da je 4elgr.Bog, ker s pomočjo njega se lahko zgode isti čudeži kot ao se zgodili v pretekli doki potom angeljev. Z do. larjom »e torej lahko stori reči. katere ee nfle ali ap ee vsaj včasih zdele nemogoče naravnim *p®toni, toda dolar je redek in da«i si Ka pogosto pofrljm v moje attgane Žepe, sem brez njega. B pol me*tom, katere«* so Jpir čez noč prenesli iz liibbt^ga pa niso odneali pouličine železnice, ci zapusti staro progo na zapad ni strani Chisholma in pelje mi-mo Krtzvilla v ^užni Hmbjng. To progo menijo prestaviti in v ta namen je nek tnkajžnji podjetnik napravil pogodbo za napeljavo proge iz Ghifboima v JaSni Bib bing, pri čemur jm ae je vjBl. Plačeval je po S20 aa uro vofije-mu številu ljudi, a čemnr jih je jzatoagaval prav po ne krščen sko, bržkone mialeč, da ae z kreapo-selnimi lahko postopa kakor, koče. Ljudje pa so .uvideli, da.ur jim ne aplača z delom in Dreneša-li so prihajati nadela, da jetkon čno moral t delom preaeš|ii|i. Ko liko je vse reemee na tai atvari mi ni dobro znano, a vem. 4o fse delo počiva in aploino nc.govon da samo vsled tega, ker a plačo, ki ao jo od onega napornega dela dobivali, ae bi,zadoatovaia.niti za samec, kaj šele za porojene z družinami. Naj bo že tako ali tak;o, blafeor je le za istega, ki živi od žuljev delavca. Tolaži«*) se 4o^vei sn-mo s tem lahko, da nas eno in isto. Vai enfko bomo |Ofra-li umreti, naj«Jbo najlKigatejHi Veki trpin. Tam bo svojm^a 4Mi jhni "zlatimi ncrriUlmi, aliu iiiuicju * ^lleveev brez itela. «oaaieri ao at-j^^ "lkm"ma. """InaT>iie čeorav ve da mu ista la teden, ne da bi prejemale od doma podporo. Tak poUkus Ler dobili delo pri Fordu, H o ^ poiebno v današ U dokazal, da se privatni bizniiki interesi niso zmottlijpa - brc, ^ V ko so sdaj dslali proračun,, koliko denarja potrebuje od-h ^j^ .^^r ^ - ^n vendar bodo ka- ^„ dve tretjin, vse K dekle na So. da . polteno pr^ivi, sW W njihsTrup, To^tajo žganje m m.nm porojrt. o delu. ^ J^n^ m.r. hrtl ljudje, ki nimajo niti mala rim proračune in določa, ko.iko denarja pt^^ojejoiki »videli onidopU ta «> «otovo """ b,tl "j pojma, kako .e kab. in jim j« do- ^ ^ - -«« ^ Hž^r^iatf a, ^ ^ h rj^r^dS Sati, da je proračtm pravilen. Kdor pa kaj takega ne Itdnj(„, e(mU denar. Dela i« ♦»•( m«ni omo«o«eno, da ae u-i k itori, je pa navadna zneda, ki ne va, kaj priporoma. |vta« ar^^J^.tl«''^Lm!^ bo k»nec Ni-«" bil zoper pravo pijačo, toda pije pa sem, , ie i)H navuuna ant^ua, ni nt? vc, naj > «»» , ---»J l.„ in ~aAn M »aa; Lahko je za druge delati prora««ne, koliko potrebu- K % r"Je ^u^Jčfa&JSS^ ^ ijo za svoje življenje, 6e Je denarna mošnja zvrhana in jo mettCC br„ de„. f bw.i »e v Ai«.ndrn, bU.n Cn- ^o^kot ^ * "9 drugi s sadovi, ki prihajajo od njih dela, ie je ie- Dn, ,8 t. m. je ribiška) posta-J®on8 .^e ne *V*Jlki družbi. Rojakom svetujem, vsdno rit, klet pa zvrhana z najbolj okusnimi in L L^T ZJSSfa »e ^ ,i pijačami, vrhu tega se pa prebiva fte v palači, v »n pobrali« ki naju je • »ri čakajo sluge in strežaji, da izpolnijo vsak migljej rja. In te besede veljajo bankirjem, veletrgovcem jev ter ček. Ni trajalo dve ni ko ao ga prijeli a dobili pri njei samo še penny vsega denarji možiček, ki naju je aioer uljud- Jonudi \n ™ />P««titi ka-no aprejel, ko sva mn pa odgovo- kor . ? M d0.takn!!! i*1' Vila na vprašanje, kako stranko katere J« vel,k oAni°- •pociarja. An w oeaeae veijujo uannii^CTn, veiruBuvcc...\Mmo 4e pen^ vsega aonarj^ — ~, "7; tek. velepodjetnikom, ki pravijo, da se odraščena dekle lah- Mogoče bo kdo rekel, da pri n^|^7svin^ik od r^mt^acijlkel Mno«[ ki ne i poftteno preživi, ako prejema le $12.50 mezde na teden, hj™*™0./^sti^iv^ KJER SO DELAVa NA STRA2I ZA SVOJE INTERESE! snega. Kdina odprta pot jc bila! železniška proga, zato jim ni bi- le in ae aaftel drgniti po glavi J° i® vsled tega kaj lahko in okoli ušes. Videl sem, da mu "peljati. Drugi, ki se pa spozna- k. skušnje z žganjem, tekočine kar aem bil šc v L* 4im „: hl .ni bilo po volji Uk odgovor in in im.ftj® železniška proga, «ato jim m bi- » pft Bc pijej0 vgtke lo težko prijeti aaatr.danega &** " jim kdo ponudi. Ko lavoa. Kaj ae ko z njim ^odilo "^"1^ « • •• >L^ kraju ,em mn0R0 kuhal si lahko vaakdo pradetavU«. pijače, zato vem katera je pra- Legislaturi Severne Karoline je bilo predloženih več Upoma -današnjo Moveiko 11 Iva in katera ni. Moeoče bo kdo delavskih postav, ki bi poslabšale življenske razmere ntva, ako bi bile sprejete. , w v n ,,, Strokovno organizirani delavci ^ bili na straži in sol ^J s:dru7ne7^l^:lbi,' b\T bVT,7u pomočjo svojih zastopnikov nsprsvili Uk pritisk na le- velika nmreča. Rojak lmvrena k^ ukoj vatopil in mi jerrav*ž p0,e?0Ttl bl lahko prfCRj rta nimn KIU unMiAtA nrntlH pIovoUo r\nuW 7..n.n im ndllel nonoldne zdrav _1___Ji.____Jtn____z..:__debel mošnji ček kakor se sliši tu ___i, da niso bile »prejete protidelavBke predloge. I Zupan je odšlel popoldne zdrav Med njimi je bila tudi predloga, ki jeompgoMapo^|^^^[® -----.—- - .D«i njf-novega etenovanja pelje cesto in jih postavili pod kap, kadar bi se jim zdelo, I |M(t prrko ^irsniške proge ia ' ' ' | — — J-----J ravno, ko je rojak 4ea njo kora- da je pametno, oe nekaj takeKa Htore. Predlogo je pred rložil neki advokat, ki dela za bombažno kompanija čil. j«* pridrdral mimo oaebai teadidet na repnbUkanaki poli Predloga je bila zelo opasna za delavce. Na pr. kom-fe T*?1» ™ ^ - poslovodja .poročil vprašanje g. ^ kakor se sliši tu J. A., kaj roialijo alekaandraškiK**™ 2d koKa — socijslisti, da jih še vedno ni i\*\*ohn r*nae volišče. H tem je mieiil bržkone aoeijaliste, nekdanje svoje sodrn-ge užaliti, ker J. A. je bil tudi I skoz i to doliao. Ubilo ga je na meatn. lokomotiva mu je odr^ •paniju izve po svojih vohunih, tla je delavec sa ovirani __________ sacijo. Najprvo mu mlpove delo, na kar ga fte z družinolzaia obe nogi m lov« roko. vvwd postavi iz kompunijske hiAe na cesto. Ob času Slavke j" Ml poročen in zapa fejfeA lahko kompanija vse delavce hkratu spodi iz kompanij-r^^i^'^« Z bikih hiA, ako se nočejo skesani in ponižni vrniti nazaj hemnajst let, najmlajši pa mi ■i delo. rjj^fci lato ia pni. Ml > Usa p4| Strokovno organizirani delavci so isvrtili dobso4^ JTm jažj"^ ffcsr so pritiHnili po svojih zastopnikih na legislaturo in lakoL^ n ori.niMeijeH št. orsprečili sprejem takih protidelavskih predlog. Veliko 44;>2 u. M. w. of A. Od obeh slo-ložje bi to delo opravili delavci, ako bi bili fte politično veaskih društev sta ae udeležila organizirani in bi imeli svoje zastopnike v legUlturi. 'W pazili na to, tla Uke predloge ne postanejo zakon. Po|rr»h ee je yH\\ dne 21. t. m. Ako se privatnim bizniftkim interesom ni sdaj posrečil Ub dragi ari popoldne. Tukejšnje 1 njih namen, se bodo vrnili zopet, ko čuječnost delavcev druitvo Hiov«iski rožmarin šU Ualo popusti ali ko bodo razmere bolj ugodne za sprejem ^^^; lakih predlog. Kjer imajo delavci svoje zatrtopnike v za- U|ani uveamši oddaljenih in ga Iconodajni zbornici, se podjetniki ne upajo prihajati s ta- spremilo ne pokovmiiiče v Mor-Irimi predlogami, ker vedo, da bodo njih nečedni nameni am^nn. w. Va. Pogreb se je frtkrinkani pred javnostjo. Zategadelj ne smejo d«)avcl Jr WI if nikdar pn^zreti resnice, da je sanje politična organiMcijaj^^^ na oorenjske«. med r||po tako potrebna kot strokovna ali pa goapodarska. itnkajšnjimi rojaki priljubljen ia cijalist, ksr pa mu sed^j ne uga ja Več in postal je avest republikanec. Vsakdo se čudi, ki je po marnlh volitvah. SO dni na to ao bile | do je, valed čeaar aem ae il in Ml ari aadnjih. Sc va in'katera ni. Mogoče bo kdo volitve |reke^ piaakju, da ae tu d i danea pečam z istim, Česar se pa ne polotim |n če bi se kdaj I nekdaj napredno mišljenje kor vem, je Proavets pri nas naj g. J. A., kam je neki šla vsa na pred no* t. Medtem, ko sem se mudil v zadružni prodajalni, je pridrdral avtomobil, in vai navzoči amo bili povabljeni, naj prisedemo, ako se bomo peljali na volišče. Last-aik avtomobila je hU tndi kandidat sa policaja na tepnblikanitki poti in ko sem vstopil ne avtomobil aem že 1*m>1 tovariša, ki mi j« zatrdil, da voli republikaaakn stranko. Bil je Hlovenee. Po daljšem razgovoru mi je pokaaal že iipolnjeno vololilao polo. katero mu je iapolnil isti. ki se j« prej peljal poleg njega v avto-mobila. Opominjal sem ga. zakaj se poslužuje tekih, ker oa ta nečia tekoriščs sam sebe ia oni ae. bode storili drngege kakor vseli od ajega glas. drugače p« ga paatili, Hibbing, Mina. — Tolažili ao naa, da, po Novem letu pričnemo zopet z delom, eesar pa danes še prav nič ne občutimo in ae nade jumo copetne jntvositvcl dela še manj kakor kdaj prej. Vdajamo se pri tem brezdeljn-Čtivu in koli bolj razširjena ter jo ljudje tudi najraje čitajo. Vendar pa z obljubami, dasi nanje prav nič ne damo, niso še prenehali in napovedujejo nam v bodoče, da bo bolje. Z delom bomo pričeli 15. prihodnjega meseca, pravijo, ako smo pri koncu mesec s, če pa je v začetku meseca. tedaj bomo začeli delati šele s pričetkom drugegs meseea. Z e-no beeedo, v naselbini ims-mo pravi mir. Radnjejo se aamo 4'dobre duše", katerih m menda nikjer ne zmsnjka in prihajajo k marsikomu še kot nese-Žel jene. Bolje pa je, da poročem is naselbine o napredku, kakor pa da bi poročal le o slabi strani. O tem se ne more govoriti, ker polo vico delaveev se je ia meste ia izselilo, posebno v preteklem le- vsakdo tudi najpožrešne. hko žrl zemljo .Pipan. » yse. aaj >jši bo la- noč in dan> letarcn *t. 748 mi dbpianlk iz Morgantottna daje nekak odgovor na moj dopia v Prosveti št. 300., ki ae je titkal njega, članov in kluba št. 221. Priznal je, da je bila nekaka akupina simpatičar, jev socijalistične stranke, todn bržkone se ni zavedal. Če neka skupina simpatizira za neko idejo, da je mogoče to skupino tpdi pripraviti do tega, da ne samo simpatizira, temveč prične tudi z aktivnim delom. Pravi, da mu je noviea to, da bi bil radi njega kdo odstopil 'od sodrugov radi njega m pravi, da se je popolnoma zavedal atojega posla, ko ga je prevzel. Zdi se, da je narobe, ker če bi ee eavednl svojega poala, ki * moral vedeti, kdo je odstopil in čakaj je odstopil. Kolikor je meni znafco, sta bila dotičnika zavedna eodrnga vsaj v volilnem boju in sta še danes aktivna v klubu št. 221. Koncem konca pa tudi pravi, da sem postal loAnik, kar bi prav rad vedel, od kdaj. Jas ne pilem svojih dopisov v nevednosti in brez osnove kakor ae je pripetilo ravno pri t4opieaiJui. ki ja pričel brez vsake vednosti nss napadati. Gotovo jc, da resnica bode voči, posebno tafcrat, ko prodre na .površje in tudi ni Čudno, da pridne tak, ki ga bode, nenadoma odpuščati. Ljuba mi je resnica, aato sem tudi še vedno mnenja, da bi bil klub gotovo razpadel, če, bi bilo šlo po dopianikovi želji in bi se bili upoštevali njegovi predlo- Toliko naj zadostuje za zadnji odurovor, a čemur mislim, da bo tudi dopisnik priznal, da je bil v tmoti. O delit, iz DS** paselbine se ne morem prav nič pohvaliti, ker je iekoriačanje vsepovsod in tudi vemo, da ee ko Uko nadaljevslo dokler se ae bomo vai;delavci zavedali, da amo vei epa ki in ne bomo z napadanjem drag na drugr ga uikaaaor prišli, temveč bomo le naaadovoli. 1 Člane kluba, št. 221 poaivljam. da se pogosteje ndeleŠnjajo kln-hov i h sej kot^ao se jih do^aj. ker na sejah imamo vedno rele vati važne 4«Ske v korist naš** oriraniseeije Jugaolovenske so cijalistične zveee in klnbe aame-ta. - LISTMIOA UPKUlUHfA. naj se prioklijo le v podatkih, če so vala i. rjnr:^. ' » : " ^ ' TF ' ] IZ ffUKKM SVETA V_ it T - (Federated Preaa.) Delavci ▼ aabeitovih tovarnah .lokaš Manville kompanije v Ncw Vorku so bili oh veščem, da bodo prejemali uazaj plačo kakor ko jo pred 10-odstotnim znižanje. Rav natelji podjetja izjavljajo, da. je podjetje pričelo bolje delovati zato lahko prejemajo delavci ata re mezde, Uanjaraki delavci v Philadel phiji ho Izvojevali lepo zmago po kratici stavki proti 10 do 30-o ^ ltt , , (linarje pa aa 8,810.400 d.aurjs^ > J^M^I^ Skupno je bilo . torej nelarauih bankovcev za lepo Vagte 400 dinarjev. DragtnJski rasradi. Po novi n* redbi ao razdeljena vsa uradniška mesta Jugoslavije v pet dre-ginjskih razredov. V prvem raa-redu ao mesta Beograd, Semun in | v drugem pa Zagreb in srbi jansks mesta. Izmed slovenski* krajev so v tretjem razredu L ju bljana, Maribor in Prekmurje. V četrtem razredu ao Celje, K oče v-je, Kranj in Logatec. Vei drogi peti razred. Višina uradniških draginjskik doklsd je odvisna od razreda, v katerem ae nahaja kraj, kjer jc nastavljen kak uradnik. Bojimo se, ds se je zgodila slovanskim u rudnikom huda krivica. —^ Predavanja. Chicage, IU. — Arthnr K. Le« wis, znani predavatelj, bo v nedeljo dne 29. januarja predaval v Vinska municljaka tovarn aletela v srak. v J Helsingfors, Finsks, 27. jan. — Edina tovsrns zs izdelovsnje atre-va na Finskem, ki ae je nahajala v Biimacki, je bila včeraj uničena sled požara in eksplozije. Bur-žoazni listi dolže komuniste in zahtevajo militaristlčno alijsneo a Rumunijo in PoJjsko proti Hov-ctski Rusiji. DroM£ Od blisn In od daleč. Konferenca »ivše Avstro-Ogrske se ho vršila tekom februarja v Rimu. Na dnevnem redu bodo mirovne pogodbe ter financijelns in gospo Isrsks vprsšsnjs. Poljska demobthsaeija je pre-eej poeasna. Daai ao njeni šiakšiči ie pred dvemi leti sklenili armad« do akrajnoati zmanjšati, ae danes torufe, katere pridelajo letne nad 33 miljard in. rži in pšenioe, ki je pridelajo letno nad 25 miliard. Vino in krompir doaegeta komaj po (1 miliard. (Po oenak v decembru. Radiševo strankarstvo. Stepen Radič je> izjavil dopisniku "Bal-cana"i Brbi bi ameli biti veseli, da som Hrvste pripeljsl v tabor iberalizma, ker bi sicer prešli h comunistom, socialistom ali pa k clerikalcem. 8 to izjavo je Radič ta j jasno izrazil svoje burŽoazno nazlranje. General Wrangel znani reak-cljonarni in proitlboljševiški general ae naaeli v Belgradu. V Jugoslaviji ao sa take tiče še naju-gedaejša tla, poaebno pa še v ielgradu med porodičsrji, belimi j^n črnimi. Bansslilva policije. V Karlov-cu je bfl aretiran zlikoveo, ki je pod najalgornejlio krinko, p mldsljeno 93 mlljo.iov val otrokovo aaupanje v očeta, kl ae pusti voditi od nJega. . Taki otroci smo vsi. Rodimo ee, Šivimo In umremo v brzovlaku — zemlji, ki se vrti okrog svoje osi. vsli okrog solnca in s solneem vred dalje In dalje najmanj še sto miljonov let — in mi nimamo poj. ma kam ee vali. Potujemo š njo kakor otrok, ki ne ve kam ga vodi «ak. Naša pot je neakončni , spiral, zavita črta. Zamislite si šeno, ki gre čez polje in njeni otroci teks-jo okrog nje; krožeč okrog mate. re in pomikajoč se ž njo dalje, o-trooi gredo v spiral u. Tako Je tudi s nami. Veliko aolnee je mati in polje jc nebo, posejano s svezda-mi. Otroci ao planetje t Zemlja, Jupiter, Maturo, Mart itd,, ki kro Žljo okoli metcre-aolnca in a eoln cem vred potujejo po vsemi r ju pa zavitem tiru. Vemo, da naše solnee potuje i rs 'iiJZsrs&A"9: p*" višnjevi ^i v*, brez obeh roditeljev 25,134, s * ^ ^^ ^^ ^ ^ da naše solnoc je le majkna pikica svetlobe v Rimski cesti, katera se* stoji iz miljonov solne in ueakon-čnlh miljonov planetov, ki so pre-daleč, da bi jih videlo našit oko. V kupeju brzo v laka vidimo mu-■U), kl ae enakomerno giblje v zraku. Zrak v vagonu je miren. Vagon drvi petdeset milj ua uro, to- «e ni prsv nič storilo in srmsda _ šteje ac kakor pred dvemi lek ljanl Polmijsko rsvoate|jptvo 400,000 mož in 41.000 častnikov. LJubljani je prejelo še več ob To »je ponon države I Earvaraki tmstovot zahtevajo i UVOZ barv, ki prihajajo iz Nem iije po izredno nizkih cenah tako viabko eariao. ds bo nemogoče še nedelj* uvažati ta kemn-oc pro-| vastil. da ao odvedli neznani zlo činei več deklet lepotic rariiČnik ateaov. Tod i Hlovenijs se izpe poln ju j* po zločincih poaeboe aame. so sežgali dne ***^."'-te«, t«* >h.«I m«n.m •■ iTmm tmmu peča vat i avojega, v A delaoega Waga ia ao do^gli. da ho poseben senatni kom.tej pre-iskovsl zadevo. sorovali uradniki Narodna banke in zaatopniki finančnega asi milj od nssf Naša zemlja potuje počasi, komaj tisoč milj ua uro in medtem fe v štiriindvajsetih urah zavrti okr9g svoje osi. ftvetlobe, sel od sveade do zvezde, obk roži zemljo aedemkret v manj ko eni aekundl, V enem dnevu prevoaimo na potu okrog sol nos poldrugi mi-Upn milj, v enem letu pe prlblllno 600 miljonov mjij. O muhi lahko rešamo, ds je neumna, kar ne vs ničesar o potovanju vlaka, o človeku pa ne moramo reči tega. Hieer ve človek rev-no toliko Jcakor muha, kar ae tiče tirov in uilja semeljakega vlaka, ki dfvl a solueem vred nekam po vsemlrJu ,ampak človek ve danes eaj toliko, da gre nitkam. Pred petsto leti še ni vedel toga! Takrat Je verjel, da Je »emija plo-skev, ki atojl Ua mestu. Clovsk danes stebta zemljo In jo uatau-čno iauiari \ človek pozna tudi teŠo aolnoa. Muha v kupeju ne va ni-česar o teši vlaka In lokomotive, Človeške sila ni alcer poaebno velika, toda nj*(0ve nerarvlte um ake alle so lahko brez mej iu naenkrat bo človek morda roštl probleme čaaa, proetora in ellja avo-Jega zemeljskega brzovlakš. Prav je, da muba v kupejp m* ve kam gre. Njeba rasburjenoet bi biki prevelika, ako bi spoznala daljavo med Netv torkom in Ran da potnik in muhe ne čutita nobe- Frančiškom, in mogo&> se bi negs vet rs. Mnbs niti ne ve, da se visk pomlče in nima pojms, da potuje od mesta do mesta. Človek ni ms ns Jmsnjšegs poj-ma kam drvi zemlja. Ni dolgo tega, ko Še nismo vedeli, ds se sploh giblje. Tbogi (Islileo je bil prlmo-ran na kolenih izjsvitit "Hlova-eno preklieujem to krlvoveratvo." Krlvoverstvo je bil nauk, da a» zemlja vrti okrog solnca. Dan«« vemo, da zemlja ee vrti in ni trn m več treba pf*kli*avat> te resnic««. Natančno nam jc snana Imt zemlje okrog solnsa. Vcom) tu di, da im' solne« por» naš svet pričal va liti okrog solnca, kako smo mu potniki, prišli na svet In kdaj in kje Im konec potovsnjs — o tem ne vemo nič gotovega. Lnamo ra sne vere, ki nam na različne najine odgovarjajo na to vprašanje ia ki skrfie, da al ljudje preveč ne napenjajo možganov s abstrnkt nim mišljenjem, za katerega m možgani današnjega človeka seli* malo apoaobni Medtem ae valimo dalje. Par ti-aoč ljudi je umrlo in par tisoč ae jih Jr nanodilo v tem trrajHku, kolk" ja kadila z glavo v šipo, rekoč: "Tega pa ne morem proneeti" Ravnotako Je prav, da mi dattaa še ne vemo kam gremo s našim svetom. Ako bi še adsj razumeli vso skrivnosti mogočnih naravnih sil in zna!!, kaj taka našo staro zemljo Ih naa š njo vred, bi bilo naSe re*b|irjenjc preveliko in ftirsikdo bi skočil s našega bran vlska v grob, rekof "Se rtiorem prenesti tega*. Radar se vošiš is New Vorka v Ran Pranelseo, računaš z raznimi postajami: iArtmny, Bnffalo, <14* veland, fbii-ago itd. Kavnotako Ims naš aemel>kl brzovlek svoji kamna kakvšne Ja pogladlla In nakmaila voda v strugi. Kamnena doba itsm Je dala šl- viup rejo iu poljedelstvo, Eene ao prve sejale lu šolo pšenico, rš In ječuiuu, stolklo srujo v kamniti posodi in pekle primitiven kruh. Neulitje SO ukrotili dotuj divje govedo . In odpravili kanlbsllsem tljudožrtje) ter nam dali domafte M Druga postaja aa nami jo doBs brona Človek je Stalil baksr h) ga pomešal s drugo mehko kovino in ls te amesi je akovsl sekiro, meš, sulico in mošnar aa drobljenja ši> tn. Bran Je nadomestil kamen. Nate Je prišlo Šolana, telesa Jg dalo Jlovekv moč ubijanja in o-svajaaja; šelaao ja dalo Alekaan* dra, Cesarja, Napoleona In aadnjo vojno, £eleao Je tndi dalo parni atroj, železnico itd. £eleeo Ja ubile veliko ljudi, prinealo pa je vaš dobrega kot slabega. To valju aa vae dfuge človeška ianajdbe. Za šeelaoui smo dospeli da pa* staja pare. lčovek je vael silo la premoga, ki Je bU nakiipišen v temi jI pred m 11 Jon fn mlijon Vpti In pozneje j« s pomočjo te sile, kl obrača ogromna koleaa, naredile* lektriko, posnemajo!! silo narave, ki bliska v oblakih. PrtfU Je doba elektrike* . ■ Nato jo šal človek v somljo In v*<4 ge solin, kl Je bil ahranjen v olju mlljonletja prsj, prsdno ss Js pojsvfl človek na avetu. Ggaolln Je eksplodiral v stroju ns letalu In dvignil Človeka v srak. j Letalska doba je tu. Človek poenema naravo tndi v letanju. Kkaplodiranje gaaolinn v strojnem cilindru js podobno aka-plmilranju živčne enerHJe na eu živoev v ptici, ki psšene žljo v mišice perutnic. Zemlja je bila enkrat krogla ognja ; to vemo. Polagoma ae je krogla ohladila ml suuaj, toda ogepj, potisnjen v MrodžšSe še 'danea aH I ia prihaja na 4*jci dodala, kakor sama pri aebi. "Samo kaj oem zagrešila, tega ne vem; to je mo ja večna nesreča. Noč in dan, venomer sem ae bala vaeh teh pet let, da aom kriva prod njim. Ko-likokrat sem molila in ugibala neprestano, kakšen bi utegnil biti moj veliki greh pred njim. In glejte, izkazalo ae je, da je bilo resnica." "Kaj ae je izkazalo T" "Bojim ae le, č« ni tukaj nočesa c "njegova" strani", je nadaljevala, ne da bi odgovorila na vprašanje, ki ga je bila preališale. "S takimi ljudmi ae vendar ni mogel zvečati. Grofica M me najrajša pošria, čeprav me je posadila k aebl v kočijo. Vai ao smenjeni zoper meno — ali morebiti tudi on? (Ustniee In podbradek ao ji vedr-grtali.) Poslušajte, ali ste brali o Orlški Otrepje vti, ki je bil na sedmih cborih proklett" ' Nikolaj Vaevolodovič je molčal. "lA sdaj ae obrnem k vam in vaa bom gledala'.'. ae je mahoma odločila. "Obrnite ae tudi vi k meni In poglejte me, toda v oči, Ae enkrat ac hočem prepričati." "Soj vaa gledam ie dolgo." "Hm!" je dejala Marja Timofcjevna, atr-meč mu globoko v obrec. "Močno ate se credill..." Ae nekaj je hotela povedati, oli cdajci se jI je hipoma copct apačil obraz v napadu prejšnje gro-ce; icnova je omahnila ter ae cakrila c roko. "Kaj je vendar c vami!" je vzkliknil Nikolaj Vaevolodovič. Toda groaa ja trajala aamo trenutek; čuden, aumljiv nasmeh ji je soperno raztegnil obličje. "Prooim vaa, knec, vatanite in vatopite," jc Spregovorila nenadoma a trnim, cahlevajočlm, g lanom. "Kako vstopite f Kam naj vslopimf" "Vseh pet let niaem aanjarila drugega kakor to, kako vstopi4on*. Vatanite takoj in atoplte ca vrata, v ono aobo. Sedela bom kakor nič tkkega slutečo; knjižico vzornem v rok«; in cdajci vatopite vi po petletnem popotovanju. Videti hočem, kako bo." Nikolaj Vaevolodovič je aam pri aebi cažkri-pol c zobmi ter zamrmral nekaj nerazločnega. h "Dovoljl" jo dejal in ndaril z dlanjo po miri. "Proaim vas, Marja Timofejevns, ds me po aulšate. Bodite tako dobri ps cherite, sko morete, vso avojo pocornoot. Saj vendar niate popolnoma blazni!" mu jo ušlo v nestrpnosti. "Jutri osna-nim najino poroko. V palačah ne boate nikoli živeli, iabijte ai to is glave. Ali hočete živeti c menoj vae življenje, toda celo daleč odtod? V gorah, ga Švicarskem, je takšen kraj... Ne tajte ae, no aaptatim vaa nikoli in tudi v norišnico vaa ne dam. Denarja bova Imela dovolj, da nama ne bo treba prositi. Deklo boate imeli, sami ns boste opravljali nobenega dela. Vae, karkoli ai salellte mogočega, vam bo dano. Lahko Imate molili, ho-tliH, kamor vam bo drago, In počeli, kar boate hoteli. Jac ae vaa ne dotaknem, niti ne zapuatlm svojega meata, dokler bom živ. fe hočete, vae Življenje ne bom govoril z vami: če hočete, ml boate pripovedovali vaak večer svoje povesti, kakor takrat v Pctrogradu, po kotih. Hrsl vsm bom knjige, če zaželite. Ali zato ostaneva vse življenje na enem kraju; ln tisti kraj je puščoben. Hočete t Ste voljni f Ali aa ne boste ke*ali ter me preklinjali in mučili a aolaamif" l Poslušala ga je c največjo vadovednoatjo ter dolgo molčala in premiiljcvala, "Kar neverjetno se mi zdi vse to." jc izpre govorila navaeaadnje posmehljivo in izbirčno "Potemtakem lahko živim Štirideset let v tistih |prsh " Zaamejala ae je. 1 "Kaj sato! Tudi štirideset let, če učakava." Nikolaj Vaevolodovič je ardito nagubal čelo. » "llm!... Ne pojdem, za noben denar," | ••Niti a menoj ne?" t, "Kaj pa ate vi, da lx hodila z vami t Atiride set let nej ždim pri njnn na gori — ali je pameten 1 Čudno, kako potrpeli ji v i no poatali dandanes Ijadje! Ne, ne. to nI mogoče, ds bi se sokol iapre menil v sovo. Takšen ni moj kne#»" je ponosno In o vzdignila glavo Bilo mu je, kakor ds •»#• zgrinja aenes okrog "Zakaj me imenujete kmr» .in ta koga mo Imate r* je vprašal naglo "Kako? Ali niste knn<" "Nikoli niaem bi." "Tak sami. asmi, v obrsv mi pričnete, da nt-■tknea!" "Hej pravim, da nikoli niaem bil " "Moj Bog!" je plooknila t mkami "Vsegn ss nadejala od "njegovih'* sovrstnikov, sli takšne predrznosti — nikoli! Ali je živ?" je krik nila besno, kakor bi hotela »kočiti v Nikolaja Vae-volodoviča. "Ali ai ga ubil ali ne, priznajl* "Za koga me imaš?" S spačenim obrazom je planil c mesta. Toda ona je ie triumfirsla; ni je bilo lshko preplašiti "Kdo pa te poens, kdo si i odkod si se vzel! Samo srce, moje srce je slutilo spletko vseh teh pet let! Sedim in se čudim: kakšna sleps sova je prišla? Ne, dragi, ti si slab komedijant, še sUbši od Lehjadkina. Sporoči grofici moj globoki po-k Ion in povej, da naj pošlje boijšegs od tebe. Ali te je najela, kaj? V svoji kuhinji te trpi ic milo sti! Vso vašo ukano vidim skozinskoz, in vem, kaj hočete, vsi <|e zadnjega 1" Krepko jo je zgrabil nad komolcem; ona pa ae mu je zaamejala v obraz. "Podoben al mu že, zelo podoben... morebiti si celo njegov aorodnik — to ste zviti ljudje! Toda moj je jaaen sokol in knez, ti pa si čuk šta-cunarski! Moj ae še Bogu ne pokloni, če noče, tebe pa je Aatuška (moj mili, dragi, duša zlata!) po licih očofal, aaj mi je pravil Lebjadkin. In čeaa si ae zbal takrat, kaj te je prineslo? Kdo te je pre-plaiil? Ko aem zagledala tvoj podli obraz in aem padlz, ti pa ai me prestregel — kakor bi ml zlezel črv v srce: to ni 'on', sem si mislila,4on' to ni! Moj sokol ae ne bi bil aramoval pred imenitno gospodično! Oh, Bog nebeški! Vaa moja sreča, vseh pet let, je bila misel, da moj sokol živi tam nekje ca gorami in leta visoke, solncu nasproti... Povej, samozvanee, koliko si dobil? Ki se zmenil za velike denarje? Tebi jaz še groša ne bi dala. Hahgha! Hahaha!" • "ITh, idiotka!" je caikripal Nikolaj Vsevolo-dovič, stiakaje jo še vedno za roko. "Proč, aamozvanec!" jc kri k nila s poveljujočim glasom. "Jaz sem žena avojega kneza, m me strah tvojega noža!" "Noža!" "Da, noža! Nož imaš v žepu. Mislil si, da apim, ali videla sem: nož si izvlekel, ko ai vatopil prej!" "Kaj govoriš, nearečnica, kaj se ti sanja!" je zavpil ter jo sunil z vso silo od sebe, tako da je udarila a glavo in pleči ob divan. Zbežal je ic sobe; toda ona jc krcvljajc ift od-skakovajc planila za njim na hišni prag; ic naročja prestrašenega Lebjadkina, ki jo je komaj ndržal, je kriknila a evilečim smehom v nočni mrak: "Oriška Otrepjev, bodi pre-klet!" IV. "Nož, nož," je ponavljal v neutolažljivem gnevn, široko stopaje po blatu in lužah, ne da bi Izbiral pot. Prijemalo ga je, da bi sc zagrohottl, besno, na ves glas; toda premagoval je smeh. Se le na mostu ac jc zavedel, prav tam, kjer je prfej srečal Fejdko; isti Fejdka ga je čakal tudi zdaj; odkril ae jc, ko je cagledal Mtavrogina, se zarežkl veselo in cačcl smelo in prešerno nekaj žlobudrati. Nikolaj Vaevolodovič jc šel mimo, ne da bi ac uatavil; nekaj Časa aploh ni poslušal potepuha, ki se mu je obesil na pete. Mahoma pa se je spomnil v svoje laatno začudenje, da je čiato pozabil nanj, ravno takrat, ko je hip ca hip ponavljal sam pri sebjt "nož, nož". Zgrabil je postopača za vrat In ga c vao nakopičeno jeco treščil ob most. Fejdka se je v prvem trenotku mislil spoprijeti, ali takoj se jc spomnil, da je slamica v primeri z nasprotnikom, ki jc vrhutega še nenadoma skočil nanj; utihnil je in umolknil, ne da bi sc ickušal braniti. Na kolenih, stisnjen k tlom, komolce za hrbtom, jo zviti potepuh mirno čakal, kaj ho; zdelo se je, da sploh ne veruje v nevarnost. Ni ac zmotil. Nikolaj Vaevolodovič je bil že snel c vratu gorko šarpo, da cvcžc avojemu jetni-knroke; zdajci pa ga je izpustil in pehnil ml sebe. Fejdka je bliskoma akočil na noge in sc obrnil; kratek, širok nož, kakršne nosijo ca škornjem, se mu je mahoma zablisnil v desnici. "Proč z nožem, spravi ga, apravi ga takoj!" je ukazal Nikolaj VsevolodoviČ z nestrpno gesta, in nož je izginil prav tako naglo, kakor ae je bil pokazal. Molče in ncociraje sc jc nadaljeval Nikolaj VsevolodoviČ svojo pot; ali trmasti nepridiprav mu je aledil kakor senca, dasi ni več žlobudral in se je celo spoštljivo držal dober korak za njegovim hrbtom. Tako sta prekoračila most, dospela na breg in cavila zdaj po dolgi, pusti stranski ulici, pojtateri pa je bila vendar krajša pot v središče mesta nego prej po Bogojavljenski. "Ali je rea, kar pravijo, da ai preti nekaj dnevi cerkev okral tu nekje v okolici?" je zdajci vprašal Nikolaj Vaevolodovič. "To ae pravi, odkraja aem prišel aamo molit, čiato »podobno in apoštljivo, kakor hi nič ne bilo,'* je odgovoril potepuh. "In ne le spodobno — čestita, bi lahko dejal." O prejšnji "prijateljski** familjarnoati ni bi-Io ne duha ne a)uha; zdel »e je stvaren in rc*en človek, ki je snal porabiti, da je bil pravkar p« nedolžnem razžaljen "Ko pa me je Bog pripeljal tja," je nada« Ijeval, "eh, aem si mislil, nama dobrota ncb«wka? Zaradi mojega airomaštva se je zgodila tista reč — je pač tako pri nas, ds človek ne more živeti hres vaške pomoči. In verjemite, goapod, meni meniti v škodo me je Bog kaznoval ca greh: komaj dvajset rabljev sem Izkupil zs vae skupaj. Srebrni podbrsdnik svetega Nikolaja jc šel zastonj, češ da ni priaten " "In čuvaja ai zaklal?'* "Te ae pravi, s čuvajem sva bila akupaj na delu, šele proti jutru sva se aprla pri reki. kdo b«» nosil vreče. Olajšal aem ga malce. Bog ml greh odpusti." (Dalje prihodnjič). ' DVONOŽEC Sa drago egodbe. NARAVOSLOVNE PRAtLJICB Spisal Siri Prevedel frano Bolka. (Dalje.) "Lisica nas je imela za norca," je godrnjal jelen. "Dv6noŽee jo je aeveda vjel in jo vzel v svojo službo,*' je menil slavec. Aele proti jutru je priletel vrabec brez sape. I "Lisica je mrtva!" je kričal. •Leži na brežuljku pred hišo Dvo-nožčevo. Sam sem jo videl. In poleg nje leži mrtva goa." Pri tem se je dvignila levinja in ž njo so sc dvignile vse živali. "Lisica je zaaledovala avoje oaebnc namene," je tekla levinja. Padla je na lovu. Na nikogar Več se ne moremo zanesti." To rekši je šla polagoma s po-vešeno glavo domov. Deteto poglavje: Lev. Neke noči — par dni po zborovanju živali na travniku — je ležal lev kakor navadno v avoji votlini in buljil s'svojimi rumenimi očmi predse. Njegova soprogu je apala, ali so je vaaj delala, kakor bi spala. Vsak trenotek je globoko vzdihnila. Vae v gozdu je molčalo. Ijev je dobro vedel, kaj pomenijo vzdihi njegove soprogo in znal je, o čem ao govorile živali v gozdu. Nobena njihovih tožba mu ni bila nccnana; nobena zaničlji-va beseda, ki so sc govorile o njem, ni šla mimo njegovi^ ušes. Niti ca trenotek ni dvomil o razpoloženju živali zoper svojega kralja. Tudi ni bil pozabil, kdo je govoril najzapičljivejšc o njem. Znal jih bo dobiti, ko pride ura, da bo zopet vpostavljcn red v gozdu. Dan za dnem je moral poslušati zaaramovanja od svoje soproge, ali več ni pazil nanje. Prišel bo čas, ko ga bo prosila odpuščanja in ga zopet ljubila in občudovala. Jn njegovi otroci ga bodo zopet spoštovali, kakor poprej. V zgodovini gozda bo Živel kakor kralj, za katerega vlade jc država bila v veliki nevarnoati in težki nesreči, ki pa je konočno vendar ostal v vseh bojih zmagalec. Lev sc je dvignil in šel počasi skozi gocd. • ' "Kralj živali gre na lovi" jo rekel jež, ki se jc plačil skozi grmovje. % "Glejto kako je ntršav!" je ca-klical netopir. "Koža visi ja na njem." "Že dolgo noči ni lovil," je rekla sova. "Njegove oči žare od lakote." Kralj gocd a pa niti mislil ni na psu, vleči ae, aam pa je tudi po^ iskal svoje ležišče. All cdaj je čul cbijati konja v hlevu; krava je mukala in pe rutina je kukurikala in žlobudrala. Zopet je moral ven in našel je vse tvojo živali v trepetu in silni coni. Konj je bil vea poten in kokoši, race in goai ao letale nemirno aemterja. "Kaj naj to pomeni?" ae je vprašal Dvonožee.^ Odprl je vrata in stopil v noč, neoborožen in nag, kakor je bil vstal raz svojega ležišča. Zašu melo jc v grmovju pred hišo, lev je skočil ven ; ali Dvonožcu ae je poarečilo, umakniti ae po bliakovo in zapreti in zapahniti vrata. Za trenotek je atal v velikem strahu in ni vedel, kaj naj atori. Skozi linico v vratih je videl, da leži lev pred grmovjem, rumene oČi, bleščeče od arda, obrnjene na vrata in pripravljen na akok. Dvonožee je uvidel, da je prišel čaa, ko ae mora odločiti dolgo odlašani boj. Pomislil je, poklicati svoje sinove, izplaziti se pri drugih vratih in napasti leva odzadaj. (Ali sinovi so spali na različnih krajih v hiši in na vzhodu se je Že avital dan. Ko bi jih iskal, mogel bi kdo od družine iti iz hiše in paati levu v žrtev. Ko pa je tako atal in razmišljal, minil ga je atrah. Dejal ai je, da jc dovolj moža, da sam ubije svojega sovražnika. Tihoje vcel avoji najboljši sulici, poizkusil skrbno ostrino, globoko zasopel in odprl vrata. Ali leva ni bilo tu. Dvonožee je gledal na eno in drugo stran, ne da bi odkril svo jega sovražnika. Ali bil je atar ic kušen lovec; zato ni dvomil, da ac jc vlegel lev v Zasedo. Mirno je atal med vrati, vaako žilo napeto, pripravljen na boj, ki je moral priti. ^ V grmovju jc zašumelo nalahko in obnenem je zagledal Dvonožee oči živali med listjem. Vedel je, da ne sme izgubiti časa, ker če bi akočil lev poprej, bilo bi prepozno. . , ) Vrgel je torej eno sulico in zadel leva v oko. Strahovito rjovenje se je začulo. ln zdaj je pre-bodla druga sulica arce levovo. Vai v hiši so poskočili pokonci in pritekli na piano. Lev je ležal mrtev, velik in veličasten v pogled. Čuvaj ga je oblajal in ga hotel vgricniti, ali Dvonožee ga je nagnal: "Vendar je bil kralj goeda! — Zdaj pa naj sc oznani vsemu svetu, da je mrtev in da spada cdaj kraljeatvo meni." Potem so mu odrli kožo in jo obesili na visok drog, ki so ga ca-sadili sredi polja, da ga je bilo videti daleč naokrog. "Lev je mrtev!" je kričal vrabec od vrat do vrat. "Dvonožee jc umoril kralja goeda. Njegova koia visi na drogu preh hišo . . . ne veselja poshišsti tvojih Čenč." "Ne tako naglo, bratranec," # rekel orangutan in ae vaedel po. leg njega. "Tvoje vspehe pripo-znavam vseskozi. Imel si arečo Moj bog, tvoje vrline tudi nočem zanikati. Tvojo stvar ai naredil imenitno. Zgodba a konjem je bila izvrstns. In cdaj si tudi leva tika-nil . . ." Češa hočeš pravzaprav od mene, črv nesrečni?" je vprašal DvonoŠec neatrpno. t "Združiti ae' hočem a teboj, bratranec! Ce ae zaveŽeva midva, obvladava vea svetuj "Kaj ai znorel?xKaj naj začnem s tako amešno, bedasto živaljo, kot s iti? Ti mi ne moreš prav nič ko-riatiti! Beži, ali pa ti ictrkam ko. iuh, da boš večno mislil na to!" Orangutan je atopil nekoliko nazaj ali ae ni umaknil. "Ti bi ai moral vendarle premi, »liti, bratranec!" je menil. "Bodi zmožen kakor hočeš — koristiti ti morem vseeno. Posredovalec morem biti med teboj in med živali-mi. Znam maraikaj, česar ti ne znaš in česar ne razumem, se lahko naučim* Raz jablano, na kateri aem imel avoj aedež, sem študiral tebe in tvoje početje, ko ai bil na polju; marsikatero tvojo zvijačo aem Že apocnal. Moraš vedeti ..." Dvonožee je vstal ln prijel orangutana ca roko. "Pridite, da ai nekaj ogleda te!" jozaklical v hišo. In prišla je cela družina in strmela v orangutana. "Ta dečko tukaj, hoče ustanoviti z menoj društvo," je rekel Dvonožee smeje. "Meni namreč, da ae je z gledanjem že naučil moje umetnosti. Pridite, postavimo ga v kletko; zabava naj naa n evojimi kaprijolami, kadar dežu- K' Vae naaprotovanje *orangutano vo ni pomagali. Dvoženec ga je držal trdno, kmalu nato ao izgoto-vili njegovi sinovi kletko, v katero so v jetnika zaprli. "Sorod8tvo je in oatane sodr-ga," je godrnjal, ko je sedel na tleh kletke in ai iskal bolhe. • (Daljo prihodnjič.) lov. Kakor v spanju jc šel v sme- sam sem jo videl." ri, v kateri je ležala hiša Dvo-1 Živali ao drle od vaeh atrani nožčeva. Jelen je je skočil preko skupaj, da se prepričajo aame o pota. ali ni ga videl. Počasi je hodil dalje, dokler ni prišel na proator, kjer je stala na .višini hiša Dvonožčeva. Ael jc naravnoat proti nji, preskočil ograjo in se vlegel v grmov je, ki je raatlo pred vrati. Tako Je ležal na preži. Nikdo ga ni mogel videti; aamo njegove rumene oči ao sc svetile izmed listja. In s enim akokom jc mogel hiti pri vratih. Dvonožee je spal nemirno to noč. Metal ae jc na svojem ležišču ic kož nsokoli; in ko je konečno zaspal, je Čuvaj tako silno Isjal. da je moral pogledati kaj jc. Luknjo, skozi katero jc sicer lezel čuvaj, je zaprl, ker je zadnjič goska šla po tem potu in padla roparju v žrtvo. "Kaj imaš, čuvaj?" je vprašal DvonoŠec. Pes jc lajal neprestano dalje in Je skakal ob gospodarju kvišku. Ta jc odprl msjhno linico in gle dal oprezujoče ven. Vendar ni videl ničeaar. Zapovedal je torej dogodku. Ob robu gozda ao strme le plašno k hiši Dvonožca in ic eraka doli so gledale ptice prestrašene na zemljo. "Zdaj je vsega konec!" je rekel jelen. In tako je bilo. Tekom dneva pa je prišel orangutan k Dvonožcu, ki jc sedel pred svojo hišo, in ga takole ogovoril : "Dober dan, bratranec!" Dvonožee je ogledal došleca nc da bi odgovoril. "Morda ai slišal," je nadaljeval orangutan, "da aem vae aorte slabo govoril o tebi. Ne tajim, da sem bil nekoliko nepreviden. Ali ti vendar veš sam ... da kdor vidi tako nbožno družino, se boji pred priveskom. Sam imam otroke; in dandanašnji ni lahko, ae prebiti. Kacventcga ai me enkrat udaril s svojo palico. To se vendsr izenači." , "Česa hočeš od mene?" jc vprsšsl Dvonožee. "Nimsm ne VESTI IZ JNUL Dva statistična podatka iz ia ledenega ozemlja. Trst šteje po novem ljudskem štetju okoli 263 tisoč prebivalcev. Pred vojno jih je bilo kakih 220 tisoč in ker se v tem čttn gotovo niso tako pomnožili, je jatno, da pomeni tistih/ 40.000 naraetka priaefjence ic "odrešujoče" domovine. Sedaj je očitno, zakaj ne more domači živelj živeti in čemu se morajo tržaški sodrugi na žive in mrtve bojevati za vaakdanji kruh. Gorica ima 31.000 prebivalcev. BA2> BI IZVEDEL ZA moja dva bratranca David in Johna Sušteršiča, doma ic Pra-proč pri Straži na Dolenjskem. I-mam celo važne atvari jima poročati iz atarega kraja od njih mlaj-le aestre omožene Sajovic. David se menda nahaja nekje v Colora-di. John pa v La Salle, 111. Rojake prosim če kdo ve ca njih na-ilove, da mi to aporoče ako bodi ta sama čitala ta oglaa naj ac mi prijavita na moj naalov: Jožef 3ušteršič, 1091 E. 67th Steet, Cle veland, Ohio. OAdv.) Imamo v salogi slad. kašelj, sladko? In vaa drmrspotrebifiae. Poskusite ia as prepričajte, da Je doau pri *as, kuhani vedno le najboljši In aaies noj«. Dobiti Js todl zbirko sodov, tla le Ml pošti, točna v vos kraje. dostavimo naročilo p« Grocerijam, aladčllsraai fta v pre-Jalae ielosatae damo primeren poet pri večjih naročilih/ PIHto po pust . ____ informacij« aat frank oglar, Pošiljamo denar v staro domovinoa slovenskot^hrvatsko,^"daijilacuo in istro. - te&ttfrJSST prodajemo sifkarte na vse unue. t radne ure ao: 9 jutro do 5 gvečer. Pondelek in ooboto do t:30. KASPAR STATE BANK, chicago, 1ll. 1900 Bhaa Ialand Avenue