Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K Haaesaenna ttavllka 10 «. • Reklamacije so poštnine prose Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna pett-vrstica-(Širina 88 mm) za enkrat 20 vin,-večkrat po dogovoru. 49. štev. V Ljubljani, v torek, dne 26. aprila 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise sadist: Uredništvo .Rdečega Fsrapora>, Ljubljana. — Za denarne poSiljatva naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpvavnUtvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Selenbnrgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca aprila, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor4* izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K I4-— za pol leta 91 7*— za četrt leta 19 3*60 na mesec 99 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta 99 • Za Ameriko: i i za pol leta K 9-80 za četrt leta 99 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri- poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Državni zbor. Poslanci imajo počitnice radi pravoslavnih praznikov in sicer kar do 6. maja. Saj ni dela 1 Vlada ima predlogo o posojilu pod streho, finančni minister sme pumpati celo 220 milionov namesto 180 in tako je vse v redu. A preden je prišlo do tega, je morala zbornica po nerodnosti Pattaia doživeti še hud vihar. Gospodje od večine bi bili radi šli že v petek večer na «urlaub», čeprav nimajo pravoslavnih praznikov. Da bi to omogočil, je hotel predsednik še v petek sklicati drugo večerno konferenco in postaviti tretje čitanje posojilne predloge na dnevni red. Pet minut pred 6. se je končala redna, dnevna seja; ob 6. je pa že hotel imeti večerno sejo. Temu se je odločno uprla opozicija in nastal je tak hrup, vsakršnega zbornica že dolgo ni videla. Pattai je moral opustiti večerno sejo. Tretje čitanje posojilne predloge se je torej vršilo v soboto. Seveda se je sprejela z večino, zakaj proti posojilu so glasovali samo socialni de-mokratje in Slovanska enota. Potem se je razpravljalo o Vukovičevem nujnem predlogu radi dalmatinskih železnic. Odločno je nastopal za te železnice in zato, da se prisili Ogrska, izpolniti svojo dolžnost, sodrug dr. Ellenbogen. Nekatere izpremembe je predlagal dr. Šušteršič. Sledile so Še nekatere interpelacije, potem se je seja zaključila in zasedanje od-godilo. Prvi majnik in delavske sabteve. Povsod kjer prebiva zavedno delavstvo, se bo tudi letos praznoval prvi majnik in priredilo se bo ob tej priliki mnogo manifestičnih shodov. Načelni pomen praznovanja je znan in ostane seveda ne-izpremenjen, kakor so neizpremenjeni cilji sociali- stičnega delavstva. Toda delavski položaj tudi v kapitalistični družbi ni vsak dan enak; ne glede na načelni program, stoji za delavce zdaj to, zdaj ono vprašanje v ospredju in prvi majnik daje najprimernejšo priliko, da poudarja delavstvo tudi svoje aktuelna zahteve. Z ozirom na to priporoča izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke shodom, ki se bodo vršili dne 1. majuika, sledečo resolucijo: Dae 1. majnika 1010. zborujoči delavci V poudarjajo ponovno svojo neomajno solidarnost z razredno zavednim, za naj višje cilje socializma se bojujočim delavstvom vseh narodov. Zavedni delavci na tem zboru ponavljajo, da je njihova odločna volja, bojevati se z vsemi močmi za skrajšanje dnevnega dela na osem ur, da jim bo mogoče, živeti kulturno življenje, obraniti si telesne in duševne moči ter si pridobiti izobrazbo, katero jim odreka kapitalistična družba. Današnji zbor ponavlja, da se bo zavedno delavstvo neustrašeno bojevalo za vpeljavo splošne in enake volilne pravice v vse politične in upravne zastope, za katere še ne velja. Socialistično delavstvo z ogorčenjem opazuje, da ne nabaja pri merodajnih činiteljih nobene zaščite spričo draginje, ki zadaja leta nezdržema tako narašča, da je ogromna večina delavstva prisiljena, odrekati si celo primitivne potrebščine vsakdanjega življenja. Zbor poživlja pred vsem vlado in državni zbor, da pospešita take trgovinske pogodbe, ki postavijo jez naraščajočemu oderuštvu in obenem ublaže industrielno krizo, ki povzroča nevarno brezposelnost delavstva. Zbor poživlja vse prizadete činiteije, da pospešijo že predo'go zavlačevano socialno zavarovanje, ki je smatrati za nujno odplačilo na račun dolga, s katerim se je socialistična družba zadolžila delavstvu; zbor zahteva, da se izvrši socialno zavarovanje na nepopačeni demokratični podlagi in da se ohrani najširša samouprava delavstva. Zbor odločno protestira proti stalnemu nalaganju novih vojaških bremen in proti neustavni navadi, da se izdajajo milioni in milioni za militaristične zahteve, ne da bi bili prej dovoljeni od poklicanih ustavnih činiteljev; protestira proti pomnoževanju državnih dolgov za neproduktivne namene in proti načinu državnega gospodarstva, ki se ne briga za potrebe širokih delavnih slojev. Zbor zahteva tako preuredbo davčnega sistema, da se oproste davščin nujne življenske potrebščine in da se javna bremena razdele po pravični propor-ciji z ozirom na bogastvo in dohodke, Na zboru navzoči delavci izrekajo, da spoznavajo v svoji organiztciji in v svojem časopugu najprimernejše orožje za priboritev svojih pravičnih zahtev in nalagajo vsakemu zavednemu delavcu brezpogojno dolžnost, pospeševati z vsemi močmi delavske organizacije in z največjo vnemo razširjati delavsko časopisje. Pernerstorler. Jutri praznuje poslanec sodrug Eagelbert Per* nerstorfer svoj šestdeseti rojstai dan. Z neštetimi socialnimi demokrati Avstrije ia drugih dežel bodo tudi slovenski socialisti prisrčno čestitali možu, ki si je pridobil v dolgih letih nevenljive zasluge za delavstvo. Pernerstorfer, ki je bil mnogokrat cilj strupenih napadov iz vseh nasprotaiških taborov, zasluži tembolj, da se ga z vsemi simpatijami spo- minjajo delavci na dan, ko prestopa prag, izza katerega se štejejo leta starosti. Zasluži to tembolj, ker je kljub brezprimerni delavnosti in resničnim uspehom vedno ostal čudovito skromen. Pernerstorfer je bil sam porojen v proletarskem svetu. Njegov oče je bil krojsč, a že kot mladenič je kazal Eagelbert nenavadno živahnost in delavnost, kateri ima zahvaliti, da je mogel končati študije. Ko je Pernerstorfer vstopil v javno življenje, so bila v Avstriji narodna vprašanja akutna in v tedanjih razmerah je bilo zelo umevno, da so razgrela tudi njega. Toda že v dijaških letih se je njegov nacionalizem bivstveno razlikoval od šovinizma. Njegova ljubezen do svojega naroda se ni nikdar niti za trenotek prelevila v sovraštvo do katerega drugega naroda. Pač pa smo ga neštetokrat slišali, ko je z navdušenim občudovanjem govoril o prebujenju in o povzdigi malih narodov. Zlasti za Jugoslovane je vedno gojil velike simpatije in mnogo ve o naši, zlasti pa srbski in o stari hrvaški literaturi. V prejšnjih časih je bil Pernerstorfer demokrat. Ko je prišel v politiko, so bili še živi spomini na oseminštirideseto leto in na tedanjo odkritosrčno demokracijo. Toda nemško meščanstvo je kmalu pozabilo na načela in cilja revolucije. Na njih mesto je postavilo medli liberalizem, ki ga Perner-stoifer nikdar ni maral. Meščanska demokratična stranka ni mogla priti do veljave, ker so iz nje uhajali ljudje tja, kjer so pričakovali več koristi — eni v liberalni, drugi v nacionalno-radikalni, tretji, med njimi Lueger, v krščansko-socialni tabor. Končno sta le še dva ostala zvesta demokratizmu: Dr. Kronawetter in Engelbert Pernerstorfer. Do leta 1877. ni imela socialna demokracija nobenega zastopnika iz svojih vrst v avstrijskem parlamentu. A onjeaa zagovornika v najhujših časih sta bila Kronawetter in Pernerstorfer. V dobi izjemnega stanja, ko je delavstvo trpelo krvave pro-gone in ko se ni našla t parlamentu nobena stranka, ki bi bila vstala proti policijski brutalnosti, vladni okrutnosti in justičaemu krvološtvu tedanjega časa, sta bila Kronawetter in Pernerstorfer edina, ki sta branila delavstvo in v pravem demokratičnem smislu zastopala njegove interese. Kronawetter je končno zapustil politično bojišče, Pernerstorfer pa je prišel tja, kjer je bilo njegovo pravo mesto. Spoznal je, da prava demokracija ne more biti drugačna kakor socialna in njegov vstop v stranko je bil izza dolgega delovanja za delavstvo le še formalnost. Kakšno zaupanje si je pridobil med sodrugi, se je najbolje pokazalo, ko je socialna demokracija s svojimi 88 poslanci dobila pravico do podpredsedniška v državnem zboru in je bil Pernerstorfer soglasno izvoljen na to mesto. Z zavednim proletariatom vseh narodov te države želimo tudi mi sodrugu Pernerstorfer ju, da bi še mnogaja leta zdrav in krepak delal med nami na korist gibanju, ki ima osvoboditi svet. Prvi majnik. v Polju. Sporazumno s italijansko politično organizacijo in s strokovnimi, zaupniki je sklenil politični odbor, da praznujeta prvi majnik skupno jugoslovanska in italijanska socialno-demokratična stranka. Dogovorjen je sledeči ipored. Ob 9. dopoldne se zbero delavci po strokah na trgu pred «Delavskim Domom*, kjer bo konce rtirala mestna godba. Odtod pojde Isprsvod x godbo in zastavami po mesta na zborovališče za Ijndski ibod, o katerem Se objavimo podrobnejše podatke. Ob 3. popoldne bo na vrtu Delavskega doma velika Ijadiki vesolics z obilnim in izbranim sporedom. Za vse potrebne priprave je izvoljen poseben odbor. Politični odbor je poskrbel, kolikor je aa njem ležeče, da bo praznovanje prvega majnika dostojno. Sodrugi! Odvisno je pa od Vas, da se ta želja popolnoma uresniči, zakaj impozantna bo slavnost tedaj, če se je udeležite polnoštevilno. Praznovanje prvega majnika, ki ga je po svoji volji sklenil proletariat vsega sveta, mora tudi puljske delavce najti pripravljene, da pokažejo svojo zavednost in solidarnost s sotrpini vseb narodov. Sodrugi v Pulju in okolici! Udeležite Be torej polnoštevilno vseh priredeb, pripeljite svoje žene s seboj in agitirajte vsak v svojem krogu, da bo praznovanje res impozantno! ♦ St. Križ pri Trato. Za praznovanje letošnjega prvega majnika je bil sklenjen sledeči spored: Ob 8. dopoldne se priredi msaifeitacl|ikl obhod r godbo na čelu po vasi. Od 9. do 11. je določen čas za razne stran* kine pogovore, za razdelitev majskih znakov i. t. d. Ob 11. dopoldne bo llndikl ihod v dvorani gosp. Maganje. Poročevalec sodrug Regent iz Trsta. Ob 3. popoldne IJndsks veselica • koncertom, Šaljivo pošto i. i d. na dvorišču gosp. Maganje. Sodrugi! Udeležite se polnoštevilno vseh priredeb in pokažite tako zopet, da ste zavedni delavci! Sodrugi! Prvi majnik se približuje. Skrbite za dostojno praznovanje I Tržaška konferenca. V nedeljo, 24. t. m. je bila v tržaškem Delavskem Domu konferenca deželne organizacije za Trst io okolico, ki je opravila jako pridno in, kakor se ■me pričakovati, tudi plodonosno delo. Za vodstvo konference sta bila izvoljena so-druga dr. Dermota in S to jač i 6 za predsednika in sod. Vendermin za zapisnikarja. Izvrševalni odbor stranke je zastopal Etbin Kristan. Poročilo o delovanju političnega odbora je podal sodrug Regent Politični odbor se je večkrat deloma obnovil, deloma izpopolnil. Glavne akcije, s katerimi se je bavil, so bile sledeče: Volitve v bolniško blagajno v Trstu; ustanovitev izobraževalnih društev pri Sv. Ivanu in na Greti; vseučiliSko vprašanje; slovensko ljudskoSolsko vprašanje v Trstu; razne manifestacije; deželnozborske volitve v Trstu 1909; o^je volitve 1909; državnozborska volitev v III. okaajn; goriske volitve 1908. Mnogo dela je imel z ustanovitvijo in t izdajanjem •Delavskega Lista*. Ob raznih prilikah je politični odbor prirejal shode v mestu in okolici, pred uita-novitjo goriske deželne organizacije tudi po Goriškem. Posredoval je pri imenovanju slovenskega strokovnega tajnika v Trstu. Obširno je sodrug Regent poročal o delovanju socialističnih poslancev V tržaškem deželnem zbora. Sodrug Avg. Novak je podal sledeče tajniško poročilo: Od iadnje okrajne strankine konference, ki se je vršila dne 36. jsnuarija 1908, je posloval odbor, iavoljen na tej konferenci skozi 14 mesecev, t, j. do 19. marca 1909; od tega dneva pa dragi pol. odbori ki je bil izvoljen na strankinem shodu, do danes. Delovanje pot. odbora I. dobe ob-4 sega v prvih dveh mesecih 12 sej pol. odbora, 1 skupno sejo s strokovno komisijo, 1 skupno sejo s po!, odborom italijanske stranke. Polit odbor je delegiral agitatorje iz svoje srede v razne kraje na Goriško v času deželnozborskih volitev, bavil se je na svojih sejah večjidel s svojim glasilom «Delavski List*, z goriskimi deželnozborskimi volitvami iz z istrsko volilno reformo. Delovanje pol. odbora II. poslovalne enoletne dobe obsega 22 sej pol. odbora, 2 seji s pol. odborom ital. sekcije, 2 seji s pol. odborom ital. sekcije in strok, komisijo, 1 sejo z društvom «Ljudski Oder», 1 sejo s zastopnikom osredn. izvr. odbora, 1 sejo s zastopnikom goriškega pol. odbora, 5 sej z hišno upravo in raznimi zastopi, 2 seji s pol. odb. ital. sekcije, strokovno komisijo in zastopi železničarske organizacije, 2 seji z »Odborom slovenskih staršev*, 12 sestankov z zaupniki in strankinimi pristaši, 3 javne shode s predmetom kliče ogenj in žveplo na breznarodne socialiste, ki pravijo, da so tudi regnicoli ljudje, ki niso sami krivi, da morajo po svetu s trebuhom za kruhom, kamor jih pozovejo kapitalisti. V «Soči> strašno zameri socialistom, ki trdijo, da kapitalisti ne vabijo regnicolov na delo v Trst ali drugam v Avstrijo iz narodnostn h ozirov, marveč, iz profi-tarskib. V «Soči» je velik narodnjak, kakršnih le malo leta po slovenskem svetu okoli... Primerilo se je pa, da je sprejel te mož-narodnjak v svojo tiskarno tudi tisk obskurnega italijanskega dnevnika «Gazzettino popolare*. Potreboval je več stavcev, pa si je enega ordiniral iz Italija — regnicola torej! Na nekaj ni hotel pomisliti pri tem: organizacija tipografov ima svojo posredovalnico za delo; delodajalec se mora nanjo obrniti, kadar potrebuje delavcev; organizacija pa mu odkaže de» lavce, katere ima na razpolago. Možu-narodnjaku torej ni bilo treba hoditi v Italijo po regnicola, ker so tipografje tudi v Gorici na razpolago. Dokler je tako, organizacija ne pripušča najemanja delavcev od drugod, da se ž njimi tlači mezda domačih delavcev in množi dobiček delodajalca. Lastnik »Sače* si tega ni dal dopovedati, zato je doživel v svoji tiskarni štrajk. Sedaj pravi, da je ta štrajk terorističen ! Ono pa ni bilo teroristično, če je hotel on tiskarsko organizacijo po glavi udariti P! Ono pa ni bilo teroristično, če je on pognal predsednika tiskarske podružnice, ki je prišel ‘ intervenirat k njemu, na brezobramo surov način?! In kaj to, č« mož narodnjak, ki ima polna usta zabavljanja na goriški laški mestni magistrat, sedaj proti svojim delavcem teka po pomoč na ta magistrat P! Koliko duš je pravzaprav v tem možu narodnjakuP Kolikor jih mu dovoljuje njegov profitarski nagon! To smo hoteli priobčiti našemu občinstvu, da se zopet vidi v jasni luči, da se za kapitalista narodnjaka nehava narodnost vselej in takoj ondi, kjer se začenjajo interesi žepa. In ker so interesi neznansko veliki, je gotovo, da morajo biti oni interesi neznansko majhni... Sicer pa pričakujemo z gotovostjo, da bo morda »Edinost* nastopila z vso potrebno energijo proti regnicolom, ki jih jemlje v službo lastnik «Soče* v Gorici, da ž njimi škoduje domačim delavcem. Enaka pravica za vse kapitaliste, laške in slovenske, v Trstu in v Gorici! — Bolniško blagajno u poile ustanovi ljub-ljunska občina po dunajskem vzoru. Konštatiralo se je, da so v bolnišnici plačevale rodbine za obolele služkinje tekom zadnjih 10 let okroglo po 800 K na leto. Gospodarjev, ki bi bili pripravljeni se zavarovati, je skoro 900. Letno bi se plačevalo od vsakega posla po 2 K, tako da bi bil morda še nekak prebitek. Poročevalec dr. Oražen je v obč. ■vetu omenjal, da ni skrbljeno za ambulantno zdravljenje in tudi v bolnici le za 14 dni. Priporočal je pa, da se ta blagajna ustanovi; magistratu ■aj se naroči, da izposluje potrditev pravil. — Občinski svet. Lenče je bil proti tessu, da bi veljalo zavarovanje tudi za okolico, toda njegov predlog je propadal. — Opoilolonalnl »Slovenec* hvali na vse pretege Haerdtlovo pragmatiko za državne uradnike in uslužbence. Socialni demokratje so v državnem zboru dokazali, da je ta pragmatika čisto predpotopna, ker nalaga uradnikom in uslužbencem neštete dolžnosti in jim omejuje najenostavnejše državljanske pravice. Ampak ravno to je «Slovencu» menda vleč. Uradniki in uslužbenci naj v politiki ubogajo tistega, ki ima moč v rokah. In ker ao to pri nas klerikalci, so popolnoma zadovoljni. Vendar je pa čudno, da se «opozicionalen» list tako ogreva za nagobčnik, ki ga natika vlada. Ali si klerikalci res pripravljajo pot k vladnim jaslim P — Kramlritvo gorlških kršč. soalalcev. Ves ivet že ve, da je v Winterthuru v Švici stavka lidarjev, ki traja že čet 9 mesecev in da rabijo podjetniki vsa sredstva, a katerimi bi il pridobili stavkokazov. Posebno se vlačijo agentje po Goriškem in kaj pridno zahajajo v Renče. Naša stranka je napela vse moči, da bi preprečila zahajanje slovenskih zidarjev v Švico. Kar naenkrat pride glasilo srednjeveških novostrujarjev «Novi Ca;» in začne hujskali zidarje iz Renč, kaj da ubogajo socialisti, da nič ni res, kar govore o stavki, da imajo zidarji tara dober zaslužek i. t. d. In res se je dalo več zidarjev iz Renč premotiti od te falotarije, pa so šli v Švico delat stavkokaze. Kako bodo prišli nazaj, še ne vemo, ampak vemo, da je to najsramotnejše izdajstvo, ki so ga mogli zagrešiti goriški krščanski socialci. Tako hoče ta svojat vzgajati značaje! Ali Vas ni sram, gg. Kremžar, Brecelj, Pavlica e tutti quanti, da si pritiskate na čelo pečat krumirstva? — Četrta deška šola v Ljubljani. Svoj čas j je mestni šolski svet predlagal, naj se III. mestna deška ljudska šola postavi v Kolizejskem okraju in ne na Prulah. Obč. svet temu ni pritrdil, temveč se je začel baviti z vprašanjem nove IV. ljudske šole v Kolizejskem okraju. Mestni šolski svet priporoča sedaj sezidavo te šole v bližini kavarne Evrope. Ima naj 5 razredov in 3 samostojne meščanske razrede. Te nasvete je obč. svet na zadnji seji akceptiral. Obenem je ponovno naprosil dež. odbor, da prevzame plačevanje učiteljev na ljubljanskih mešč. šolah. — Zaitrnpila ib je v Kandiji dne 16. aprila t. 1. z lizolom neka Marija Papež, ki je bila pred kratkim v blaznici na Studencu. Pripeljala se je v Novo mesto, kupila v lekarni steklenico lizola in ga izpila. Prenesli so jo k primariju dr. Defrance-schemu, ki ji je izpral želodec, toda bilo je prepozno. Umrla je v ženski bolnici dne 18. aprila ponoči. — Delavca lainlo. V sredo popoldne okoli 4. je zasulo v Gorici na Placuti delavca Angela Brešana iz Ločnika, starega 29 let. Tam so napravili nad starim globokim kanalom jarek za neko novo izpeljavo. Jarek je bil precej globok, pa nič podprt na vrhu. V delu jarka se je zemlja stisnila skupaj na vrhu, ker ni bila podprta ter zajela delavca, ga stisnila do vrh prsi, tako da je samo glava in del ramen gledalo iz zemlje. Brešana je tako pritisnilo, da je bil takoj mrtev. Omeniti je, da je delo vodil magistratni stavbni urad. Če je taka malomarnost pri oblastih, kako naj se pričakuje kaj boljšega pri privatnikih? — Streljajoči straža. Iz Osjeka javljajo: Pri shramu za smodnik v Bolju je straža opazila, da se bližata poslopju dve osebi. Bila je noč. Ker je ena izmed oseb ustrelila z revolverjem, je vojak snel puško in zaklical «Kdo je? Stojte*. Ker se neznanca nista ustavila, marveč je počil še en strel, je vojak pomeril in sprožil. Zjutraj so našli v bližini smodišnice mrtvega laboranta vojaške lekarne Ljud. Andriana in narednika 16. polka Frana Sedlaks, prideljenega garnizijski bolnici. O zagonetni aferi so uvedli strogo preiskavo. — Vojaški nabori so zadnje čase postali prav poučni. Za goriško okolico n. pr. se je vršil nabor pretekli teden v Gorici. Opažalo se je, da manjka iz raznih občin polno nabornikov. Iz županije Kojsko in Čepovan n. pr. je bilo pozvanih na nabor 179 mladeničev, prišlo pa jih je le 120. Drugi so po svetu okoli, v Ameriki in kdove kje se. V soboto bi bilo imelo priti k naboru na Vrhniko 119 mladeničev, a jih je prilo le 98, drugi so pa v Ameriki. Potrjenih je bilo 42. Te številke povedo pač marsikaj. — Armadni nadiornikl. Cesar je z najvišjo odredbo z 9. t. m. ukazal, da se imajo odslej •generalni armadni inšpektorji* imenovati armadni nadzorniki. Armadni inšpektor Albori je vpokojen. Za armadna inšpektorja sta imenovana: poveljnik III. kora Potiorek in poveljnik VII. kora vitez Frank. Sedaj so 4 armadni inšpektorji: imenovana dva, nadvojvoda Evgen in general Varešanin. — Vojaški lamomor v Oradoa. Ustrelil se je v Gradcu Viktor Bednarčič, pešec pri domobr. polku št. 3. Neki korporal ga je po krivem naznanil, da je hujskal nekega tovarša k upornosti; Bednarčič je moral k raportu, kjer ga je stotnik silno oštel. To je vojaka tako užalilo, da ae je ustrelil. — Nevaren mišji itrap. Deželna vlada za Kranjsko je poslala vsem okrajnim glavarstvom na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani sledečo okrožnico: G. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odredbo z dne 19. okt. 1900, št. 11.707 razglasilo, da vsebuje sedaj v trgovini nahajajoči se mišji in podganji strup' ogljikovi barit. Steklenice imajo napis: «Neopasno ravnanje. Strupa prosto, hkaznica za strup nepotrebna.* Ta izdelek se zelo uspešno uporablja in razširja — vendar pa ni brez strupa, marveč je celo zelo strupen. Na steklenicah nahajajoči se napis zavaja ljudi, zlasti manj izobražene, da pri uporabi podobnih sredstev zelo neprevidno ravnajo. — Slavna trgovska in obrtna zbornica ie torej v smislu došlih navodil naproša, da opozori interesente na to, da so navedena podgane unifiojoča sredstva, ker vsebujejo ogljikovi barit, podvržena utesnitvam § 16 ozir. 12 min. naredbe z dne 12. aprila 1876. Socialni pregled. ** Za delavce i kamnom je zaprt Ffiriten-bvnnn pod Untersbergon pri Salcburgu. Cenjene dopisnike prosimo prav uljudno, naj pišejo razločno. Ne zahtevamo krasnopisja, ne pisateljske umetnosti, ampak vsaj tako naj se nam piše, da more uredništvo brati in da ve, kaj hoče dopisnik povedati. Posebno ne pišite drobno in gosto. Pazite, da bodo imena čitljiva. Sicer je uredništvu nemogoče, da bi ustrezalo. Se to: Poročajte čim mogoče hitro! Zadnje vešti. Odložene minietrike konference. Dunaj, 25. aprila. Skupna ministrska konferenca, ki je bila napovedana za danes, se je odložila na nedoločen čas. Baviti se je imela s skupnim proračunom, ki še ni dovoljen od delegacij ter z vojnim proračunom za leto 1911. Ker pa Khuen noče prevzeti obveznosti za bodočnost, se bo počakalo, kakšen usph prineso ogrske volitve Khuenovi vladi. Volilni boj na Ogrskem. Budimpešta, 25. aprila. V opozicionalnih krogih se razširja govorica, da odstopi Khuen-Hedervary po končanih volitvah in napravi prostor grofa Ivanu Zichymu (ki je do kosti klerikalen.) V devetem okraju je včeraj govoril justični minister dr. S s e-kely o volilni reformi. Dejal je, da se bo vje* mala z vsemi demokratičnimi zahtevami, vendar se pa ne bo dotikala (upravičenega* historičnega značaja Ogrske. Vlada ne bo nič odlašala; volilna reforma se uresniči v najkrajšem času. Temešvar. 25. aprila. Včeraj je tukaj govoril bivši podpredsednik državnega zbora N a v a y. Socialisti so demonstrirali proti njemu s klici: «Kaj je s plošno volilno pravico ?» Ko je dobil besedo dr. Brody, se je hrup tako povečal, da se je moral shod zaključiti. Vodja socialistov dr. Roth je dejal, da ne bodo socialisti Navayu več dovolili govoriti v Temešvaru. Francoske volitve. Pariz, 24. aprila. Na volilnem shodu na Montmartru so anarhisti streljali z revolverji. Socialistični kandidat R oua ne t je bil ranjen. Vdrli so tudi v uredništvo pa s tem odgovorom niso zadovoljni, marveč zahtevajo, da ju odpusti. t Sola, kakkno li žela klerikalci. V klerikalni Belgiji imajo za 5., 6. in 7. šolsko leto tak-le urnik za en šolski dan: 1. Jutranja molitev, zapovedi, dobro mnenje, tri odstavLe rožnega venca, evangelij. 2 Računstvo, tri odstavke rožnega venca, odmor. 3. Dva odstavka rožnega venca, zemljepis, litanije matere božje, dva odstavka rožnega venca. Sklep ob polenajstih. H.Suffner Llnbllana mestni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine In srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenlk na zahtevo zastonj ln poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 87 Gostilna ,Pri panju1 = Vegova nlloa št. 10 SE se priporoča ra mnogobrojen obisk lastnik £eonardo Galante itaa nsjboljše pijače; dobiva se iiboren «pelinkovae», goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26— 5 £jubljatia Dunajska cesta Sl. 17 priporoča svojo bogato zalogo Močenje postelje 30-25 se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost' in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velburg P 848 (Bavarsko.) Hano in okol. šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. - 59 Kavarna 'Uniono1 v Trstn | nlioa Caseraa in Torre Blanca se priporoča. f K -vu 'f..t f :i f :t 1 :t f :i 1:11 :t f :t t i Z naznanja vsem cenj. konsuraentom Ljubljane, da otvorl t torek, 26. aprila T Ljubljani t Sodni ulici it. 4, poleg gostilne Br. Novakovičev IV. svojo prodajalno. Prodajalna bo odprta od 7. ure zjutraj do 12. in od 2. do 8. ure zrečer. Kdor še ni član — ker se bo v prodajani oddajalo blago le članom — ta naj pristopi; zglasi se lahko v ta namen bodisi j ti prodajalni ali pa v pisarni, Šelenbur-gava ulica 6/II. " ra odbor. SKS6 12-1 najbolj varno naložen denar le o slouenshl Svojim čitateljea priporočano, da se ozirajo na take tvrdke, ki lngerlrajo v naše« listu. Častiti gospod Gabrijel Plccoll lekarnar 63-44 v Ljubljani. VaSo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle peeeetnlk In premlranl medvedji loveo v Korltnioah, pošta Knežak pri it« Patru na Kraau. jffiestni hranilnici ljubljanski Stanle hranilnih olog nad 38 mlllionoo hran. Rezeronl zahlad nad I mllllnn kron. Za varnost denarja ]e porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnik otrok in župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica hranilne vloge obrestuje po 41/« %ter pripiroje ne-vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko p o šila tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovane prenehalo. Posoja se na zemljišče po 5% na leto in proti amortizovanju posojila po najmanj Vi0/« na leto. Dolžnik more poplačati avoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice ia Vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domafie hranilnike Priporočamo jih zlasti staršem, da 2 njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljalata slovenska hranilnica tudi kreditna drnltoo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantni) ulici št. 3. mm v Tnlafan it«T. 108. Talalon itnv« 108. Delniška dražba združenih plvovaren Žalec ln Laški trg v Cjubljani:.•• > pripono« mj« Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. 68—li lulijsUlj i« iNltlvafsi urednik Fran Barij, Tilka Iv. Pr, Lamprat v Kranju.