' bNISTVO Z Al?JE je v Ljubljflni, Frančiškanska nlica St. 8 i l(na I nadstr.). Uradn? ure *t) stranke so od 10. do 11. i,|ne 'j„ 0a '6. do 6. poroldne vsak dan vazen nedelj in bikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefntnkirana pisma se ne sprejemajo	:	;	:
Optjina • celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za *o-Oert?ko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80. Četrtletna *0 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-~.
posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan ruzen nedelje in praznikov
•' .*	ob	j;o? 11. i!o;>o!(;ne.	\	*.	•
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenhnrgbvi ulici šlev. C, (1., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer, Inseiali: enoetopna peli i vi s tiča 30 vin., podojen prostor, poslana
:::	m t i klan t. do vin. — Inserale sprejel) a upravnistvo.
Neliankirana ali premalo frankirnna pisma se ne sprejemajo — ............ Reklamacije	Ušla	so	poštnine proste.	————-
te v. 752.
hs—===========
V Ljubljani, v petek dne 5. decembra 1913.
Leto III.
Francoska kriza.
Pariz, 3. deccmbra. Padec ministrstva, kateremu je bil na čelu >od Barthou, gotovo ne bi vznemirjal Ev-:4 ker ni njegov šef nikdar igral take vloge,
»i bila kaj posebno pomembna za svetovno •ovino Na krmilo je prišel pravzaprav le tli tega ker je bila zadrega za osebo, ki f bila prevzela vlado v nejasnih razmerah ti <Noske zbornice. Kritičen je bil položaj mini-Va Barthou od prvega dneva, kajti popol-* zaupanja ni užival gladki mož ne na des-(v na levi. Kakor ga je zadrega spravila na ►sle tako ga je zadrega doslej držala po jn £e ne bi bilo drugih okoliščin, bi sc-»zuinil brez hrupa in brez velikih nckrolo-kot mož, ki je opravil svoj skromni poklic igar čas je potekal.
Okolščine, ki so v zvezi z njegovim pad-p Pii dajejo tudi tej krizi večjo važnost. Ako fhenio v poštev vse razmere, lahko pravi-da imamo opraviti z začetkom krize mili-*ma z uporom narodov zoper večno obo-Vaiije ki jim sesa kri in jim ne da dihati, »cija velja za bogato deželo. S svojim ka-om zalaga denarja potrebne države na \ koncih sveta. Samo svoji zaveznici Ru-ie posodila že omenajst miljard. Kljub te-ij postajajo venomer naraščajoči stroški mi-izma neznosni, in po tem bi se dalo soditi, ^o za druge narode vojaška bremena ena-^trašna mora.
Merilo za francosko oboroževanje daje curenca z Nemčijo. V Berlinu opravičujejo e zahteve z revanšno idejo, o kateri mislili vsaj pravijo, da napolnjuje vse francoske e. V Parizu pa kažejo, kako se šiloma raz-nemška armada, pa plašijo Francoze, da se ^čija pripravlja na nov napad. Kakor je ■ *čija zahtevala ogromne investicije za svo-fojsko tako je tudi Francija pritisnila na o zbornico, da iztlači iz nje nove žrtve za larizem.	•
Najprej je vlada zahtevala petsto miljonov trtiljerijske potrebščine, za trdnjave in za tegične namene. Iznajdba nekega artiljerij-fra stotnika, ki omogoča, da sc predelajo ^ki topovi kalibra 7.5 cm in postane nabava fckih havbic vsled tega nepotrebna, je poučila, da se je ta kredit skrčil za osenule-A miljonov.
\i Todav lada je navalila s pomočjo naeio-SiCne veCine francoskemu ljudstvu še dru-reinc Z brutalno vpeljavo triletne službe, .j*, bj izenačila pomanjkanje rekrutov. Ta Honarna reforma je zahtevala, ne glede na mn obremenitev proračuna, 440 miljonov na-t-at za vojašnice in njih opravo ter za obo-n\c'povečanega števila vojakov. 234 nii-bv je dovolila zbornicaž e za tekoče leto. Vojaški stroški so znašali s tem že 860 mi-bv Meseca junija pa se je spomnila vlada. ia mornarico in je zahtevala še zanjo 140 onov, tako da je bila zdaj okrogla miljarda or v Nemčiji kompletna. Zahtevati je bilo eda lahko, nastalo pa je vprašanje, kako naj a izredni izdatek pokrije. Socialisti, ki njso li preprečiti triletne službe ne ostalih 'za-y so hoteli vsaj delovne sloje obvarovati nen pa so predlagali, naj se posluži Fran-enakega sredstva kakor Nemčija, namreč ratne dače od premoženja. Vlada ni marala ak izhod, ker se ni hotela zameriti kapitalni Predlagala je posojilo, ki naj bi se vr-v dvajsetih letih, češ tako se breme bolj Jeli; pokrilo pa naj bi se z dohodninskim kom, ki bi vendar zadel bogatejše razrede. Iz različnih vzrokov se je stvar zavlekla parlamentarne počitnice. Ko pa so se po-ici vrnili v zbornico, je bil položaj zopet iz-inenjen Višina vojaških stroškov se je znat-povečaia. ker- je bil z vpeljavo triletne služ-sprejet tudi dodatni predlog radikalca Vin-ta da naj odpadejo vse olajšave in naj bo k francoski državljan brez izjeme zavezan :iti tri leta. S tem se izdatno povečava šte-» aktivnih vojakov in namesto 440 miljonov lilo zdaj treba že 585 miljonov za vojašnice lodobne potrebe.
Med tem je bil predložen tudi proračun za 1914 lu ta je povzročil velikansko, nepri-
0 presenečenje. Izkazoval je namreč 794 onov frankov primanjkljaja.
Da si pomaga iz zagate, je vlada predlo-
1 nov načrt posojila. Najelo naj bi se tisoč to miljonov frankov in sicer devetsto miljo-
-	za izredne enkratne vojaške izdatke leta 3 in 1914., štiristo miljonov pa za pokritje
dosedanjih dveletnih izdatkov v Maroku. Zadnja zahteva je bila maškarada, ker je šlo vladi le za to, da vsaj deloma pokrije proračunski primanjkljaj. Kajti pred volitvami se ni upala vpeljati za osemsto miljonov novih davkov. Njen predlog za pokritje deficita je bil ta: a) Sto miljonov prebitka iz leta 1912., ki bi se moral porabiti za pokritje dolgov; b) Štiristo miljonov posojila; c) Tristo miljonov novih davkov, eventualno pa naj bi sc z ozirom na volitve tudi teh tristo miljonov pokrilo s posojilom na kratek rok.	«
Proračunska komisija, ki igra na Francoskem zelo veliko vlogo, kajti njene razprave tehtajo toliko, kolikor zbornične, je prišla zaradi tega z vlado v konflikt. Odklonila je njen načrt in je predvsem dovolila le devetsto miljonov posojila, ki naj bi služilo izključno za pokritje vojaških izdatkov; zbornica pa naj bi po sklepu komisije obenem s tem posojilom sklenila tudi one davke, s katerimi naj se pokrije odjilnčevanje in obrestovanje posojila.
Vlada je protestirala. Namenoma pa je postavila stvar na glavo. Dejala je. da je za Francijo in njen kredit žaljivo, če sc zahteva od nje zalog za posojilo, češ Francija vendar ni Turčija ali pa Venezuela. Toda komisija ni mislila tako. Njen namen ni bil ta, da bi kapitalisti zarubili državne dohodke, ampak da bi se s sklej)om davkov zavezali bogati razredi, katerim služi militarizem drugače kakor siromašnim. Če se ne bi sprejel predlog komisije, bi bila nevarnost ta, da se sedaj sklenejo izdatki, pozneje pa se prevale vsa bremena na neposedujoče sloje.
V	bistvu se torej suče boj okrog davčne reforme, v prvi vrsti okrog progresivnega osebnega davka, ki ga je Barthou pred počitnicami sam obljubil. Da velika buržvazija, na katero se je vlada kljub vsem demokratičnim pozam, naslanjala, z vsemi štirimi brani svoj žep, je razumljivo; toda za demokracijo in pred vsem za socialistično stranko je važno, da prav sedanji trenotek porabi, kajti če bi ga izpustila, bi bila davčna reforma, ki naj |ira-vičnejc razdeli bremena, za nedogledno dobo lahko pokopana. Kadar so militaristični izdatki na varnem, nima demokracija nobenega orožja, s katerim bi mogla odvrniti novo obremenitev.
Nekaj časa je bilo videti, kakor da je Barthou vendar zmagal. Posojilo je bilo naposled dovoljeno v znesku 1300 miljonov, kakor je hotela vlada. Ali nato je nastal nov spor. Vlada je namreč zahtevala pri posojilu določbo, da veljajo za rente »enake imunitete kakor doslej.« Besedilu samemu komisija ni ugovarjala; sklenila pa je komentar, ki pravi, da je za te »imu-intete^ smatrati le privilegije privatnopravnega značaja, nikakor pa ne davčno prostost. Ali prav to je kardinalna razlika. Vlada hoče rente obvarovati davka, komisija pa namerava z davčno reformo obdavčiti tudi rente. Predlog ki je zahteval davčno prostost, je dobil v zbornici 265 glasov; proti njemu pa je glasovalo 290 poslancev. Usoda vlade je bila s tem zapečatena.
Barthou je hotel z davčno prostostjo rent doseči višjo ceno pri podpisovanju novega posojila. Ali Jaures in bivši finančni minister Cai-laux sta z energičnim bojem prekrižala ta načrt. Na Francoskem je doslej petindvajset miljard že izdanih rent. Če se obdačijo le s štirimi odstotki, znaša to miljardo. In dočim mora vsak mali trgovec, vsak kmet plačevati dohodninski davek, naj bi Francija darovala kapitalistom to miljardo! Toliko obzirnosti ni mogla zbornica posvetiti ne kapitalistom, ne ministerskemu predsedniku, četudi je gospod Barthou spojil vprašanje rentne davčne prostosti z zaupnico in se pri tem znašal nad proračunsko komisijo.
Barthou je padel. Če pa je obstoj svoje vlade vezal z davčnim privilegijem za rente, se to lahko smatra za dokaz, da je tudi pri francoskih kapitalistih treba že posebne vabe, če sc hoče od njih dobiti miljarda za militaristične stroške. Patriotizem ne zadostuje več; ako ni izrednega profita, zaklepa kapitalizem svoje blagajne tudi »najnujnejšim« zahtevam militarizma. Tako je padec kabineta Barthou znamenje, da dosegujejo vojaške zahteve tisto mejo, kjer se izpreminjajo v očitno nevarnost vsega narodnega gospodarstva. Delavski razredi ne morejo več dajati, kapitalistični pa nočejo; tako se približuje bankrot oboroževalne blaznosti.
Nezaupnica za Bethmann-Holluega.
V	nemškem državnem zboru je bila s pod-
o	ogromne večine predlagana državnemu icelarju Bethmann-Holhvegu nezaupnica. Ko pišemo, še nimamo poročila, če je bila tudi ejeta. Ker pa politične stranke v Nemčiji ne reminjajo svojih sklepov čez noč kakor av-jske, je skoraj gotovo, da je Reichstag ostal ž-beseda in povedal gospodu Bethmannu, da ne strinja z njegovimi nazori o zabernski
Dva visoka gospoda sta govorila v nem-m parlamentu. Državni knacelar je priznal ližno vse, kar se je pruski soldateski v al-
zaškem mestecu očitalo, toda s svojo suhoparno zgovornostjo sc je trudil, da bi čimbolj zmanjšal pomen vojaških provokacij, ki so razburile vse prebivalstvo. Besedo »Wackes«, ki jo smatrajo Alzačani za žaljivo, jc hotel obrniti na humoristično stran, češ Alzačani ne bi smeli biti tako občutljivi, saj imenujejo sami Pruse tudi Švabe. S to primero pač nič ni opravil; kajti ko je golobradi lajtnant od alzaških rekrutov zahteval, da se morajo pri njem zglaševati z besedami »Ich bin etn Wackes«, se gotovo ni hotel šaliti, ampak jih poniževati. In med priimkom »Švab« in »Wackes« je razlika pfecej ve-
lika; zakaj »Švab« je naposled le ime živečega plemena, Wackes pa pomeni vagabunda. S svojo razlago ni imel kancelar sreče pri državnem zboru.
Še na večji odpor pa je naletel, ko je začel naravnost zagovarjati postopanje vojaških oblasti. Od namestnika v StraBburgu do župana v Zabernu so vsi civilni funkcionarji v nasprotju z vojaškimi in jih dolže, da si laste pravico, katerih jim ne daje noben zakon, da se drzno postavljajo nad civilno oblast in da s svojimi žaljivimi provokacijami ovirajo delo sprave v Alzaciji. Vojaška oblast je proti vsem zakonitim določbam na svojo pest uvedla v Zabernu obsedno stanje; kancelar kot vrhovni načelnik civilne uprave pa ni imel nobene besede za njeno avtoriteto, ampak je priznal vojaščini pravico, da »brani« to, kar imenuje sama po svojih nazorih svojo čast tudi tedaj, če se ne ozira na zakonite meje.
Gospod Bcthmanu-Hollweg je čital Alzačanom in vsem, ki so kritizirali postopanje nezrelega lajtnanta in prevzetnega polkovnika, levite, češ vse, kar se je zgodilo v kasarni, je bilo tako malenkostno, da se jircbivalstvo zaradi tega ne bi bilo smelo razburjati. Poslancem, iz-vzemši konservativne junkerje, se je to zdelo čudno; kajti vojaški izzivači se niso omejili le na kasarno, ampak so si prilastili policijsko moč v mestu, preganjali so jirebivalce z nasajenimi bajoneti, žugali so, da bodo streljali, in lajtnant. ki jc začel s provokacijo, je celo napol hromemu delavcu brez količkaj resnega povoda razklal glavo.
Če je bil državni zbor že med kancelarje-vim govorom zelo nervozen, ga je pa vojni minister Falkenhayn, ki opravlja svojo službo pač šele kratek čas, tako razdražil, da je bil v tej zbornici malokdaj enak vihar. Alzaško prebivalstvo jc imenoval pruski general razgrajajoče kričače, časopise, ki so kritizirali dogodke, pa hujskaške organe. Vojni minister ni mogel dokončati svojega stavka. Ko so bile izrečene te besede, je planila vsa levica pokonci. Olasni protesti so zadoneli in hrup je bil tako velik, da je moral general nekoliko minut čakati, preden jc mogel nadaljevati. Potem je zopet zavijal. Dejal je. da že davno ne gre za »pretirane« pregreške lajtnanta ali njegovih rekrutov, ampak za časnikarske hujskanje, za punte, za sistematično psovanje vojaštva. Tudi tem besedam je na mestu odgovoril protest.
Vojni minister je nadaljeval: Če bi se umaknili takim pojavom, bi se gotovo za trenotek lahko dosegel mir. Ampak to bi bil goljufiv mir. Kajti med jedjo sc javlja apetit. Taki dogodki se ne smejo trpeti.
Ne enega stavka ni izpregovoril gospod Falkenhayn, ne da bi se bili oglasili strastni protesti. Brez vsake potrebe je hvalil armado, le da bi zanjo konstruiral nekakšno posebno pravico. S svojim govorom je škodoval še kan-celarju, kajti celo stranke, ki bi se bile morda z Bethmannovo mlačnostjo še na kakšen način sprijaznile, so po generalnih prevzetnih in izzivajočih besedah spravile obzirnost v žep, in že prvi govornik, član centrmna Fabrenbach, je izjavil, da je državni zbor razočaran, ker je pričakoval, da se bo iskala resnica, česar pa kancelar in vojni minister nista storila. Vojni
minister je kazal nepotreben pogum, in govornik upa, da ministrove besede niso odmev njegovih zadnjih pogovorov; kajti če bi bila taka, bi bil to črn dan za nemško državo. Falkenhayn je bil namreč zadnje dni pri cesarju, kateremu je nedvomno poročal o zabernskih dogodkih. In da je v zbornici izrekal Viljemovo mnenje, je že verjetno, zakaj da je cesarju prebivalstvo takoj »civilna bagaža«, čim je v kakšnem konfliktu z vojaščino, jc davno znano.
Konec je bil ta, da je napredna ljudska stranka vložila predlog, ki smo ga že včeraj objavili, da se obravnavanje zadev, ki so bile predmet interpelacij, od strani državnega kan-celarja, nc vjeina z nazori državnega zbora.
Za podporo tega predloga, ki izreka kance-larju neprikrito nezaupnico, je vstala razu« konservativcev vsa zbornica.
Odločnost, s katero je nemški državni zbor nastopil proti megalomaniji militarizma, mora povsod napraviti velik vtisk. Nobenemu poslancu ni bilo neznano, da je bil Falkenhayn pri cesarju; lahko je bilo tudi uganiti, da kancelar in vojni minister ne govorita drugače kakor misli Viljem. Toda to ni imponiralo Reichs-tagu. S predlogom napredne ljudske stranke je jasno konstatiral, da ne dovoljuje militarizmu nobenih predpravic, in da je zoper militarizem pripravljen braniti pravice civilnega prebivalstva in odgovornih civilnih oblasti.
Vse to je naposled popolnoma logično in naravno. Ali avstrijskemu državljanu se zdi skoraj čudno. Kajti pri nas nismo vajeni take odločnosti, in niti misliti si ne moremo, da bi se n. pr. naše delegacije, pred katere spadajo vojaške zadeve, v podobnem slučaju upale tako nastopiti proti Berchtoldu in proti Krobatinu. Nemški državni zbor ima še vedno buržvazno večino, ki je jiatriotična, lojalna, cesarska. Ali v važnih vprašanjih ljudskih pravic se nemški državni zbor zaveda, da zastopa ljudstvo. In po tem se ravna. Pri nas pa nimajo meščanske stranke samozavesti in poguma. V Nemčiji dobiva državni kancelar nezaupnico, v naših delegacijah dovoljujejo Berchtoldu zunanji proračun, Krobatinu vojaške zahteve, Hausu mornariške kredite; v avstrijskem državnem zborji aportirajo Stiirgkhu vojaške zakone tisto minuto, ki jo predpisuje, trpe izjemno stanje paragrafa 14 in požirajo na povelje svoje lastne sklepe.
Taka jc razlika med meščanskimi stran kanii v Nemčiji in pri nas. Zato jc v Nemčiji napredek, pri nas pa klavrnost.
Berlin, 4. (Posebno poročilo.) Po končam debati je zbornica danes glasovala o predlogu napredne ljudske stranke, ki jc bil včeraj vložen z ozirom na odgovor kancelarja Bethinann-Hollwega na interpelacije zaradi zabernskih dogodkov. Zbornica ie sprejela predlog, ki pravi, da se kancelarjeva izvajanja ne strinjajo z nazori državnega zbora, z vsemi proti konservativnim glasovom, t. i. z 293 proti 54. Kancelar Bethmann-Iiollweg je šel poročat cesarju Viljemu. Ker izreka sprejeti predlog nezaupanje, nastopa kriza, ki se more rešiti le z deml-sijo kancelarja in vojnega ministra, ali pa z razpustom državnega zbora. Pričakuje se prvo.
Dnevne beležke.
— Za ožje volitve v Ljubljani, ki bodo jutri od 8. dopoldne do 2 popoldne na istih voliščih kakor glavna volitev, veljajo legitimacije, ki so jih volilci imeli v pondcljek. Kdor bi jo bil
izgubil, lahko dobi drugo pri deželni vladi, mora se pa izkazati s kakšno legitimacijo. Tudi glasovnice izdaja danes od 9. dopoldne do 1. popoldne ter od 3. do 6. popoldne vlada v pisarni št. 11 (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice) jutri pa se dobe glasovnice pri volilnih komisijah. Ker jc volilna dolžnost, mora vsak volilec glasovati. Kdor sc brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 kron. Pameten razlog za socialističnega volilca bi bil pač ta, da ga ožja volitev med gospodom Turkom in gospodom Kregarjem nič ne briga. Ali zakon ne pozna tega razloga, ampak opravičuje le: 1. Ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče; 2. Ako zadrže volilca uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. Ako je volilec na potovanju izven Kranjske dežele; 4. Ako zadrži volilca bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske zadeve; 5. Ako zadrže volilca prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine. — Kdor se torej ne more opravičiti s'tem ali onim razlogom, ki jih navaja zakon, mora glasovati. Seveda pa ni treba, da bi n. pr. železničar izpustil vožnjo zaradi te volitve ali pa da bi se bolan delavec dal nesti na volišče.
— Volitev deželnih poslancev iz trgovske in obrtne zbornice na Kranjskem. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko ima v torek
16.	t. m. ob 5. popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu je volitev dveh deželnih poslancev.
•— Socialnodemokratične volllce v Ljubljani opozarjamo, da je deželno strankino zastopstvo sklenilo: Absolutno načelo za ožjo volitev je to: Ne za klerikalno stranko! Sicer pa si vsak volilec lahko izbere način, ki se mu zdi najprimernejši. Lahko zapiše na glasovnico
gospoda Turka, če pa noče tega, pa lahko odda prazno glasovnico ali pa neveljavno, to se pravi, da se lahko zapiše nanjo karkoli razun klerikalnega kandidata.
— Kandidati S. L. S. v mestih bi trgih. V Ljubljani sta kandidata v obeh volilnih okrajih g. Ivan Kregar, pasar in hišni posestnik v Ljubljani in g. dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; v Kranju in Škofji Loki kandidira g. Anton Sušnik, c. kr. profesor v Ljubljani; v dolenjskih mestih pa g. profesor Bogumil Remec, vodja Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Dr. Vinko Gregorič kandidira v okraju Kamnik - Radovljica - Tržič, g. Mihael Arko v Idriji in g. dr. Janko Marolt, zdravnik na Vrhniki vokraju Vrhnika - Postojna - Lož.
— Kranjski deželni odbor pred upravnim sodiščem. Kranjski deželni odbor ima od finančne uprave v najemu pobiranje davkov od
! vina, mesa in sadja v 20 okrajih in mora od tega plačevati zakonito predpisane davščine. Doslej je imel deželni odbor vedno čisti dobiček od te najemnine, lansko leto pa je imel 85.242 K izgube. Finančna direkcija v Ljubljani je pa od najemninske kavcije, ki jo smatra kot glavnico in ki je vložena v obligacijah v vrednosti 142.250 K, predpisala deželnemu odboru poseben pridobninski davek. Proti temu davku je vlofcil deželni odbor priziv na upravno sodišče, ki je v sredo razpravljalo o tej zadevi. Kranjski deželni odbor je utemeljil svoj priziv s tem: Ker ni bilo čistega dobička, zato tudi ni upravičen davek in kavcije ni smatrati kot glavnico. Vladni zastopnik je izjavil nasproti temu, da izguba ne oprošča od pridobninskega davka in da se odmeri v tem slučaju davek po merilu ena od tisoč od glavnice. Kavcijo pa je smatrati za glavnico, ker brez kavcije bi se ne mogel izvrševati obrat. Upravno sodišče sc je pridružilo mnenju vladnega zastopnika in je zavrnilo priziv kranjskega deželtiega odbora.
— Tržič. Lepo število glasov je dobil socialno demokratični kandidat sodrug Pintar pri nas. Ali dobil bi bil še več glasov, če ne bi bili
nekateri delavci — prodane duše. V srce nas je zapeklo, zavedne socialiste, 'ko smo opazovali, kako so se uklonili delavci volji svojih izkoriščevalcev. Od jutra do večera gara dela-vcc mojstru in mu prodaja svojo telesno silo, a potem mu pa na dan volitev pokaže, da ga priznava tudi za gospodarja svojega mišljenja in se mu uda kakor suženj. Nekateri so tako delali iz strahu pred odpovedjo. Ali ti sotrpini naj pomislijo to-le: Kolikokrat smo že dejali trži-škim delavcem — organizirajte se! — organizacija delavcev je enakovredna sila kapitalističnemu denarju! Če bi imeli delavci v Tržiču že sedaj močno organizacijo, kateremu mojstru, podjetniku bi kanilo v glavo, da bi odpustil delavca za to. ker ni glasova! pri volitvi po njegovi volji? Vsak bi si premislil, kajti vedel bi, da stoji za tem organiziranim delavcem četa tovarišev, ki ne bo mirno gledala, kako se krati enemu od njih osebna svoboda. Do prihodnjih volitev moramo ustvariti za vse naše delavstvo organizacije, ki bodo jake in pogumne in potem ne bo več prodanih duš ob volitvah. Nekateri delavci pa so seveda tudi taki, da so iz same hinavščine, da bi se prikupili gospodarju, glasovali klerikalno. Pa tudi tržiški liberalci so pridno lovili delavske glasove. Nekaj naivnih kalinov so ujeli gospodje. — Naš kandidat sodrug Pintar je dobil tudi v Lomu 3 glasove (Piber v Lomu 150, Kržišnik d) 3 so bili neveljavni in da bi Pibrova zvezda lepše blestela, da bi bil Lom zapisan kot izrecno črna posest, so naknadno razveljavili Še glasove za Pintarja. — Kovorski župnik Jur je bil pa že med glasovanjem tako radoveden, da je obračal vsako glasovnico proti luči. Če ni bilo na glasovnici Pibrovega imena, je ves jezen zalučal tako nekrščansko glasovnico v koš. — Debeli očka Golmajer Karl, čevljarski mojster, je silno zmerjal tiste svoje delavce, ki niso volili Pibra. Oolmajerju povemo, da naj le malo robanta na svoje delavce, ker delavci imajo tako prosto voljo kakor on. Kaj bi dejal on, če bi delavci zahtevali od njega, naj voli socialnega demokrata?
—	Volilna agitacija, ki so jo naši sodrugi opravili do volitev za splošno kurijo, bi bila majhnega pomena, ako bi sedaj vse delo zaspalo in ne bi rodilo drugih, trajnih sadov. Socialna demokracija ni stranka od danes do jutri, ki Stavija vse na eno karto in išče hiter uspeJi, ki naj se doseže kakorkoli, brez obzira na to, kaj da pride pozneje. Socialno demokratično delo gre za trajno rešitvijo delavskega razreda in mora zaradi tega apelirati na globoko razumevanje svojih pristašev, na njih vztrajnost, na organizirano sodelovanje vseh. To je pri nas težko, zakaj na eni strani so ljudje vajeni, da sploh nič ne mislijo, ampak capljajo kakor ovčice za pastirjem, na drugi pa vidijo le to. kar prinaša današnji dan. Kar je bilo včeraj, je pozabljeno; kar bo jutri, je še predaleč. Socialna demokracija pa zahteva od svojih pristašev, da se zamislijo v zgodovinski razvoj vseh reči, da spoznao nujnost dogodkov, da spoznajo, kateri činitelji vplivajo na razvoj in ga določajo, po kakšnih zakonih nastajajo in se izpremiujajo razmere; to mora socialna demokracija zahtevati, kajti le s tem spoznanjem more delavstvo dobiti podlago, na kateri si bo zgradilo boljši doni. Če bi hotela socialna demokracija napili- ; niti vsako dnevno neumnost in z barnumskimi senzacijami loviti pristaše, bi tudi lahko zelo hitro postala velika stranka. Zakaj to res ni težko, in toliko spretnosti bi tudi naši ljudje imeli, da bi delali reklamo z velikim bobnom, s širokoustnim kričanjem in z osebnimi burkami. S tako taktiko pa ne bi bilo nič pridobljeno za socializem in nič pomagano delavskemu ljudstvu, kateremu se mora vcepiti spoznanje, da se bo rešilo le s svojo močjo, da potrebuje zato organizacijo in da mora biti v organizaciji vsak posameznik ne le član, ampak sotrudnik in sobojevnik. Zaradi tega tudi volitve za nas nimajo tistega pomena, kakor za meščanske stranke. Volilna agitacija ne more biti za nas nič druzega kakor člen v verigi našega trajnega dela. Izkušnje, ki so bile pridobljene v tem gibanju, se morajo izrabiti za novo delo. In vsak zaveden sodmg mora pomagati, da prinese to delo sadove. Kdorkoli je v agitaciji količkaj sodeloval, je pač opazoval in opazil. kje so se pojavili volilci. ki jih še nismo imeli, kje je bilo kaj razumevanja za našo stvar, tudi če še ni toliko dozorelo, da bi nam bilo prineslo volilne uspehe, kje so tla potrebna
TniTiri, -li- I. r rr i r'.in rrT i
naše agitacije in kje so že ugodna za organizacijo. Vse te izkušnje bo treba sedaj izrabiti za bodočnost. To pa bo le mogoče, ako gredo stranki vsi zavedni sodrugi na roke. Lokalne organizacije morajo v svojem delokrogu storiti, kar je mogoče, da porabijo položaj. Posamezni sodrugi pa lahko veliko pomagajo, ako naznanijo stranki, kar so opazovali v tem gibanju. Kdor nikakor ne ve, kako bi to storil, si za prvi začetek lahko pomaga s tem, da naznani svoj naslov deželnemu zastopstvu jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani, Šeletiburgova ulica 6. Dobil ho navodila, in ne da bi se moral zaradi tega ugonobiti, bo lahko pomagal. Od nobenega pristaša ne zahteva stranka, da se raztrga, ampak brez skupnega dela je vsak napredek nemogoč. Vse sodruge, ki imajo dobro voljo, torej vabimo, naj se na omenjeni način postavijo v službo stranke, pa naj tudi druge sodruge nagovore na to. Nihče naj ne misli, da bo nepotreben. S to ali ono malenkostjo, ki jo mimogrede opravi, bo lahko koristil gibanju, brez katerega je rešitev delavskega ljudstva nemogoča.
— Vojaškotaksnini obvezancem. Vsak vo-jaškotaksni obvezanec, ki bo imel 1. januarja 1914 svoje redno bivališče v Ljubljani, se mora v teku meseca januarja 1914 v svrho odmere vojaške takse za leto 1914 zglasiti v Ljubljani pri mestnem magistratu, v hiši št. 27., III. nad. v pisarni vojaškega referenta (ne več v Mestnem domu.) Zglasitev se izvrši lahko ustmeno ali pismeno na predpisanih tiskovinah.
— Vsi prijatelji vrtnarstva in prijatelji smiselne vzgoje se vabijo, da pristopijo k društvu >-Vrtnarska šola«. Društvena naloga je. dajati članom direktne koristi, istočasno bo društvo splošno budilo veselje do obdelovanja zemlje. Društvo »Vrtnarska ošla« bo po svojih močeh skrbelo, da se že v otrocih začne zbujati veselje do zmiseJnega obdelovanja zemlje, ker se le na ta način vzgoje iz mladine najbolj koristni člani človeške družbe. Vsakdo, ki bi bil voljan pristopiti v naše društvo, in sodelovati pri izpeljavi teh lepih načrtov, naj se blagovoli zglasiti na naslov: »Vrtnarska šola«, Kranj.
— Za našo častno zmago 1. decembra v Spodnji Šiški nabral .1. Reberšak 186 vina,rjev za volilni sklad.
— Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Pošvar, zasebnica, 67 let. — Vincencij Babnik, sin mizarskega pomočnika, 2 leti. — Marija Skok, žena posestnika, 39 let. — Helena Avguštin, dninarica, 42 let. — Marija Golob, kuharica, 72 let. — Marija Vidmar, žena strugarja, 62 let. — Terezija Urbančič, branjevka, 74 let.
— Nadebudna mladina. Uletni šolar Anton Erzar je sunil Dietnega Franca Malija iz Zg. Tenetiš v preddvorskem okraju, ko sta se vračala iz šole in sprla, z nožem v trebuh ter ga smrtno nevarno ranil. Malija so prepeljali v Ijtibljasko bolnišnico.
— Posledice alkohola. 1. decembra so našli na travniku blizu Leskovca 761etnega kajžarja Andreja Povheta mrtvega. Prejšnji večer se je bil Povhe močno napil, domu grede ga je pa zadela srčna kap.
— Kinematograf »Ideal«. »Nelina zaroka«, sijajna veseloigra z znamenitim Valdemarjem Psvlandrom, se predvaja samo danes. Zanimanje je veliko. Jutri učinkovita francoska veseloigra »Vojvodinja Crevetska«. Eno uro neprestanega smeha. V torek Asta Nielsen. »Deklica brez domovine«, iz balkanske vojne. — Drugi teden »Kriv«, velik kriminalni roman.
Sodrugi volilci v kmečki kuriji!
Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno aem» stranke Vas vabi, da oddaste svoje glasove pri deželnozborski volitvi iz kmečkih občin dne 9. decembra
v ljubljanski okolici
za sodruga: Anton Kristan, ravnatelj v Spodnji Šiški, in Ivan Mlinar, korektor v Ljubljani;
v okraju Rado vi jica-Kran jska gora za sodruga Antona Kristana, ravnatelja v Spodnji Šiški;
v okraju (drija-Vipava
za sodruga Ivana Štravsa, župana v Idriji.
V	vseh ostalih okrajih Vas poziva, da ne glasujete za klerikalne kandidate.
Za resnico.
Roman.
Spisal J o ž e< L a i c h t e r.
(Dalje.)
Na predsednikova vprašanja je odgovar-
jal:
»Hektograf, ki so ga našli pri meni, mi je dal neki človek pred redakcijo Narodnih Listov.
V	papir je bil zavit, in nisem vedel, kaj je v papirju. Šele, ko ga ni bilo ponj, sem odvezal zavitek in našel hektograf. In vse skupaj sem dal v utico. Danes lahko povem, kdo mi je dal zavitek, ker se temu človeku ne more nič zgoditi — bil je Mrva. Hektografa nisem nič rabil ------«
»No, to je malo okorno«, je zopet šepetal Mikyška Benešu. »Pač bi si bil latiko izmislil kaj boljšega.«
Obtoženec je nadaljeval;:
»Na staromestnem trgu nisem bil dne
17.	velikega srpana in tedaj nisem mogel listkov razmetavati. Pesmi »Rdeči prapor« nisem dal nikdar nikomur. Sploh ne poznam nobenega tajnega društva, nikdar nisem čul o takem društvu in nikogar nisem mogel zapeljavati. Niti stranke »Omladina« ne poznam, ampak samo napredno, socialno demokratično, neodvisno socialistično, mladočeško in staročeško stranko. Ne spominjam se več, komu sem daial listke za shode, a bili so ti shodi popolnoma postavni.«
Predsednik je vprašal:
»Ali ste bili na shodu, ki ga je sklical —?« In tu je imenoval nekoga izmed obtožencev.
»Ne. *
»Toda saj je oni dejal, da vam je dal vabilo.«
Izmed obtožencev se je oglasil mlad, energičen mož:
»Prosim, gospod predsednik, ne lovite nikogar za besedo. Jaz nisem dejal nikomur — niti vam, da sem mu dal vabilo. PrOsSim, naj se konštatira, da na vabilu ni bilo imena napisanega. Lahko je je našel kjerkoli.«
Predsednik je proglasil, da res na vabilu ni zapisano ime. »A meni se je zdelo,« se je obrnil k protestirajočemu mlademu možu, »da ste mi v pisarni dejali, da ste obdolžencu dali vabilo.«
»Ni res«, je odgovoril vprašani, »vam nisem rekel nič takega.«
»Potem sem se pa motil,« je omenil predsednik.
Med obtoženci in poslušalci je zavladalo vznemirjenje.
»Ta ga je potipal za žilo!« je dejal Miky-
ška.
»To je prekrasno!« se je topil Otokar od radosti.
Kmalu potem Je prišel na vrsto i Soumar-jev brat.
Dejal Je: »Tajnega društva »Omladina« ne poznam nobenega. Poznam samo napredno stranko in stranko napredne mladine. Ni res.
Kontrasti.
Enajsta številka »Našik Zapiskov« je bila zaplenjena zaradi devet vrstične pesmice sodruga Golouha »Mariji Magdalenski«. Vsled ugovorov uredništva se je vršila dne 24. m. m. javna razprava pri okrožnem kot tiskovnem sodišču v Gorici. »Naše Zapiske« je zastopal sodrug dr. H. Tuma.
V' lepem, filozofično globoko zamišljenem govoru je poudarjal dr. Tuma, da pesmica ne nosi v svoji celoti in ne v posameznih izrazih niti najmanjšega sledu preklinjanja ali skrunitve boga. Protestira proti temu, da se od javne oblasti pesmici podtika tako grd. trivialen zmi-sel. Pesmica vsebuje visoko filozofično idejo v erotični in verski smeri. Pesnikova intuicija je instinktivna in najti mora druge ljudi, ki jedro cele poezije razluščijo. Golouh ni človek višje izobrazbe, ni se učil pesni kovati, on je samouk, ki izraža v pesmi svoje lastno versko spoznanje. V vseli svojih pesnih se bori pesnik proti temi, proti slabosti in odrekanju in išče svobodo, moč, življenje. Ta zavedna instinktivna intuicija pesnikova je istovetna z Nietzschejevo filozofijo, po kateri je Kristusova vera odrekanja človeka ponižala in ga zasužnjila. In njegova prostovoljna smrt na križu ie simbol trpljenja, samozatajevanja. odrekanja. Tudi katoliška cerkev sama je uvidela to slabo stran Kristusovega nauka. Katoliški filozofi in verouči-telji se branijo z vsemi silami, da bi katoličan-stvo podleglo priucipu zanikanja življenja in samozatajevanja. Moderna veda je nasprotno točno ločila nauk Krista na »sebi in nauk krščanskih filozofov in veroučiteljev, ki se je na podlagi Aristotelove logike in filozofije razvil v srednjem veku. Tudi vsi drugi naj večji duhovi kakor Tolstoj, Ibsen tolmačijo Kristusov nauk kot princip odrekanja. Razun Tolstoja pa so vsi ti filozofi proti principu odrekanja. Enako idejo izraža pesnik v svoji pesni. Ne obo-žavati smrt, božje je edino življenje. Sicer je res, da so vse Golouhove pesmice in tudi zaplenjena ateistične, toda ta ateizem ni površen, negativen, ne obrekuje in ne preklinja boga, izvira iz duše, iz srca, je vera kakor je vera krščanstva. Globok ateist je spoznal, da je krščanska vera boga obsenčila s posvetnimi stvarmi, tako da je postal nejasen, meglen in ne zadošča več njegovi po višjem spoznanju hrepeneči duši. Ateist išče novega boga. To stagnacijo sedanjega verstva priznava celo nek duhovnik v knjigi, v kateri kritizira Nietzschejevo filozofijo in je mnenja, da nam je Nietzschejeva filozofija bila potrebna, da v ti smeri revidiramo in reformiramo našo vero. Ateist ne veruje v odrekanje, njegova vera je vera v pogum, v življenje.
Čuvstvena stran poezije je izražena v ljubezni. Pesnik si ni predstavljal M. M. kot pre-šestnico, marveč kot žensko, ki je bila očiščena od Kristusove ljubezni in kot simbol te ljubezni in v dokaz njene hvaležnosti naj bi ga bila poljubila. S tem pesnik ni mislil zgolj čutno ljubezen, marveč ljubezen, ki izvira iz sublimirane spolne ljubezni iu katere nailepši in najvišji simbol je poljub. To najčistejSo ljubezen pa priznava tudi katoliška cerkev. Torej bi se v tem simbolu ne moglo najti kaj nizkotnega, kaj poniževalnega za Krista.
Po vsem tem torej v lepi čisti poeziji Go-louhovi zdrav razum ne more videti nič grdega, trivialnega, nobenega zasmehovanja. Pesem je i>.raz višjih misli in čustev človeka, ki je prišel do lastne vere in lastnega spoznanja. Le kak polizobraženec, ki je postal proti vsem verskim vprašanjem že popolnoma indiferenten, ki zaničuje vse okolo sebe, najde v pesmi take umazanosti. *S tem, da bi zaplembo potrdili, boste gospodje sodniki le podpirali demoralizacijo, izvedelo bo se itak o konfiskaciji in vzlic potrditvi zaplembe se bo o pesmi še naprej govorilo.
Drž. pravduik Jeglič: Strinjam se z g. nasprotnikom le v toliko, v kolikor sam priznava, da je pesmica ateistična. Pesem nosi torej objektivne znake hudodelstva po § 122 a na sebi. Danes ni odločilne važnosti misel, ki jo je imel pesnik in tudi ni odločilno, ali čita pesmico in-teligent ali delavec. Besede nosijo objektivne znake hudodelstva na sebi. Danes ni odločiluo, kakšen uamen je hotel doseči pesnik in kako drugi o vsebini mislijo, zadostujejo le objektivni znaki. Ti pa so dani, in spozna jih, kdor tudi le površno prečita pesmico. Lahko ima kdo
vero, kakršno hoče, to pa se zahteva, da n« moti vere druzega-
Dr. H. Tuma še enkrat reagira'na besede drž. pravdmka. Pesnik ni imel namena zasmehovati ali zasramovati vere in ker ni namena! nedostaja subjektivni znak za zločin. Pesnik ni kakor ni mislil žaliti ali motiti vere drugih, daj je le duška in izraza svojemu notranjemu spo-znanju. Noben najskromnejši delavec ne bi dal pesmi tako grde in poniževalne podlage kot je to storil drž. pravduik. Noben globoko versko čuteči človek ne bo razumel pesmi kot zasmehovanje in zasramovanje vere, tega je zmožen le polizobraženec.
Predsednik sodišča proglasi po polurnem posvetovanju sodbo, s katero se ugovori zavračajo in zaplemba potrjuje.
Zanimiva je bila razprava. Na eni stran/ zagovornik človeka samouka, ki stremi po višjem mišljenju in čuvstvovanju, katerega duk stremi naprej iu navzgor k spoznanju ugauke sveta in človeškega življenja. Koliko truda in koliko prečutih noči je bilo treba, preden k svojo intuicijo, svoj srčni zaklad izrazil v kratkih besedah. Mogoče se je boril za vsako besedo, za vsak izi az, da bi tembolj odgovarjal njegovemu čuvstvu. Iskati novo vero, novega boga, razrešiti zmisel življenja ni le vprašanje kratkih ur, marveč je najhujši boj, ki ga sploh človek občuti in preživi, je boj vseh dni življenja. Preboleti iu zmagati more le tisti, ki ni otopel v vsakdanjem vrvenju, ki si je ohranil š« nepokvarjeno srce in čist idealizem. Neizmeren je užitek, ako je premagal ta duševni boj, ua-šel idejo in ji dal izraza v nežni pesmici, in to je bil samouk Golouh. Kar je on instinktivno občutil in izrazil, je spoznal njegov zagovornik. Znanstveno je razrešil verski in erotični problem, ki je skrit v pesmi iu primerjal je to zavedno intuicijo pesnikovo s filozofičnim nazi-ranjeni največjili evropskih duhov.
Nasproti temu zagovorniku, ki je prost vsakih notranjih sporov iu jasen v naziranju, stoji zagovornik suhoparnih, mrtvih iu zastarelih paragrafov in vsa njegova obtožba se opira le na zunanje besede, na objektivne znake. Druge protiutemeljitve ne najde, je nima. Vsa filozofija, ki jo je objasnil zagovornik, je državueniti pravdniku nič, neodločilna. on pozna ie suh zakon iu še na tega se ne more uspešno sklicevati. Drugih argumentov ne ve.
Kakšen kontrast! Tu zagovornik resnice — tam zagovornik pravice! Stojita drug pole« drugega in vendar kak prepad je med njima. Tu jasnost in prepričanje, tam tema, praznota Tu stremljenje po svobodi, napredku, tain reakcija. Tu človek, ki se opira na zdrav razum in prosto srce, tam človek, ki izvršuje mehanično delo sistema.
In končni učinek: Sodni dvor pritisne pečat nevednosti, propadel je zdrav razum, svoboda, propadlo je življenje nasproti smrti!
Opazovalcu pa. ki je sledil teku razprave, se nehote vsiljuje vprašanje: Kdo je zmagal?!
Zadnje vesti.
AVSTRIJSKA OELEOACIJ^.
Dunaj, 5. Avstrijski vojni pododsek je raj nadaljeval razpravo o vojaških dodajal Poročevalec E x n e r je predlagal resolucije, ki zahtevajo, naj se pri naročilih vpoštevajo za' druge; 2. Naj se pri pogodbah z veliko industrijo zahtevajo garancije za varstvo delav. cev. —
Admiral H a u s opravičuje oddajo plavajočega doka v tujini. Lani je dobila mornariška uprava pooblastilo za nabavo sirovega materi, jala v tujini, pa se tega ni poslužila. Smatrali pa se je za opravičeno, da nabavi tudi gotovi produkt v tujini, seveda če bi bila razlika v ceni znatna. Bila je res velika.
Lin. ladje lajtnaut T e i c h g r a b e r poroča, da so bile avstrijske oferte še na koncu za 11 odstotkov dražje od nemških.
Sprejele so se še naslednje resolucije: Vojno ministrstvo se poziva, naj ne dela težav razvoju avstrijske industrije, kakor jih ogrski ne dela. Naročila v tujini naj se zanaprej izvršujejo le po sporazumu z avstrijsko vlado in nai se s posebnim poročilom opravičijo prvemu de-legacijskemu zasedanju.
TISKARSKO GIBANJE.
Dunaj, 5. (Posebno poročilo.) Hujskači iue<* podjetniki besne, ker ižpor nič posebno ne n»‘
k
p 5
fl'
O:
Z
d
s
,v
s
c
'd
:<
r
i
(i
t
I
da bi se bili vršili pri meni iu pri bratu tajni shodi in predavanja. Obiskovali so naju samo prijatelji, kateri so prihajali v uredniških zadevah. Tudi ni res, da bi se bili čitali v najinem stanovanju nevarni spisi iu časopisi. Kar se tega tiče, da so me imenovali Orebito, sem to ime dobil v gostilni, v katero sem zahajal. Tam mi je dejal neki prijatelj pri pustni zabavi: »Ti si Orebito iz Orebitske ulice.« Stanovala sva namreč v Orebitski ulici. In hektograf? Da, hektograf so našli pri meni, bil je pa to hektograf slabe kvalitete, na katerem se je napravilo le 5 do 10 odtiskov. Hektografiral sem na njem marzeljezo. Na staromestnem trgu sem sicer bil dne 17. tnal. srpana, toda Šel sem mirno za godbo.«
XLVI1.
l	aka in podobna zaslišavanja so Ivana de-primirala. Na vseh zatožencih je videl prizadevanje, da bi zvalili raz sebe obdolženje iu na vsak način se umaknili posledicam kazenskega zakonika. Čul je, kako so se izvijali, opazil, kako so zakrivali prepričanje, in spoznal, da med občinstvom vlada ista tendenca Videl je nekako stisnjenost, kadarkoli se je kak obdolženec zamotaval pri zaslišanju, in obratno neko radost in čilost, če se je dobro odrezal. Vznemirjalo ga je to, vprašal se je. češ, ali je prav tako. Toda sam na sebi je opazil, da se i njegova čuvstva gibljejo v isti smeri. I on je bil razburjen, če je zaslišanje uhajalo na neugoden tir. i on se je razradostil za hip. kadarkoli so se sodniki zaman prizadevali pronikniti za obisti
obdolžencev. Ko pa je začel zopet hladno premišljati, se je srdi!. Tu so se neprestano v njem oglašale zbadljive besede Kačerovskega: »Ali ni smešno, če že vem naprej, da bi nihče ne gauil niti s prstom------------?«
Tu v sodni dvorani so se te besede potrjevale znova. Toda Ivanu to nikakor ni bilo smešno, temveč mučno in ponižujoče. »Ne, ne
—	če bi tudi vsi zakrivali končni cilj, jaz bom branil svojo idejo.« Le da se .je i ta ideja v svetlobi že kalila in se izobraževala v drufco podobo.
Eden izmed obdolžencev je razložil tekom procesa pri zaslišanju v obširnem govoru program napredne stranke in proglasil, da stoji v mladočeški stranki — seveda na levem, radikalnem krilu, katera radikalnost se baje pojavlja ne le v oziru na taktiko, temveč i glede programa, »ker naš program globlje zarezuje in dela za izpremembo družbe nego mladočeški«.
I	to zaslišavanje je zelo vplivalo na Ivana. Ni se mogel pomiriti z izjavo, da bi bila napredna stranka samo radikalno krilo inlado-čehov. Razen tega ga je deprimiralo, da niso povedali nič več baš o taktiki.
»Tedaj o tem i>ovem jaz svoje mnenje natančneje«, je potem dejal v krožku znancev.
»No, na Scevolo bi Jih moral nekdo spomniti!« je pripomnil Jenšovsky. Cele dni je bival v sodni dvorani, pišoč referate o obravnavi časopisom po deželi. _ . .
(Dalje.)
Delavci!
Po daljši debati sc glasuje o predlogih na-	steklarske obrti v Mariboru, je 1. decembra iz-
prediie ljudske stranke in socialnih demokratov,	ginii. Prihodnji	dan so pa dobili fanta obešenega
Nezaupnica se sprejme z 293 glasovi proti	v gozdu blizu	Maribora. Vzrok samomora je
54.	Štirje poslanci se vzdržujejo glasovanja,	neznan.
Kanceiar in vojni minister nista navzoča pri glasovanju.
Ko naznani 'predsednik rezultat glasovanja ob nepopisni napetosti, zagrmi na levici in v centrumu viharno odobravanje. — Seja se zaključuje.
Bethman« pri Viljemu.
Berlin, 5. Snoči se ie kanceiar odpeljal k cesarju v Donauescliingen, kamor ie pozvan tudi alzaški namestnik \Vedel in štrasburški zborni poveljnik DeiinJing.
ARfiTAClJA ANGLFŠKfiGA ČASNIKARJA.
Zabern, S. Včeraj popoldne je zastopnik »Daily Maila« na ulici fotografiral mimoidočega lajtnanta Schadta. Ta je poklical zaudarja in dal časnikarja Wyndliama aretirati in konfiscirati njegov aparat. Na policiji so povedali Wynd-ltamu, da bo pristojno sodišče že ob 3. razsodilo; okrajno ravnateljstvo pravi, da po njegovem mnenju ne more biti govora o kakšnem zaporu ali o potrditvi konfiskacije.
FRANCOSKA KRIZA.
Pariz, 5. Med kombinacijami o bodočem ministrstvu stopata dve v ospredje; po eni naj bi se kabinet sestavil izključno iz levice in na Čelu naj bi bil Caillaux; druga govori o koali-	o
cijskem ministrstvu in imenuje za predsednika	*
Pavla Deschanela, Pavla Doumetja in Jeana	-5
Dubuyja.	|
Kriza še ni rešena.	g
Pariz, 5. Poiricare je včeraj konferiral z mnogimi političarji o finančnem položaju. Do	z
rešitve krize pa še ni prišlo.	,,	uj-j
SMRTNA OBSODBA.	||
Carigrad, 4. Bivši carigrajski poveljnik	fj|
Savset je bil obsojen in contumaciam na smrt, ker se je aktivno udeležil umora Mahmud Sev-keta in ker je razširjal knjižice, ki so hujskale	■
ljudstvo na upor. Aris, ki je prišel iz Egipta v Carigrad, da bi tukaj razdajal puntarske spise, jc bil obsojen na večletno ječo. Majorja Ne-vresa so aretirali zaradi politične agitacije v armadi med vojno.
Štajersko.
— Samomorilni poizkus. Iz Zidanega mosta poročajo: Tu si je inženir južne železnice Ain-bert Fischer z britvijo prerezal žile. Upajo, *la ga rešijo, lnžener je bil bolan na živcih.
— Samomor petletnega dečka. V Gradcu je skočil v vodo petletni Franc Rus, kočijažev sin. Vse prizadevanje zdravnikovo, da bi otel življenje mlademu samomorilcu, je bilo zaman.
Dečka je baje njegova mati v torek dopoldne nekaj pokarala in zato je popoldne izvršil samomor. Deček je že pred časom dejal sostanovalcem v hiši, dab o izvršil samomor, ali njegovim besedam ni nihče verjel.
— 16letu! samomorilec. Iz Maribora poročajo:	Vajenec,	lbleteii	fant,	ki	se	je učil
Vi najbojje občutite draginjo, zatorej Do-dite previdni pri nakupu vaših potrebščin.
Ako rabite dobre Mrevlje, obrnite ee zaupno na znano tvrdko
Koroško.
— Dva samomora med vojaki v Beljaku.
V ponedeljek zjutraj, še preden se je zdanilo, sta izvršila v Beljaku dva vojaka samomor. Eden je bil čevljar pri 2. bateriji 3. gorskega artilerijskega polka in je služil drugo leto. Intel je razmerje z neko natakarico, o kateri je mislil, da ga vara. Hotel se je maščevati in se najprej zabodel v vrat. Nato je zbežal v vojašnico, kjer se je hotel v skupni spalnici ustreliti. Tovariši so mu to zabranili. Potem je odšel in dobil drugje puško, s katero se je ustrelil na stopnicah. Kroglja mu je šla skozi levo ramo in je nato prodi la še dve okni. Drugi samomorilec se pa ni ustrelil do mrtvega. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ljubljana, Prešernova ul. 48.
Zaloga slovitih Mnihovograških črevljev.
Veliko organiziranih delavcev kupuje pri nas in imamo mnogo pohvalnih priznanj. Solidno blago.	Nizke	cene.
Palma IcavčiaJtcovi pcdpetruJcL
Tipežni in ceni otroški čevlji.
Pristni euno.eri3zanslci črevlji,
Trpežni črevljl za delavnice.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Llubliani
|e dobra in topla spodnja obleka. J
Veliko izbira zimskih pletenih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih in krasnih nogavic in gamaš, dobite prt
tvrdki A. & £. Ikabern^
Specialni oddelek za pletenine in peril«, v lastni hiši Mestni trg 10 (prejšnja trgovina z železnino).
Pripravna darila za Miklavža in za Božič.
Blagovolite si ogledati tudi naSe Izložbe!
Cene izredno nizke t
VAHSTUEN-a 2N8MK«,
Cene	za	gospode	.
*	„	dame	.	.
„	„	dečke	36)39
„	*	otroke	št.	22
Cernu bomo drago kupovali, ko se pa
vsako sredo in soboto
k upijo ostanki vsakovrstnega blaga za obleke in perilo, kakor štofi, sukno, kontenino, Sifoni, platno, porliant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki
Cenejše vrste od. ZKH 1-50 naprej
(narantiraiia kakovost.
„Hermes“
brata Wokač
Moderna damska konfekcija =
kakor plašči, kostuiui, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo nizkih cenah
■v od.:n.I lin, športni
v Ljubljani,
Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
— (nasproti glavne pošte). —
Primerna darila za Miklavža in božič! Pravkar došlo tez 10.000 novih ostankov!
nasproti glavne pošte
FRANCOSKO ŽGANJE „DL
  z Mentolom je najboljše domače sredstvo
Potniki
v severno ln južno AMERIKO
■e vodjo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERKANA
Trst-IVewyork, Buenos Aires-Rio de Janelro
MjnovejiM brzopanrilri s dvema rrtMcama, •Uktrlčno raurotljcv«, krezličnim brzojavom, m katerih J« za vaakega potnika prcakitHeao, da dobi dovolj domače kraae z vino«, avti krtih, postelje, koptij Itd.
S
e
z
S
z
s
s
z
Odhod parnikov:
v m?. Ameriko v jako soboto, v jnžno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-JKanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
-Kolodvorska ulica Stev. 26.-----------------——
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s lem, ds je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da ae hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
k redit do 30 dri je obiesti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računali obresti po 6 odstotkov "	Od kredita rad 6 mcsecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,	::::
Hrpnllne vloge sprejema društvo vsak dan n:ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6, zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
m
m
m
M
B
ra
B
B
H
H
Družinski kruh ■
rua ^
I i
8
■
S
s
s
I i
■
■
K
K
K
■
■
■
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
SB
E
H
BBBBBBBB
H	m
B g
KS S
m s
■ s
Bi 5 H S
m z M s
m g
i i
n
K
Ki
IS!
n
n
B
■
n
B
m
M
m
m
G
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. Z» 7L O* K.
■ '	H
83BBBBBB
B=B
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo (e vedno solidtro, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
•• • •
sem casu.
a
b
Konsumno društvo za Ljubljano
= in okolico
  mi	11 n i i M—mm ~ i rimi i m ■ »a bmbi—n...-	:
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
0
2
od dne vloge 0 do dne dviga.
hranilne vloge članov po
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
BOE