St. 9.
 V Gorici, 87. februarja 1886.
„SoLft" izhaja vsak petok in veljs popoitipr»»jeTnana .ilivGorir! na dom poSiljftna:
Vsc \otr<.....f.  1.10
Pol Hti«........!'¦)      •
Otvrt leta     .    .    .   -   „ ; lu i*ii ozuunilih iit taku tudi ji i ..j>i>-ittmicah" se placujr. /.a nuvadiio tristop-im vi-Ato:
8 kr. te s«» tiska J krai 7    „   „   «     «    i   „ 6   „   „   „     „   3   „
Za veto irko  do urostoru.
SOČA
Posnmezne Stevilke; se dobivajo po 8 kr. v tahalnrairah v gaspoaki ulici, Mj'u ..tri-li' kron", na storem trgu hi v nmnki ulici <c«r v Tratu, via Ca-serma, 3.
I)o[.jm iiiij m- hiagovoljno pqjtujajo iireil»iigtvir.,Soiic-«vGorid Via ttoroato 12,1., naroi'uiua prJ opravniitvu „So8o«<' Via delta, Croee fit. 4. II.
Kokopisi se no vracajo; dopiai na^ se blagovoljno frauktijnjo. — Deliilcem in drughn iieprpxnofciim se narocnfns sniia, ttcoao og!ase pri opravnlstvn.
6rna vojska.
Visoka o. k. vlada predloiila je zbornici po* slancev drzavnega zbora na Dunaji 17. t. m. nadrt postavo, po kateri naj bi se uvedla crna vojska v veeh dezoiah, ki imajo ekupnega vladarja prosvitlega cesarja Franca JoMa I, izvzomni Bosno, lie re ego vino in aaodiak Novi Bazar, ki niso so pravno priklop-Ijeni dezelam, zastopanim v drzavuih zborih dunaj-skera in ogerekem, ter izvzemsi Tirolsko inJPredarel-sko, kjer ze imajo cVno vojsko od prejsnjih Saaov.
Na6rt postave, ki ga je visoka vlada predlos&ila drzavnemu zboru, namerava naloziti narodom pod habsburlkim zezlom tezka bremena. Ta inacirt dolo-cujo vojafiko dolznost v crni vojski za vsakega drzav-Ijana, ki ni bo, ki ni bil ali ki ni vec vojak in ki more orozje nositi, od 1. januarja tistega leta, v ka-terem izpoini 19. leto zlvljfinja, do 31. decembia onega leta, v katerem izvrSi svoje 42. leto, za cost-nike in vojaske uradnike v pokoji pa do izpolnje-nega 60. leta.   Crna vojska bi se delila v dva klica,
Sri prvem bodo oborozanei od 19. do lift, leta, pri rugem oni od 3G. do 42, leta, ter bi sluiila v to, da ho is nje dopolni nanie«tna reserva, redna vojska in dezelna bratnba pri inogocik i/gubah, potetn pa tudi v to, da ift kot posebeu vojni oddelek z drugo vojsko bojuje, meje brani in straio opravlja. V prvi vrsti aluiila bi drna vojska na domacik tleh, ali za casa potrebe si a bi tudi cez meje v tujo dtzolo. K temu prekoracenju meje bi bila potrebna driavna po-atava, ako bi drzavoi zbor takrat zboroval; drugutfe bi eesar izdal dotiiui ukaz na odgovornost ministrov, ki bi se moral pozneje naznaniti driavnemu zboru, kadar bi se aefiel. Kazvidnost o font svojski oekrbo-vale bi obfiine; o casu vojske imelo bi mostvo erne vojske posebna znamenja, po katerih bi se locilo od nevojakov, oficirji in podoficirji bi nosili tudi zname-sja svoje oblasti m veljave.
Sedanja vojaska postava v mirnih casih sploh ni posebno ob^utljiva; kaka bi bila o vojsknem casu, ne vemo ker ni bilo §e vojske, odkar velja splosna voja&ka dolznost, ce izvzamemo vojno v Bosni in Hercegovini, katere se je udelezil le del nase vojske. Najbrie bi se o 6asu vojske vojaska postava jako trdo obcutila in bi bila v svojib. nasledkih za posa-mesnike in za droiiue ter sa vseBtransko upravo driav, ob4in in ztsebaih cavodov jako huda. Vender odpra-viti se ne da; razmere so take, da driave si ne upajo med seboj, da se oborozujejo, kolikor morejo, in da torej nobena ne sme v orozji zaostati, ako bote imeti xnir pred svojimi aosedi. Xeoborozena driava bila bi igraca v rokah drugih drzav, ako bi je morda celo ne inedle. Kadar pride enkrat do vojske med evrop-skimi driavami, ki strLtjo bruienega orozja, kakor jef ostrib igel, tedaj se bo svet tresel in prebivalstvo bo krvavelo, da bo groza. Mesarile se bodo, da bo strah in trepet; in ko zgnbijo driave vojscake in bla-got ko zmanjkl denara, ko delo preaeha in izosta-nejo davki, ko ne bo hotel drzavam nikdo vec po-aoditi, ko se porodijo sploini neredi in obca beda, ko vse zdivja, tedaj bo sdi koneo sveta, - ali pa sa6ne nov red na podlagi pravice in resnice, naravne postave in razodetega nauka.
Splosno je prepri5anje, da enkrat pride Evropa do take katastrofe (odloinega prevrata z veliko ne-aredo), naj bo to proj ali poslej, kajti krivice, ki se godijo, so v nebo upijode, in upor proti Bogu je tako oditen, javea. sploien, nesramen, izzivajoL bozjo ka-zen, da bi se dal po cloveskem umu odvrniti le 3 posebnimi dejanji pokore, poboljianja in zadoscenja vedni pravici, ki zahteva spostovanje od kristijana, kakor od Tnrka in pogana. — Modri drzavniki sku-fiajo odmakniti, kolikor mogoce, to katastrofo v pri-hodnje 6ase; zato skrbijo po iloveskib moceh, da bi se mir ohranil mej narodi, da bi se ne zdrl tisti ka-meniek, za katerim bi se zacele gore posipati. V to avrho popolnu;" jo bojno orozje ter mno/ijo gtevilo redne in izredne vojne, da bi bili pripravljeni, kadar ae kje nemirnei oglasi. V to avrho se je tudi v nasi driati v.vedlaf leta 1868 splolna vojaska dolznost, in kei s$ *M, di 1» h 99 sadflime, d*bi» saogfcdi*
'jnn^:ym«ji3!mm:m^                „ „ ij.lmi..jij
iava krepko ustavljati vaxuim sovraXn'^ .m, ki bi jo rao-gli nnpanti, zato je predloftla visoka c. k. vlada, kateri je izro^ena skrb za vse posamezne delete in de-zelice, ki bo zastopane v drzavnem zboru na Dunaji, na&rt postave o Zm\ vojski, ki smo ga zgoro opisali.
Koliko bo bretno, ki so z novo postavo nalozl narodom v nafiih dozelah, ne vemo. Nekuteri list! so pisali, da craa vojska bo iraola 800.000 moz, drugi, da jih bo imela 1,200.000, zopet drugi, da vsega vojaStva vkup bo blizu 5 milijonov moi. Minister za dezelno brambo grot' Welsorsheimb je onemu odseku drLavnega zbora, ki bo nafrt postavo pretresoval, na-tanko razloLil, za koliko bi so stovilo vojaStva pom-nozilo, a proiiil.jo, naj se fitevilke ne razglafiojo, «oS da to zahteva varnost drzave. Ce tudi ne vomo, koliko vojakov bi potom drzava dtela, to je vender zna-no, da vsakdo bi bil prizadet, ki more pusko nositi, in da toroj dolznost bi bila splosna. ^ekateri list! pravijo, da predlozeni nacrt postave jo preoster, da bi se moral v nokaterih tockah omehdati. Morobiti, da ga poslanci kaj promenyo, morebiti tudi, da no; to pa jo gotovo, da naort bo sprejet, kajti vsom dru-gim predlogotn bi so poslauoi morda le ustuvljali, le vojaSkim no. VojaSko zahteve se ?«e izpolnijo, in sicer kolikor mogoio pod irnlo obliko, Ko no dovolile delogacijo preteklo joeen vojaSkim dastnikom okolo pol milijona gld. za zboljianjo pla<5, javljalo in raz-pravljalo se je to v listih pod naslovom: 10 gld. na meBeo (dobi od novoga leta naprej vsak 6aBtnik k dosodanji svoji plafii). V sedanjem slu^aji tudi ni dru-ga6o mogoce; razmere med ovropakimi drzavami so take, kakur Bino jih opisali; radi ali ncradi moramo biti na vse pripravljeni; niL bi no pomagalo, ako bi hoteli zapirati oci pred nevarnostjo, v kateri Sivimo, in ni6 bi si ne opomogli s tern, da bi bo odtegovali splosni vojaski sMbi. Po sedanjih okolii6inah je za drzavo najbolje preskrbljeao, ako so v»i zdravi dr-2avljani pripravljeni za boj. Pri takem splofiuem bo-jevanji se boj prej kon6a, in kdor ostane i.:\\ more prej zaceti celiti rane, ki se useLejo dezelam i.i narodom. Dizavui poslanci vidijo to neobhodno potr^bo; zato se vladinemu predlogu ne bodo ustavljali, ;em* vec ga sprejmejo.
Pri tej priliki bodi nam dovoljeno, da opomni-mo visoko c. k. vlado na dvo reci. Prva je ta. Nasi poslanci razmisljujejo polozaj dr2ave in njene potrebo ter privoljujejo v najvecje denarne in krvne irtve, da se drzava ohrani. Ali bi ne bilo prav, da bi tudi visoka c. k. vlada dala narodom, in sieer govorimo posebe o Slovencih in Hrvatib, to, kar jim drzavna osnovna postava zagotavlja? Osnovni zakon z dne 21. deoembra 1867 govori razlo6no, da kjer biva v kateri dezeli veo narodnostij, morajo se sole tako osnovati, da more vsak narod omikati se na podiagi materinega jezika, na da bi bil siljen poprijeti se drugega jezika. Tega Slovenci in Hrvati hg nikoli nismo iuieli in ne upamo, da bi kedaj dosegli, ako pojde tako naprej, kakor do zdaj. Menimo, da narodi niso samo zato, da bi dolznoati izpoln.ovali, ampak tudi zato, da pravice uiivajo. Kjer so dolznoati, morajo biti tudi pravice, ker nespametno je, lociti druge od drugih.
NaSim poslancem se vedao odgovarja, da visoka vlada priznava vse to pravice, da je tudi voljna iz-polnitl jih, pa da n e more radi drugih krogov, da je treba potrpeti, da se morajo ho nekateri pogoji izpolniti, da ni treba zahtev pretiravati, ker potem bi morda nastopila vlada, ki biti ne hote 1 a pri-znati pravic, ki se zdaj priza&v&ju. K sklepu se na* vajajo se uradna porolila o Solstvu, ki naj bi uteme-ljila in opraviLila dani odgovor. Tiada, ki nfe more izvrsiti tega, kar bi baje hotela, se po uspehu ne loft od one, ki tega no ce: uradna porocila pa imajo vedno kak zacetek, in sicer je prvi zacetek pri njem, ki jih zahteva. O tern bi se dalo marsikaj re5i, ali prostor in ojnice nam tega ne pustijo. Zadnji glas, ki smo ga cub v .drzavnem zboru v korist postavnih srednjih in ljudskih sol za slovenske otroke, bil je glas g. viteza Tonklija v budgetnem odseku. Od-govarjal muje minister dr. Gau tsoh. Ako so mi-joistroTe beeefy kttu flotranje^a pre^ri^anja in rsane
yolje, imamo uparjo, da bo imel tudi Slovenee vecjo korist od driave; ako so bile pa le zato wreiene.da se je kaj roklo, ostanejo jalove, kakw beteda marsi-katerega politika. Pribodnost nai bo u6ila, kaj jo na tem: nadejamo so, da od obetanj pridemo enkrat do uresm5onja svojih zahtev.
Drugo, kar bi radi visoki cesarski vladi na sreo polo^ili, je to. Uvaja se crna vojska, ki naj dr*avo y skrajni nevarnosti varuje powza in nesrece. Dobro. Kaj daste crni vojski v roko ? Orozje. Ali menlte, da orozje zadoBtuje, da dr2avljan capusti domaHe ognjt* hcc ter so viie v ogenj, ne zmeocc se za 8«vrft2ne kiogle m u ssart? Ne! Razen (oro2ja v roci mora imcti vojSCak Ijubczon v srei, Ijubozen do doraovinu in do cesarja. Brez yubcant, brez zvefltobe, jbrez nau-dusenja vojak nic ue opravi. Ako hoce vinoka vlada, da bo crna vojska popolno svojo doltaost izpolnovala in da svojo naiogo dobro refii, naj posamesno defalo ui narode tako vlada, da b<< bodo narodi v Avatrijl srecue Cutili, da bodo trdno prepricani o reinlcni skrbi drzave ssa vbu driavijane, da so ne bodo ram-Salt glaaovi, kakor ho bp 2<>, da je katera deiela all dezelica oiimcnjenu, da so prepustl WBednjl dttuvl Kjer bc morejo taki glasovi izciraitl in vzdrlati ter begati narodovo zaupanje do dritevo, tarn mora biti nekaj na ucpravem mestu. Nocemo dalje govoriM j Bkrbna vlada ve, kaj jej je atoriti nn tak glas. Naj bc da driavljauom prilika, da bodo u2ivali vse pravice, katere jim priznava temeljoa drzavna postava, naj se ne dopus6a, da bi srael kdo od driavljaoov tirjati, naj se izoeverijo svoji narodnosti, da bi jih Bind radi narodnosti prezirati, zaliti, dra^iti, naj se dovoli, da sme vsak ponoien biti na se in na to, kar uiu je narava dala, tudi na avoj jezik in na svoje prednike, naj Be ne zavira in zatira niogocna in glo-boko ukorenjena narodna cut, temiiC naj Be goji in , vscstransko pospeSuje v avstrijBkem duhu. To naj Be godi, potem bo imela drzava crno vojsko ob svojih mejah tudi brez postave, ki bi jo ttrejovahi. Kdor koce Avstriji Skodovati in njene narode nezadovoljue delati, oviral jih bo v njih naravnem razvitku; kdor ljubi mogocno Avstrijo in jej hoce vzgojiti in ohraniti krepkih in navdusenih brauiteljev za (as nevarnosti, skrbel bo za gmotno in dusno blaginjo narodov ter bo spostoval vsa njih svojstva. Kdor drugace misli, se vara; in 2eleli bi, da bi nikdar ne imel prllike, Bkusiti, kako se je vara!. gNarode vodijo ideje iu ne 2eIeio. Prva ideja je ideja lakoti, druga vere, tretja (v nasi dobi) narodnosti, zdruzene a pravico. Kdor misli, da Btne brez kazni greSiti zoper te ideje, je v zmoti. Avstrijske (postave so od nekdaj skusale, za-dostovati tem idejamj; dokler bo bodo izvrSevale, pri-dejo lahko nevarnosti cez sia^f nor drzavo Eabsburianov, ali vztrajna moc zveatih narode? premaga in od2ene vse nevarnosti.                             ¦
Blagovoljen svet kmetovalcem goridke okolica
(Koiioc.)
Koneo se mi je pa Le celo zakasnil* Tega. krivo je lepo vreme; hvala Bogu za to — namreS aa vre-me! Dolgo se ni noglo ni6 kaj prida delati zunaj, zastalo je mnogo. Odkar se je vreme poboIjSalo, giblje se vse. Polje in nogradi so oiiveli, kmet se poiuri, da bi tudi kaj zamujenega dohitel.
Dolgo je bilo polje tako mokro, da se ni rnoglo v njivo etopiti. A sedaj, ko je malo osahnelo, izro-<Suje marljivi naS kmetovalec pnro seme—jefimen,.«-, mated zemlji, in delo za delom se vrsti, tako da je veselje biti na polji. Tako imam tudi jaz mnogo o-pmviti na vrtu in v Brajdi in zato se mi sedaj ne ljubi veliko pisariti. Ali ker sem koneo uie dolgo obljubil, moram ga   krpati, naj, bode uie tak ali tak.
Moj bl3->voljni nasvet bil je uie z zadnjim delom konnan. imam pa se nekaj na sroi, kar koneo ppve.
Prosnjo imam na srei do slovenakega, razumni-Itva goriike okolice in do Dftkaterjh ^njkov lepa " jDAie Goricf,
Res je, da sem jaz ta nasvet v prvi rrati api-sal za one, kojim ima koriatifci, za kmetovalce gori-ske okofiee. A Bog me! koliko neki teh kmetoval-cot je pa cltalo ta moj nasvet? Bojim se, da malo, prav malo. NaSi ubogi koloai, atari kmetovalci ve« cinom* bo xnajo brati, ker o caan njih mladoeti ni So bilo ljudakih Sol. Pa tadi sedanja mladina malo Sita, to dobro vom. Odkod to izvira, noiem takaj razpravIjafi; k temu bi trebalo novega in precej dol-gega pisanja.
Obracam se toraj do aloTenskega raxumniitva, da o raznih priloinostin aeznani naSe precej zaoatale kmetovalce z mojim nasvetom in da ga toplo pripo-roca, in nadejam ae, da se ga bodo polagoma po-prijemali.
Priporoeam atvar castitim duhovnom na deieli, •oaebno pa onim, ki to take sreSni, kakor jax, da tadi male* kmetujejo, obdelovaje inpaijako iem-Ijiioe, Naj sveiijo tadi ˇ tem avojim faranom x do-brim zgledom, da bodo t prihodoje mediko, ako jo aejejo, aufili pametao in pravilno. Farani bodo aca-torn* xa to hvaleini in vpliv do fiuranor bode raatel, kar bode tadi paatiratvu ˇ korist (Glej: Posvecevanje nedajj in praxaikov ltd,)
Obraoam at do gg uojteljev na deieli. Poduk o umnem kmetoTanji spada deloma tadi med iolske predmete. Ker gg. aeitelji pridejo mnogo ˇ dotiko s kmetovalci, na bode manjkalo prtloznoati, dobro atvar priporocati,
Enako toplo priporoeam gg. xupanom in drngim rawmaim moiem, da po avojih obiinah seznanijo Jjudstvo i mojim nasvetom. Yeo* ko jih pregovorijo k poenemanju, tem veee xadage si pridobijo aa obini Blagor.
Da bi pa naii kmetyskj Soli atvar ie poaebe priporocal, buobi odveS, marveo' pricakujem, da bode ona Tie to leto z lepim xgledom drngim kmetovalcem avenla in d&pripomore kraxiirjanjn dobrega naaveta T beaedi in v dejanji.
A tadi grajiinakib oakrbnikov ne amem pozabiti, kar bi labko xamerili.
Kako lepo priloinoat imajo nbogim kolonom a lepim xgledom in prigovarjaojem pomagati, da ne octane moj nasvet glaa vpijoiega v puScavi.
Slednjic' se moram obruiti ie do nekojih italijan-ikih oasnikov lepo naie Gorice. „Corriere ai Gorizia" mi je najboli pn aroi. Vlani ava ae aprijaznila o no-Toletnem vowilu meatnih gasileev. Da ima „ Cornere" jako gorko aree xa ubogo kme&ko ljudatvo, tega naa je o xadnjih volitvah t driavni zbor prav lire pre-priceval. Tnkaj ima jako lepo priliko, pomagati »8Vojim bratom" na fiirlanaki ravnini. Naj poBname moi poduk in naj priporoci ta izvratni nacin mediko auaiti, in ie evoje brate v Lahih k temu dovede, nakloni laiki deieli veco gmotno koriat nego bi jo mogel najizvrst-nejSi poalanec v driavnem sbora t Beii deieli pri-dobiti.
Tndi ,Eeo del Literate", .Rassegna* in celo Ijnbka „Freccia" ne bi stoiile napaSno, ako bi a tem mojim nasvetom kroge arojih citateljev seznaoile. Horda bi ao tn ali tain kaj prijelo.
In tako je atrar, brala Bogu! dokooeana. Ear mi je Testoo rodcljnbje in ljabezen do bliinjega ve-lela, to aem zapisal, vsejal dobro seme, So le pade na rodovitna tla. A ne tistx, ki sadi in priliva, je kaj, ampak tisti, ki raati daja. Toda vaem daj Bog bozji blagoaloT! Tako naj ae zgodi!
V Sempetrn, 23. febrnarja 1836.
PETER KOBAL, inpnik — dekan in zaLaani kmetoTalee do boljSih caaov.
Dopisi.
Iz PTvadine, 23. febr. — Toien ddn zrona naxnanjal nam je danea ob 8. uri zjutraj tnino vest, da je goap. Jo sip Katnxk tnkajSoji poaeatnik in bivSi gostilniear ,Pri zlatem krizi8 v Gorici, po dolgi in mn6ni bolezni t Goapodn zaspal. Ranjki bil je priijubljena oeeba, znan dale6 okrog po Sloyeniji. Bil je ode mnogim Pr?aeanom, kakor je bil tadi mnbgim nekedanjim nboinim dijakom velik podpornik in do-brotnik; delil je i njimi grizljej krnba; nikdo, ki ae je k njemu y sill hi potrebi zatekel, ni prazen od-Sel; pa6 mialim, da ae ga bode macaikateri spominjal t poznejiih letib. Zreat avojema naroda ostal jo do xadnjega zdihJjeja; ni ga omajala na Korostein 2a-loatna bnrja grmanizma niti lahonsko naailstvo ˇ Go-nci. Zatorej xaplafii, mati Slava, za zveatim avojim ?n0Ill« ^ *B je ravnokar zapuatil, ko je imSi! bto-jega iivljenja tek ter ae preaelil v boljfio domovino, kjer ni prepiror niti narodnib bojev, kjer miaejo vae aovrastvo in vae nezgode.
Labka Ti zemlja, dragi Joie! apokojeno Ti je aree, naiel si, jiesar ai iakai, po 6emer ai hrepenei— ?nv ^xemlji aloYenaki aladko pofivaj, na zomlji doma&, katere zreaS sin si vedno bil; oiivaj zaieljeni pokoj, dokler Te trombe glaa ne zdrami; Tvoj dob pa naj ae Teaeli nad XTezdami pri atojem Oietn   P.
KamRO, 22. febr. — Sprejmf r naio brambo, draga ,Socatt, od tnkaj aledeel dopia.
Vae hvale, ki nam jo dopianik sPod Kolovra-torn* v at 8. „So6e" sirokonstno prepeva, ne odbi-jamo od aebo, ker je — akoramo pretirana — manj ali to5 tadi xaalaiena. PristaTimo le to, da je bilo od nekdaj marrikaj hvaloTrednoga med nami, in pou-darjamo, da j e a e in da bode, ako Bog di, tndi v bodocnoati. Res je pa tadi to, ceaar dopianik ni ome-nil, da brez pomankljivostt niamo bOi nikoli, niamo in menda ne bomo, dokler arao na avetu.
Ce ne ve g. dopianik, zakaj amo ae loLiti iz L. dnhovnije, ne de mi. Tega mn niamo dolzoi poredatL Nam zadoaluje, da mi to vemo. Tisti, ki naa je Io6U, je dobro Yedel, zakaj naa je locil. lies je tndi, da amo s velikimi irtrami aezidali novo, proatorno cer-keT in dubovinico, in morda ie kaj ve6, Leaar g. do-pianik ni omeniL — Rea je pa tndi to, da drugod, kjer mao nideaar do(|e!ali, niao premoinejSi od naa. Zaradi tega ne trpimo pomankanja; prav xadovoljni amo in veaeli. Srecnt amo, da imamo corkev in Solo pred pragom, da moremo o delavnikih kakor ob ne-deljah, ne aama krepki, temved tndi alabotni k bt. miii. Prav bvaleini amo za to Bogu, pa tudi mi-loatljiverau nadakofo.
Tadi g. uLitelja g. dopianik ni zabil Da, imamo ga, in sicer prav dobrega g. u&telja. Prav hvalezai amo ma, da naie ofcroke tako lepo poduduje, pa tudi okrajaemu iolakemu avetu v Tolmina, ki nam ga je poalal.
Od naaproatoe atrani odb'jamo od aebe odloSno elebeino aumnijenje kake nezadovoljnosti in razdrai-be, ter povdarjamo, da v opravilu ae mi aoaedov in aoaedi naa ne ogibajo, tor veatoo trdimo, da nikomur niamo aovrazoi. Pohajkovanja ne poznamo. Ako ae naa kdo ogiba, gotovo ni poStena dusa. Dobrega ime-na iu zaalazene casti do zdaj nikjer ne pogresamo; le v glavi g. dopianika, kakor ae dozdeva, je ne na-hajarao.
Tudi nam ni znano, da bi ae bil nai ali drag duhovuik pritozil, da ga premalo eastimo. Od kod tedaj sumniienje? Mera, a katero bi mogli oatancno pobozQost meriti, nam ni znana. To ima * najprej le fjubi Bog. Tadi ae dozdeva g. dopianiku, da je ob-6inako premoienje na slabih nogab. Bodi potoiazena, akrbna du§a 1 zagotovirao te, da je danes na boljaem, kakor je bilo pred 10 ieti. Bogatiot niamo bili nikoli, niamo sedaj in ne bomo, kar radi pritrdimo, v pri-bodoosti. Pa tndi velike revS6ine ne poznamo, i*o-aebna zapravljivost ob^inarjev nam ni zoana, pa tadi vsestranskih pritozeb, o katerih g. dopianik govori, ne sliaimo.
Da odgovor na dopia konc'arao, bodi le to se receno, da dopia nPod Kolovratom", ki nameraje naa mirae obcinarje draziti — in ne v6m kaj ie — ni akovan v nasi duhovniji, nego drugod in je nam podtaknen.
ObSinaki predstojnik v imenn onMnarjer. JO^EP PON.
Iz kanalskega okraja, 22, — Neki neznan
mi dopianik iz tega okraja je v cenjenem lista „SoclB od 19. febr. t. I. it. 8. popiaoval delovanje ceatnega odbora kanalskega. Popolnoma resni6na je ojegova trditev, da ta okraj nima niti pedi dolge skladovne eeate, ter da ona iez a0radectt j© Ie na zemljevidu, a v istini je ni. Neko jako imenitno zaalugo b1. ceatnega odbora kanalskega je pa g. dopianik vender le, hotec" ali ne, obcinstvu pozabil objaviti, ia aicer to, da je bila koj po njegovem rojafcvu vaem obdinam tega okraja naloiena naklada za cesto cez „Gradec" ter^ da ae je potirjalo v ta namen okolo 800 gl., ka-teri zneaek ae je porabil nekaj za na6rt imenovane ceate, nekaj pa za potnine k plodonoauim sejant gg. oeatnim odbornikom.
G. dopianik imenaje nekatere iapane nevedne-ie, ker ac Six na limanioe enema evojih kolegov, da ao podpiaali proteat proti ceatnemu odbora oziroma deielnema odbora in proti zopet prendarjeni nakladi ceatnega odbora za drag nafirt sedanje se obcin-ake ceate skozi Avde do Sv. Lucije, ker je potrebna tudi v atrategicnem obziru, kakor g. dopianik meni.
G. dopianik! popolnoma se vjemamo z Yami; ie Ie sedaj po VaSem dopiaa so ae nam nevednim inpanom odprle o6i; apoznamo Yaa aedaj za neakondno modrega avetovalca; zal samo, da ne vemo za Va§e eaatito ime. Na dan torej z njim, da bodemo vedeii v bodoSe vaaj naie atareiine, med katerimi ata dva ceetoa odbornika, kam po moder ovet poiiljati, ker yedite, da po enoglaanih atareainatvonih aklepib naa je prinorala po §. 53. obdioakega reda iapanatvena dolinoat, podpiaati proteat onega tovariia, ki uiiva med nami obeno zaupanje.
Sicer ae nam dozdeva, da ni v tem  obziru se nii zamajeno.   Ako Vi, g. dopianik, kot atrokovnjak atrategike viaoki vladi dokaiete atrategidno  vainoat i namerovane ceBte, bodite gotovi, da ona tako vaine- ' ga dela ne zanemari, temvei da nkaio takoj, naj ae I izvrii, in sicer brez- obemskih doklad. Tako bo ob6i-nam v goapodarakem in driavi v atrategiinem oziru natreieno.
Ni pa neobbodno potrebno, da bi priill Vi, g; oojisniay & irojim ^aaiitiiB imenom do   '
potu na dan, ker lepa prilika^e Yam ponudi dne 17. in 28. marca v Kanalu, kjer ae zberemo vsi iupani tega okraja pri naboru novincev, da vsujete v na§e nevedne glave veliko pametnih naavetov iz Vale ucene torbice, da bomo znali v bodoSe avojim stare-iinam nevarnoat pojaaniti, kadar naa bodo silili na limanice ouerau, ki je do sedaj zvoneo nosil. Bodite zagotovljeni nio naproj naso naj topi ejse zahvalo; od takrat naprej obosimo Yam zvoneo, kajti ovratnica ali skambica,a na karerej bode viael, je za Yaa uie pripravljena.
Toliko za aedaj in zeleli bi tudi za vaelej, keif casnikom ne manjka boljaega gradiva negoao prepiri. -Na osebne napade ne odgovarjamo, ker ti ao le 6ini naaprotnikov, a ne atrategifoih modrijanov.
V imenu ve$ inpanov.
12 Drtfnice, 17. februarja. — (Mladenifi irtva neareLnega pleaa.) nPonesrefiil ae je pies fantom v Solkanu". Tako ai nam sporocila, draga ,8o6au, v poalednji avoji gtevilki. Ponesreeil ae je pa zato, ker ae ga dekleta na prigovarjanje avojih za reanidni blagor unetih dufinih pastirjev niao hotela udeleziti. Oaat takim dekletom, ki aicer imajo tudi arbede pete, pa Se bolj za lepe nauke odprto aree t Ako bi ai imel neveato izbirati, gel bi po rumenolaso Solkanko, ktera ne plese, ker plesalka je le izjemoo zvesta zona, pridna gospodioja in dobra mati. Vrla daina pastirja ata labko ponosna na avoje ovdice in blagor jitna, da imata ie tako poaluane. Tudi drugi dusm paattrji go-vore proti duio in telo mornemu pleau ter z livimi barvami alikajo vsestranake ialo8tne njegove nasledke; ali zal, da njib dobroboton besede najdejo veSinoma Ie gluha ufieaa in zakrknena area. ZastODJ ae doka-zuje, da pies, kakerfien je zdaj v navaai, tirja ve6 ljudi kot vojaka, ker ona jemlje le mladeniie, plea pa mladenee in mladenke.
Meato, da bi ae ploai omejili, so ho le maoU, Skoro v vaaki gorski vaai je iganjarija, kamor pride na vecer nalepi guslar * a harmoniko ali citrumi. Tarn ae zbere vaika mladina, „up oaie prihoduoatiu, iu tarn pijanduje, pleSo, igra in zapravlja zdravlje in de-nar, dokler ga ima in dokler ao komu ljubi. Nadzor-atva ni nobeoega, omejitve nobene in od nobeue strani, policijsko urc v hribih zo tako uiamo nikoli poznali, • Pri nas velja le: Kidar ae bo atrila nod, bomo pa prizgali lud, saj iganjee je za piti celo noo. Od zganja in pleaa razgreta in razbutjeua mladina gre potem v pozni, mrzli ziuiski noii §e po vaai. Kaj 6uda, Le ae prehladi in ai kal pogubue bolezni vcepi, da nekteri dolgo hira in poLaau umira, drugi pa tudi naglo umrje.
Tako ae je to dni tukaj mladen^a pripetilo, Pant jo bil v 22. letu, edini ain, iiv, arden, korajien in nenpogljiv tako, da je misiil, kakor tukftj pravimo, da on avet in ne avet njega „dol loii". V aoboto Q. t. m. zveger prineae »slepi guslar* avojo „aadaho* harmoniko v kr&no in jo zaSne tarn nategovati, fantje pa rajati. Omeojeni mladenid bruai, cepeta, mlati in pritolkava a peto ob pod tako navduseno, da mu pot v sragah s Lela lije. Da se od tladanskega dela ne-koliko oddahne, odpodije, ahladi in si nabere novib mo3i, gre na.zrak, na proato, v saeg, Tako ae pri-poveduje tukaj sploino. — Drugo jutro, Gospodov dan, na vae zgodaj rau potrka bolezen na drob, unetje vsled prehlajeoja, tor ga atiska, tladi in zvija na vae strani. Srcui mladenid ae brani na vse pretege; po-magojo tudi drugi, izvedenci iu neizvedenci, kar in kakor kdo vL in zna, pa — V8e zaatanj I Na 9. dan bolezni je po ailno mucmh bole5inah, ktere je udano prenasal, urarl in danes amo to novo, mlado irtev nesrecnega pleaa poloiilt v hladno krilo matere zem-]je. Bog daj dusi vefini mir in pokoj, vaem plesom pa — sre<So Soikanakega I
Priobiil aem ta zaloatni dogodek z namenom, da bi vaaj tiata naia Ijaba mladina, ktera ni ie tako dalei, kakor ona, o kateri zdibuje prorok Jeremija na razvalinah jerozalemakoga meata rekofi: Nale da-vice in naii mladendi ao v auiaost peljani, — oil od-pria in spregledala, kako lalikomiselno ai z nespa-metnim plesom ljubo zdravlje kvari in aama aebt pre-zgodnji, grob koplje.
Skodovalo pa ne bo tudi drugim, ako pomjalijo veckrat aliianc reanlco, da, kedar drzna mladina noce ve« poaluiati 8vareiih opominov svojih BtariSev, lepih nsnkov in priar<Snib proieni od Boga poslanib in po-atavljenih pridigarjev, zadne Bog aam pridigati, pa tako, da Njegova pridiga pretreaa 61oveka aree in obiati, mozeg in kosti. BGospodov glaa je mocon, Go-apodov glas je velic*aaten. Gospodov glaa polomi oe-dre; on, Gospod razlomi cedre na Libanu". Pa. 28, 4. 5. Zato ao se trdovratni Izraelci, ko jim je Bog *JP]% ?ina,J govora» od 8^abu in trepeta prwzeti, od daled stali in Mozesa proaili, rekoS: 8Govori ti z nami, in bomo poslnialij nikar naj ne govori z nami Gospod, da kje ne pomrjemo.a it Mojz. 20, 19.
—«, 24. febr. — Danea apremili smo k ve5-nemn poiitkn teleane oalanke ranjcega Stefan a J eliiek-a, ki je 21. t. m. umrl ie le 4fc let star
Kojen Za Brdom v vaaici tukajioje obiine, ian-
svetu; bival je dalje 5asa na CeSkem, kjer se je po-ro&i ter toliko zasiufcka prihranil, da je mogel leta 1876. vrnivSi se z druiino domov kupiti v tukajSnji vasi hiSo z majhnim poseslvom.
Vsled mo&kega znataja in po svetu pridobljeuih skusenj pridobil si je v kratkem toliko spoStovanja, da jo oil dvakrat za zapana izvoljen. Eot tak delofal je ne le po svetnih, temuc tadi po cerkvcnih posta-vah v soglasji s svojim dusnim paatirjem, ter tako otistil mareikaterih nravnih napak n. pr. pokuJBljivik plesov, iganjarij itd. to prej zloglasno obeino. Kedo se ne spominja Se tukajBajih zalostnih dogodkov pred 11 leti, vsled katerih je bila visja cerkvena oblast prisUjena, obtino akozi veS mesecev izgledno kazno-vafci, ter je tedanja „Soca donaSala cudna poro&la pod naslovom: .kaznovani vikarjat"P (Qlej letnik 1875.) — A zalibog, da njegova pri iraeno-vanem rokodelstvu vcepljena prsna bolezen, ki jo vedno huje napredovala, mu ui dovolila v trotjii toga tezavnega posla prevzeti in pricete blagonosne preu-raTnave ob5ine koueeno dognati.
To bo iQ hudo obcuti, ker jele so se zopet gi-bati nasprotne modi in povraeati se prejfinji zli du-hovi, prav po evangelskem izreku, sedraero pomno-zeni r pometeno bi&o. To spricuje zloclnski vlora v vikarjevo rtanovanje v no«5i 6. decembra p. 1., ko je bil gospodar z doraa pri bv. mieijonu v Solkanu. Le bozji previdnoati se je zahvaliti, da zlodej (ali le eden ali ojih vec, Se ni gotovo) ni izvr&tl namerova-ne tatvine, cerkvenega, obcmskega in zasebnega imetja, ter eelo morda umora sluzabnice; ker moral je zbe-iati ,pred vikarjevim biatom, za katerega so po so-se&ki* ni vedelo, da je tisto noc pod streko.
Odnesel je hudobneL le dvo naglo pograbljeni suknji. — Da je to Sin jako prekanjene svojati, po-zna se iz tega, ker zlocinca ni mogoce zaslediti pri jako natan&nem in akrbnem sodnijskem preiskovanji in ranogih pra? sumljivik okolilclnah. Prav tako perfidno prebisano je bil izveden tudi oni ostudni em pred 11 leti, a eez 7 let je bil popolnoma na s?i-tlem, pa ne poravnan, — Koliko dlovek trpi v ta-kem pole2aji» ve* leoni, ki ga prebije, posebno fa iina v svoji blizavi take, ki se nad takim cmom oelt-no radttjejo ter s tem svojo sofiutje kazejo, da se s sumljivimi kakor navlaifi nenavadno prijateljsko paj-dalijo. — 0 blaleni sv. evangelij, ti edini imai «a take slu5»je in bolestt hladilen in krepilen balzani!
Med take ni spadal ranjki blagi JelSeek. Svojo dolgo hndo bolezen prenatal je s pravo krManSko jnoaSko srenostjo. — Vefikrat se je dal s sv, sakra-menti prevideti} zadnjo nedeljo, ko smo bili ptideli slovesne sv, leto, zelei je Se, kolikor v njegovi mo8i, udeleitti se sv. let*. Spovedal se je Se, prejel presv.
{lopotnico in poslednji apostoljski papezev blagoslov n kmalu potent je ves miren, pri popolni zaveduo-ati, udan v sv. voljo bozjo, svojo dufio stvarniku po-vrnil. •— Njegovega danaSojega pogreba udeleiilo se je stareiinstvo, katerega ud je ba Se vedno, Solska mladina, ker je bil predseduik krajuega fiolskega sveta, in mnogo ljudatva.
Tako poSiva sedaj ta priprosti poltenjak na tu-kaSnjem pokopalieci, katero je on kot iupan pred 3 leti raziiril, lepo obzidal in previdel z mrtvasnico, s kakereao se ne more ponaiati marsikateri imenitea trg. To pokopaliSce tik cerkve, posebno pa spredej preddvor z dvojnimi vrati in z omrezjem z ulitega ieleza in s krasnimi stebri, katere je izdelal ranjki sam se svojo mojatersko roko z domadega kamna, sluii oerkvi v prav lep kind in tudi njemu saraemu t vidni stalni spomenik. Naj pociva v mini!
Politi&ai razgled.
Dr^avni zbor je v scji 19. t. m, nadaljeval in konfial splo§no razpravo o podriavljenji 2e-leznic Prag Duhco v-Bo den bach, ki pa ni spravila ni6 novega na dan. Levicarji so se grozili, da prinese ta dan §e hqjse napade in razodene §e vefijekrivice ministra Pino-ta. AH ostalo je le pri groinji. Pred glasovanjem je minister §e enkrat in sicer prav odlofcno odvra-tal od sebe vsa sumniCenja. Rekel je, da na osebne napade levicarjem ne bode vefi odgo-varjal; ako pa ti mislijo, da se je pregresil y 5em in da je pogazil svojo prisego, tozyo naj ga pri driavnem sodis^i, onde se bode branil. Desnica je odobravala te odlofine besede in je le obzalovata, da minister ni ie prvikrat tako od-lo5no govorii. Potem se je s 166 glasovi proti 135 sklenilo preiti na posebno razpravo tega predloga, ki je bil potem v seji 23. t. m. vz-prijet t drogem branji, a danes bode v tretjem. V seji 23. t. m. ponovil je tudi min. prvosed-nik grof Taaffe v iinenu vsega mmisterstva izjavo Pinovo in s tem menda hotel pobiti vse po levicarjih Sirjeae vesti, da Pino vender le
ohfcpi ^ yeiiki &o&
Glede predlozene zakonske osnove o 5rni vojski je sploSno mnenje, da se bode morala vzprijeti, toda se le potem, ko se joj odvzemd nekatere pretrde dolo6be. 0 tej stvari vazprav-ljamo v denasnjem listu na drugem mestu. V vojnein odseku je izjavil minister dezelne o-brambe, da se Lrna vojska v mirnih Lasih ne bode zbirala in se nikdar ne posiljala drez mejo. Tudi je glede pobiranja vojaSke takse predlagal drug ua^in, ker je dosedanji obfiinara presiten. Vladaje drzavnemu zboru predlozila nadrt za-kona o dednera redn pri kmetijskih posestvih srednje velikosti. Na5rt, ki naraerava zabraniti preveliko razkosavanje zemlji§L, izro&il se je v pretns posebnemu odseku.
V Galiciji se ustanavlja druzba z namenom, da bode na draibi kupovala zadoliena poljska posestva, da ne pridejo v pruske roke. GaliSki trgovci so sklenili pretrgati vse kupfiijske zveze s Prusijo.
Na Dunaji se posvetujejo nekateri ikofje, kako bi se dalo uspeSno delati proti razSirjanju starokatolicizma, brktm pride pa v razgovor tudi Solsko vpraSanje.
Rusija sc nikakor nece in ne more spri-jazniti z bolgarsko-turSko pogodbo. Neugajajej, da se v pogodbi imenuje knez Aleksander z i-menom, in hoLe, da se govori le o „bolgarskem knczu", ker Aleksander ni prirasel na bolgarski knozji prestol in se ne more vedeti, kaj das prinese. Nadalje jcj ni po volji, da bi bolgarska vojska morala sluziti Turciji, ako bi bila po-treba, kajti potem bi se lehko dogodilo, da bi se kristijan bojcval proti kristijanu pod turikim polumesecem. Glede te to6ke se je neki TurSija tudi 2e udala in odstopa od te zahtcve, samo, ako se jej potrdijo ostale to5ke. Naposled se Eusija spodtico tudi nad tom, da bi smela|Tur-dija po preteklili pctih letih bolg. kueza §e na dalje potrditi kot governerja v vzhodni Rumeliji, ne da bi morala prasati ostalih velevlasti.
Mirovno pogajanje mej Bolgarijo in Srbijo napreduje po polzevo. Zavla6uje je zdaj Tur-fiija, zdaj Srbija, tako da skoro ni mogofte^ da bi sklenili mir do 1. marca, s katerim dncvom pytefie skleneno premirje. Bati se zdaj vender ni, da bi vojna z nova zagorela, ker so vse velevlasti pripravljene gasiti. Prav lehko je pa mogoce, da se sklene le „piskav" mir, ki bode trajal samo od cresenj do viSenj, to je, tako dolgo, dokler mej velevlastmi ne nastane kak razpor. Srbija je predlagala v zadnji seji, da bi ostalo vse tako, kakor je bilo pred 14. nov. 1. 1. Ako se to vzprejme, potem bode ta mir gotovo „pi&kava, kajti takrat je bila diplomatska zveza mej Bolgarijo in Srbijo ze pretrgana, meja zaprta in obe vojski |na nogah. Bolgarski po-obla§6enec pa zahteva, da se sklene pravi mir in da se razpustite obe vojski.
GrSka se menda vender uda in ne zaLne vojne, ker vidi, da je osamljena in da na no-beni velevlasti nema trdne zaslombe.
V gorenji Italiji, okolo Verone, pojavljase zopet kolera.
Na Francoskem so pri dopolnilnih volitvah republikanci pridobili 18 poslancev.
bo tiati dan v goriSkem gleWi bazar za uboge, na-proSen je bil ^italniini odbar, naj bi veliki pies pre-loiil, kar je tudi storii, da bo vsakemu . toliko laze udoleziti se bazarja v korist goriskim ubogim.
Slovensko bralno m podporno druStvo V Gorici priredi v nedeljo 28. t. m. v prostorib go-rilke ditalnice veliko besedo se slede5un sporedom: I. 1. „Hercegovaka," ugl. Hajdrih; pevaki zbor. 2. Pozdrav. 3. /;Lahko no5a, ugl. Hajdrih; Lveterospev. 4. ^Neveata," spel S. Gregorci6; deklamuje gospodi-cna G. D. 5. „Spomin na potovanje;" igra na oi-trah. 6. „Ilervaticam,a ugl. pi* Zajeo; pevski zbor. 7. „Pravo junaStvo," slika iz kmeSkega 2ivljenja; spisal Jos. Stritar. 8. „Saajea; pevski zbor. 9, „81o-vanskik pesni veneo"; igra na citrah. 10. „Eno uro doktor," vesela igra v enem dejanji. II, Domafo za-bava v prostorih Uarzinijeve gostilne. Vabilo velia ob enem kot vstopnica, brez katere nima {nikdo vhoda. Neudje, ki ielijo dobiti vabilo, najj se oglasijo pri odboru. Vstopnina stane za osebo 20 kr.; za nedo* raele 10 kr. Vhod bo dez clavne stopnioe; obleka so odioii v druStveni bralmoi. Raznovratni spored, kakor tudi novi ^italnifini proitori privabijo gotovo obilno deleznikov k lepi besedi, katoro (druitvo prl-roja. Menimo, da nam ni treba poaobo priporofiati, naj se druitveniki udeleSijo te zabave y obilnom ste-vilu, in nadejamo se, da tudi nafie razumniStvo bo obilno zastopano.
Vinko devnio, ufiitelj v St. Petru, umrl js po dolgem bolebanji, pretekli jponedeljok zajutra ter je bil pokopan v sredo predpoludno mod ranogira eprem-stvom. Itanjki je slovel kot izvrston uCitolj in je bil jako prikupljen pri uvojih tovariSib. Mnogo jo tudi elovstvono deloval ter je urodoval do zadnjega ISasa u^itoljaki list nSola", ki je izbajal v Gorici, Zapuetil je udovo z nedoraslimi otroSidi. Naj v mini pociva.
Jo2ef Katnik, bivli gontilnifiar „Pri rlatora kri^i* v Gorici, vrl rodoljub, dobrotnik In prfden gospodar, umrl je 23, t. m, na avojom poaestvu ? Pr-vafiini.   Pogreb, ki   jo bil v 6etrtok 25, t, m, po-
Eoludne. pokazal je, kako spoitovan in priljubljen jo il ranjki dalofi okrog, Predno so vzdignili krato ali triigo ranjkega, zapeli so Prvalki pevci „Lo6itev" tako milo, da so navzofie do solz ganili. Sprevodu na 6elu nesel te je ,kriz, ovenfian % lepim vefloem doma6e 6italnioo; sledila je Solska mladioa, PrvaSka godba, dva uda wSlov. bralnega In podpornega dru-fitva" iz Gotico, ki sta nesla lep venee % napisom: „GoriSki Slovenci vrlemu rodoljubu", zastava PrvaSko ditalniee in 6, duhovSSina (domaoa in dornberSka U, gg. znpnika in kaplana ter 6. g. vikar e Gradiifia), Krsta bila je pokrita z mnogimi venoi. Za njo Sli so sorodniki ranjcega, deputacije raznih druStev ter mnogo obfiinatva doma^ega, z vipavskega, a Krasa in it Gorice. Po kondanem sv. opravilu v oerkvi, zapeli so pevoi „Blagor mu, ki se spo5ijeK in tuini sprevod pomikal so je na pokopaliSce med zadostnimi glasovi domaSe godbe. Na grobu imel je prei. g. Supnik lep govor, v katerem je opisal ranjkega kot kristijana, dobrega oceta, skrbnega gospodarja, velike^k dobrofc-nika in zvestega rojaka. rredno se je grob zaprl, zapeli so pevci „Jamioo tihofc; potem smo se ialostni razSli, zalujoLi po dobrem moii in zvestem prijatelji,
Izpraznjena je sluzba sodnijskega priatava pri c. k, okrajni sodniji v Kanalu. Nadejamo se, da pri podeljc/anji sluibe se bo v prvi jemal ozir na proSuikovo sposobnost, med katero fitojemo ra-zenpravnegaznanja tudi popolno z&anje onega jezika, ki je v okraji e d i n v rabi; ker tie tudi je kdo lahko dober jurist brez znanja kanalakega na-refija, vender ne more uspeSno, kakor namen sluSbe zahteva, preiskovati in zapisovati dejacja brez tega znanja. V omikani drzavi bi sploh nikoli ne smelo biti, da bi uradnik ne razumel driavljana, s katerim ima opraviti. — Izpraznjeno je tudi notarjevo mesto v AjdovSiiui in dve notarski mesti v Trstu, ker g. Roller preseli se iz AjdovScme v Pored, v Trstu (oziroma v Feldhofu) pa sta umrla notarja Zorzi in Olivo, zadnji Se le 48 let star, Ajiovcem, pri katerih je sloiil, dobro znan. Ali pride na katero teh meat moS, ki bi bil v besedi in v pi-savi zmoien siovenskega jetika, ne vemo.
Porodil se je v Tolminu 25. t. m. iamoSnji c. k.sodnijskipristavg.Mihael GabrijelSic" s go-spodiLno Terezijo Premrau pi. Premeratein, hderjo ondaSnjega e. k. notarja. Presrona voSella po-xocencema.
2a narodue ljudske Sole in za narodna u6i-teljiS6a po de2clah, v katerih prebivajo Slovenci, po-tegnil se je prav raoiko v budgetnem odseku drSav-nega zbora dr. vitez Tonkli. Minister ni njegovih zahtev popolnoma odbil, pa tudi takega odgovora ni dal, iz katerega bi se dalo sklepati, 4a bo kmalu in stalno drngade.
Frelom zvestobe iu ma§6evanje. ULe ne-kaj dnij bivala stavgostilni 8Pri treh krouah'' mlad gospodinmladagospa, katerasta se izdajala za mcza in leno.  Danes ob 10V« uri predpoludae zasliSijo so
Doma<5e in razno vesti
Radodarni doneski (za otroSki vrt: Vinko Stabelj v Podsabotinu 2 gl. SO kr. — Jernej Kopafi v Gorici 60 kr. — Za dekliSko st!o: Vinko Stubelj v Podsabotinu 2 gl. 30 kr. — Dr. vitez Tonkli 5 delnic goriSke Sitalnice po 10 gl. Presrona hvala do-brotnikom; naj bi njihovi darovi obrodili stoteri sad.
GoriSka ditalnica imela je 20. t. m. plea, ki je bil prav dobro obiskan in je trpel tdo raaega ju-tra. ^iva mladina je veselo rajala, roditelji pa, ki so bili I njo, spominjaii so so v prijaznih pogovorih nek-danjih dnij, ko so tudi tako veselo plesali in radovali se zivljenja. Lepo je bilo videti, kako so se prya-teljski pogovarjali rojaki, ki so sicer looeni po svo-jih opravkih in ki se ne vidijo vsak dan. Jutre "27. t. m. napravijo 6italniSki fantja plesno aabavo, ki zbere gotovo zopet lepo Stevilo mladih in starib v 6italnianih prostorih. — Zadnji in najsijajnejSi pa bo i v eliki pies drugo aoboto 6. marca, Prej je____________________..       .     .             «.,.-.  ..
janaki grof » Videmsk* pokrajine fevedel je nil, t kaki droibi se naaaja njegera Sea*, mlad* igrofinja, ter je priSel za nje * namejionv da bi jo uamrtil, Trikrat je nttrehl na nj© in trikratnaojenega aprem-ljevaloa, render nobenega ni nevarno ranil. Grofiuja je ranjeti* r fevo roko in povrSno v desne prsi; mladi in tepi goapod zadet je le enkrat in sicer od zadej, take da an. jo krogla obleko pietrgala in ga prav dobro ndarila v brbtiSco, ki mn je mocno podptalo m sateklo. Hesre5nega grofe zaprla je sodnija, mlada grofioja IdS bolua in njen spremljeTalec bo mer,.I tudi nekolikt) sedeti ter pokoriti se za svoje ostndno dejsujeV Vai trije so » Videmske okoliee, soaednje nam pokrajine.
Ck, Rthard Verrega, raenjalec v Goriei,' hotel jt aidatt bSo eb ceati proti poetaji. Magistrat nm tag* ai betel doioMU, dee da ntirt je proti eatetttmm (jfl-iwkp^pitiaow* VewgajeposWogoTormest-atma •taraaiwtfn, pa brei uspehe, Zatekel Be je na ttieku odbor in U je nsliial njegoto prosnjo. Tedaj je eapravilo neatno staraSwstvo agovor na niJTilje apmrao sodi&e oft Dttnaj, ki je ru^dile 1. febr., da g. Vervegn t»e tidati, kar nememva.
V  forrdSah rgodila ae je 18. febr. redka ne-sreea. Hlapec, ie ne 20 let star, ondalnjega poaestni-ka peliel je a voli ste^jo na navadnem kmeckem voiu proti domu. Barja je bado razsajala in mladenifi je korakal iraven tow, a* bi ae jebranil, Naenkrat po-tegne Trter take mocno, da obeli vox, ki pade na mladeoiS* take teiko, da ga podere na tla, na kate-rik pri tej. priii, mrte? obleii. 3Saj v mini poeiva.
V  6empasu priredi .Bralno drustvo* dne 28. aveeena t 1. ob 5% nri iveeer veseliqo po tem spo-redu: I. Petje: ,Nagk> bratje.« II. Pezdrav. Ill, Pe-tfe: .RoKea,* IV. Igra: ,Dva gospoda pa jeden sln-ga.« V: Petje: .Slovenec tern* VI. Tombola z 2 dobitkoma. VII. Petje; .Domovina, mili kraj." Listek ia torabelo ttane 20 krM ki je ob enetn ratopnica.
Koboridska ditaJnica priredi v nedeljo 28. t. m. ob 6'/« tveder y Zganovih prostorih besedo z raanorratnim programom. obstojev;o a petja,', goyora, deklaroacije, godbe in igre. Godbo oskrbijo tolminaki godci; tatopniua 20 kr,, aedei 10 kr.
•Na St. Viiki gori priredi ^Bralno drustvo" dne 28. t. m. veaelioo ae stadetim aporedom: 1. Go-tor. 2. Petje: „Slovan,» Jos. VaSak. 3. Deklamacija: .Zimoki dan,* S. Gregor&fi. 4. Petje: „Jadransko morje,* Ani. Hajdrih. 5. Petje: »Domovini," meian zbw, F. S. Vilhar. 6. Igra: ^OproSceni jetnik.* 7. Petje: .Slayjanaka,* mei. zbor, P. S. Vilhar. 8. Srefi-kanje. Zaietek ob 6. nri zvecer. Vstopnina za nande 20 kr.                                                              Odbor.
nTr2aSko podporno in bralno druStvo" imelo je v nedeljo 21. t. m. v .drorani nSloTanske 6italnice" v Trstu aroj Y. obcoi zbor, katerega ae je udeleiilo cez dve tretjini udov. Predaednik gosp. Iran Poznn naadravil je presvitlemu cesarjn in gro-moviti BZmolu odmeval je po dvorani. Potem vrsil bo je daevni red. — Iz letnega ra5una razviden je hvalevreden materijalni napredek mladega diustva, katero je imelo v po6etkn tezko borbo za avoj ob-atanek, in nada je opravidena, katero stavijo dra-Btveniki v njegovo bodeLnost, Y vodstvo yoljeni so bili gg. Ivan PoLnn, predsednik; Yekoslar- Grebe c in Ant. Ktizioka, podpredaednika; Jos. Drasil in Ivan Ifofner, tajnika; Yekoslar Rizner, knjigovodja; Mat. C dvot, deaarnicar. — V soboto doe 27. t. m. pri-redi ienski oddelek tega drnitva avoj prvi plesni vencek v dverani „Monte verde* a Bkolomtt, pri ka-terem 6odo eodelotalt iz prijaznosti gosp. „Sokolct."
W.
Listnica aredniatTa- Gospoda poslaaiSarju: Poslanica xusmo obiavili: l.ker nekatere besede so bile Tidno
^   i___1:_______~_i:   .«<un.a*;    1pa_  nwi    H   !rar  ia
pokraiieue, 2. ker nismo mogli spozaati, kam menT 3. ker je imela oa sebi pe^at take nwbnrjenosti, da se nam je idelo elede na nienega poSUjatelja samega boljeT da je ne sprariino y jaTBOst. — Ocsp. pisatelja aeatavki „Ti si k ri t» : Dobra
ˇaja t pisaTi: yradmet ialibog prerearicen in prenayaden. Za naS list sestavek manj primerec. Ako zelite. Vani ga Yraemo. — Gosp. pisateljno .Kons. in iib.fc: Sepnobcimo: n«eeto popolnoma dobra; premalo konkrttne podbige; prevec zrac-nega xidanja. Sknaajtc, da stojc riumotrwanje Tedao pnpnetc na kako dejanako reanieo, ker mnogim titateljem je te2k»t plavati dolgo t idojalnem svetn. Zasebne opombc o nekatenit razirerali ao xalibog ptewec reaai^ne; ali ts« ni pnatojno za. javnoat. — G. dop. iz 6eraid: dopis dobili uie pted 1V» roord%, o priliki kaj porabimo.
POPRAYEK. V xadnjcm .Poalanem8 g. Yal. Cappellanija naj ae lore; dopianiku obrekovulcn, na-meato: opravljivemu dop.
Javna zahvala.
Iskreno se zabvaljnjemo , vsem tisfcim, kteri ao nam kakpc.si bedi izrazili svoje blago sodutje o britki zgubif ki nas je vtonila v najve5o zalost, o zgnbi namre6 drazega soproga, milega oceta, zvestega brata
ucitelja. v Sempetru,
Posebpo zahvalo izrekamo pre6. dnbovScini. vi-aokorod. g. dei. Sols, nadzoraika vitezn Klodi6-u, gosp. okraj. Sol. nadzornikn Fr. Vodopivcu,- mnogo-brojnim gg(> aCiteljem in ucite^icam, vrlim sempeter-ekim sosedom in sptoh vsem onim, kteri so skazali Eepozabrjiveinn nam rajnkemc zadnjo east. Iz globo-cine svpjifi'potrtih are jim kH6ejno vsem: Bog plati za^dobrodejiio tplaSljiyo so^ntje.
Y SempeUii dne 24* febr, 1886.
fcALTJJOCA RODBINA.
HAZHAHILO
Podpisani naznanjatn slavuema oMinstvo, da «em prewel a 1. ft'brnarjrtin 1.1. dobro zoano gosiilrui «PrI Blatetv krlzl (all pri aUixl) ˇ QmeM.
PriporoCam se pri tt'j priliki slavnetnn oMinstvtt, naj
me  blagovoli   p Cabtiti  z tnnogo^tevilnim  obiskova-
njem. Prizadevati se bofiem, da uatrez^m svojim obi-
skovalcem, kakor  do zduj, a hitro in natanCiio   po-
strezbo, z dobiimi in raznovrstnimi jedmi in p;ja&iuii,
s dcdnimi  prenociSCi, z varaimi  sh.ambami za  voze
in ztvali, in vae to po prav nizkib, spodobttth  cenab.
Uijudno udani
JB»^«^v TPjar^^rifta^ML.
V Goiici, 26. februarja 1886.____________________
a
P0TN1KE IN BLAUO
spravlja v
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowafring h. §t. 9
rNajstarejSa firma te vrste.)
T?ica n na    "*lstl mtro m 80t0vo-J- * t%.LLv>«'pWf8tflg Karl pi. Braun u Bnnaji.
u                         pohi pL Bamberger at lm\i
drage grenke vode,"
V r el eC M« UWesdorf si flmaji
Zahteva naj se vedno in razlofino: FRANCA JOfcEFA GRENKI VRELEC. Zalogc povsod, V Goriei: lekar gosp. Cristofoletti, Giroacoli, Pontoni in A. Seppenhofer. Raz-po§i],^i se iz BndapeSte._________________
«ir«>^^f Culot
ZA PUSTNI CAS
nahaja se pri podpisanem velika izbira koti-lijonskih redov in sem vsake vrsto, papirna-tih, platnenihf svilenih, drnih in barvanih.
Opozarja tudi spostovane kmetovalce; da je dobii mnogo vrtnih semen, zagotovlje-nih gled^ dobrote.
Ima tndi zalogc igrae in malih recrf vsake vrate, katere prodaja na debele in na drobno po jako nizkib cenab.
Jozef Gulot
v RaSteJji, St. 2—25.
<V€»sft«»jr c?i
lo>«
AntirrheumOD, najbolj§e zdra?ilo proti preblaje-sju in fie bolijo koati,   proti   hromoti  delavnih  cutnic, boleLinam t kri zt in v prsih,   prehladnim bolefiinata 7' glavi in t zobeb. Steklenica 40 kr.
Pastile SantOllinsfee; (kolesca zoper gliste, iz-ku^eco zdravilo zoper gliste, Skatljioa 10 kr., 100 ko-bCekor 50 kr., 1000 koscukov 4 gld.', 20. ,0 kodeckov 6 gL
Salicilue pastile proti prehlajenjn,   naj-
boljtti pripumo6ik proti duvici (difturitia), pljuciiim, prsnim in vratnim bolt;5inam, zoper kaaelj in hripnvost; skat-ijica 20 kr.
ZellSCUi prsni Sirop. Ta iz zdravilnih zeli9& izdelani sirop se rabi z najboIjSim uapclioin proti vsom prsnim in pljueaim boleznim, zasli/.i»nju, fcaislju, hrip«-Tosti, dualjiremu kaSlja itd. OdniSCeiu niij v?iimejo Is do 4 2lic« r«ak dan, otroci pa toliko SMiic. Stckk'nlca 36 kr.
Tu navodena,  kakor vsa
drog;i zdravila ae
zmiraj svoza dob6
v lekarni
BPri Angelu«
v Ljubljana na  Dunajski  oesti, kjer se narocilu tahoj jpo poSti proti povtttju izpriujejo.
B Zclodcne bolezni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo 2elod5no zdravilo.
IibrAti v raznih zelod6nih boleznih zdravilo, katero bi t rt»H»ici odgovarjalo namonu, ni lahka RtTor dandartes. ko se prodajajo v»«kovr»tna taka zdravilo.
Vefji del onih kapljic, izliikov itd itd., ki HO oznaitjajo in priporoiajo ob&nstvu /. visoko loteiimi bcHodnmi, ni dnizega ko prevar**, pogosto go Skodljiva.
Sam» jcrazalemski balzam, uSe dnvno znan po svoji priptosti sestavi in po ozi?ljajo6i avoji roofti na zelodfno zirco, si jo pridobil prcdnost pred vsemi dru» gimi do zdftj znnninii pomoi-ki, kar potrjujo njegova ra/prociajft, ki vedno rnnto,
Tft bnlzam, bogat krepfcajotfe rno^i kiuoSkega ra-barwara, korenike, ki je /iploh. zimftit po svojem pre* bavneni uspehu, dajo gotovo urcdUvo proli zolodCnim slabostim, izrirajofiim iz ner«dnoga prebavljanja. Zato «c priporoCa, ko jesti ne diSi, proti neprijetni sapi, gtrjnsu, riganjii, zabasanju, hcmorojdalnim to2»Tam; poinaga tudi proti zlatenici, glisten in bolcznim ˇ drebu.
Stoklenica s podukom 30 kr. Olavna zalogu v lekarni G. B. Pontoni v Goriei. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KORMINU pri A. Franzoui, v TOLMINU pri C. Pallsca.
po  dr.  Ma 1 i L i
jp odlo^no najboljfte zdravilo zoper protitt tef m  ravmstizein, trganje  po ndih, boleiine   v
g^cg krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele nde in kf.
?J[jM tf itd., iisalo insa te so rabi, pa mine po polnem f^ uganjf, kar dokazuje obilno sahv&l. Zabteva naj bo 4j sauio nnet zoper trganje po dr. 3HaliLiw z 111 zraven stojeoim zuameujem; I steklenica SO kr.
—_   JQL* Zahvala. ^§
*•«"• Gospoda pi. Trnkoezy-ju, lekarjn t Ljibljani. Moja niati so na protlnsk^j bolezili na nogi sllno trpeli in razna domaca zdravila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen deda'je hajSa prihajala in vie ve8 dnij niao mogli stoplti na nogo, spomnim 8e na Va3 0>. MalideV protinski cvet po 50 kr. ter si ga ncmndoma naroSim. In res imel je fndovit vspeh, da so' ae po kratkej rabi oprostili mndnin boledin. S popolnim preprifianjero prlznavant torej dr. Maiif ev protinski evet kot izvrstno zdravilo in ga via-kema bolniku ˇ jednakoj bolezni priporoiam* Vaaej blago-rodaostl pa izrekam najprisr^n«j§o zahvalo z vsem spoito-vasjem udani
Franc Jug, posestnik t Smarji pri Celji.
§L* Flaninski zeligdni sirup kranj3ki, ^M
izboren zoper ka3etj, hripavoat, Tratobol, prsne ia pljudne bo!eLine; 1 steklenica 56 kr. Komtnejli nogo vsi t trgtfvinib ae nahajajoci aoki in airopi.
MT Kri Listilne kroglice, e. kr. priv., <H^|
ne smele bi se ˇ nijednem gospodinjatvu pogreiati in ao se ¦uLe ttsuckrat stjajno osvedogilo pri zabasanji cloveakega telosa, glavobolo, etrpnenih :;3ih, skazenem ielodci, jetraih in obiatnji bolezmb, v skttuijab » 21 kr.; jodnn zavoj a 6 akatuljaini 1 gold. 5 kr. 3fanj«> od enega zavoja ae a poSto ne razpoiiltt.
Narodila se izvrSe: najhitteje s poStnim povzetjem in Adresa je;
Teko cina zlata
za pozlndevanje i pdpravljaTijo okvirov i prcdmetov z lesa, kovi, porceiana i stckla; za posrebrevanje vsakorSnih prcdmetov s kovi. Vsak clovek more z najvocjo labkoto vsak prftdmet pozlatiti ali posrebriti.
Cena ateklenici zlaia ali svebra 1 fi. s poSinim pou-zetjen   aU  za sapcej  poslani   denar  (tudi  r piatnwkih marksh) pri
Le«peWti Epirteirrti v Brnu (Moravsku).
Tekocina srebra
MiO^mw^^/M
— J^^j^tepMfe
f Q&fiti*