Tecaj LVI. gospodarske, obrtniške in národně. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 13. maja 1898. ^^a^AAAAAA^AAířířítířířťřífAítďďťtířířítťtťt^ puste Malorusov, ki so večina gališkega prebivalstva, na Politiški oddelek. ES* "S* površje. Šlahta hoče vladati v Galiciji in zategadelj zavzema za avtonomijo, dasi sicer ni češkim pravnim težnjam se prav • v nic državno naklonjena, dobro vedoč, da Katero stališče je pravo? Vedno in vedno se čita samo o jezikovnem vpra-šanji — poreko morda nekateri naših bralcev, ne po-mislivši, da je to jedro vsega našega notranjepolitičnega položaja, začetek in bistvo velike krize, ki pretresa našo državo tako, kakor samo veliko gibanje 1848. zamore prouzročiti celo . in ki revolucijo, ako bi se nasilno in jednostransko rešilo, bodi Slovanom. si že v prid Nenccem ali tilo To je pač dovolj vzroka, da je vse časopisje posve- pozornost temu vprašanju. Tudi v slovenskih svojo listih je pcgostoma o njem čitati, a žal, da noben list ne pove naravnost svojega mnenja, da nobeden jasno in odločno ne označi slovenskega stališča, in to iz prevelike in v našemu položaju popolnoma neumestne obzirnosti do zaveznikov slovenske državnozborske delegacije. Mej večjimi strankami v državnem zboru ima skoro vsaka svoje posebno stališče, ali dočim so zmernejše z na- ni nemške stranke precej jedine v svojih nazorih, cijonalci in Schonererjanci se sploh ne da govoriti mej merodajnimi slovanskimi strankami nobene jedinosti, da, mej njimi vlada največje navekrižje, če tudi to z ozirom na politični položaj skrbno pokrivajo. Oglejmo si stališča največjih slovanskih strank. so jej te težnje jako nevarne. Slovenski poslanci so sicer priznali adresni načrt grofa Dziedu8zyckega in s tem deželno avtonomijo za svoj program, ali to se je v prvi vrsti zgodilo samo zategadelj, da so se mogli pridružiti desnici. Za deželno avtonomijo se pač noben Slovenec ne more ogrevati, vsaj toliko časa ne, dokler se ne zagotovi obstanek in razvoj narodnih manjšin. Slovenski poslanci so tudi svojim za-veznikcm opetovano povedali, da si mislijo razširjenje deželne avtonomije jedino le tako, da se nekatere, sedaj v državni zbor spadajoče reči, odkažejo deželnim zborom. Mej te pa se jezikovno in sploh narodnostno vprašanje ne sme uvrstiti, vsaj s privoljenjem slovenskih poslancev ne, dokler se ne zagotovi eksistenca narodnih manjšin. Sicer so pa slovenski poslanci izjavili pri raznih prilikah, da odobravajo program vseslovenskega shoda in da so njega določbe žanje vodilo in ravnilo. Program vseslovenskega shoda pa zahteva narodno avtonomijo, kar je v dijamentralnem nasprotji s programom češke in poljske stranke. Narodna avtonomija zahteva to, kar čehi in Poljaki Nemcem in Maloruáom za nobeno ceno nočejo koncedirati je naravnost negacija češkega in poljskega avtonomističnega stališča in ker se tudi jo tudi odobravajo naj Nemci ž njo ne bodo sprijaznili, posamični politično omikani a povsem neuplivni možje i Čehi zahtevajo, da naj imajo o jezikovnem vpra- ni čisto nič upanja, da se doseže. šanji odločevati samo deželni zbori. To njih stališče je „Novice" si štejejo v zaslugo, da so vedno zago posledica njihovega državnopravnega programa in ima varjale realistično politiko, da niso služile nikdar šovi svoj izvor tudi v želji, utrditi převládo češkega naroda nizmu, a tudi nikdar niso pozabile na končni smoter v celem češkem kraljestvu na ta način, da postane vsa vsega gibanja, na Zjedinjeno Slovenijo. Teritorijalno zdru- Ćeška dvojezična in da si zagotove popolno jednako- ženje slovenskih pokrajin v jedno upravno celoto in re vrednost in jednakopravnost tudi v samonemških okrajih lativna samostalnost te celote, to na Češkem. ideal katerim slu žijo n Novice" od svojega rojstva in zato bodi odkrito Istega nazora so tudi Poljaki. Njim je pred vsem povedano: Deželna avtonomija je nasprotje Zjedinjene na tem, da si ohranijo gospodstvo v Galiciji in da ne Slovenije in tudi narodna avtonomija, ki je sicer precej f meglen, hiperidealistićen projekt, ne vodi do tega cilja. Jedina pot do tega cilja je program, na kateri so se postavili treznejši in pametnejši — Nemci. Ti zahtevajo — sedaj seveda samo za Češko — naj se ustanove samonemški, samočeški in jezikovno me-šani okraji in prav to je tudi pot, po kateri pridejo ko-roški, štajerski in goriški Slovenci do svojih privic. Trst ostane pač mešan okraj še dolgo dolgo let, v Istri pa pride slovensko in hrvatsko prebivalstvo prej ali slej itak do veljave, tako da tod razdelitve ni treba. Nemci so ta svoj projekt tolikrát razložili, da ga ni treba šele na dolgo in na široko podpirati. Naravna posledica bi bila, da bi sčasoma dobili ti okraji neka zastopstva s precej širokim delokrogom, kakor sta to svoj čas nemški profesor Herkner in češki profesor Masaryk prav dobro obrazložila. „Novice" so takrat pisale, da podpišejo vsako besedo tega, kar sta pisala Herkner in Masaryk in ker stoje tudi danes na tem stališči, ker sodijo, da je tudi danes to jedina pot do sprave in sicer pot katera ne nasprotuje direktno niti češkemu državno-pravnemu niti poljskemu avtonomističnemu programu, zato menimo, da bi bilo najbolje, ako se Slovenci od-krito postavimo na to stališče in to storimo toliko laglje, ker tem potom utegnemo doseči to, kar nas jedino za-varuje proti vsem eventuvainostim: Zjedinjeno Slovenijo. Slovenskemu narodu. Ponosni smo Slovenci na prirodne lepote naše domovine. Ponosni smo na svoj jezik, ki sega s svojimi divnimi oblikami daleč tja v one čase, ko sta sveta brata Ciril in Metod oznanjala Slovenom veličja božja v domači besedi. Ponosni smo nà nepregledno število junakov, ki so umirali za cesarja in domovino na bojnem polju. Ponosni smo na veleume, ki so se proslavili v raznih ved-nostnih strokah. Ponosni smo na vse tište može, ki so s svojim vzornim delovanjem in z uma svetlim mečem omogočili, da se sedaj naš narod po pravici lahko pri-števa prosvetljenim narodom. Položi na skudelico svetovne kulturne tehtnice poezije doktorja Franceta Prešerna, in nepristranski sodnik mora reči: Slovenski narod je zbok teh poezij vreden drug velikim kulturnim narodom. Doktor France Prešeren — naš slavec, ki si opeval v nedosežnih pesmih Ijubezni sladkost in njene bridkosti, — naš Orfej, ki so Te nebesa poslala „otajat Krajna našega sinove, njih in Slovencev vseh okrog rodove z do-mač'mi pesmam'", — naš voditelj, ki si „nam srca vnel za čast dežele, mej nami potolažil razprtije in spet ze-dinil rod Slovenše'ne cele", — propovednik Slovanstva, oznanujoč nam, da „največ sveta otrokom sliši Slave", — prorok naš, ki si kakor Jeremija lil solze domovinske Ijubezni radi naše tožne minolosti videč, kako „na tleh leže Slovenstva stebri stari, ječe pod težkim jarmom sini Slave" ter v duhu gledajoč, kako „vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim miPše zvezde, kakor zdaj sijale", — doktor France Prešeren, stvaritelj našega lepega slovstva. naš veliki, neprecenljivi pesnik, na Tebe je po-nosen naš narod. To je pokazal, ko ti je 1852. 1. postavil na grob kameniti spomenik. To je razodel 1. 1872., ko je odičil Tvojo rojstveno hišo s spominsko ploščo. To je osvedočil, ko je proslavil Tvoj spomin z obeliskom, dvigajočim se na obali Blejskega jezera, katerega krasoto si tako vneto opeval. To je pokazal, ko je eno najživahnejših ulic Ijubljanskega mesta imenoval s tvojim slavnim imenom. Davno-letna namera pa, katere uresničenje pričaj vsemu volj-nemu svetu, kako se slovenski narod ponaša s svojim ljubljencem doktorjem Francetom Prešernom in kako mu je hvaležen, se — žal — dosedaj ni še izvela — namera, da bi se našemu največjemu pesniku postavil do-stojen spomenik v slovenskem stolnem mestu — v beli Ljubljani. Dne 8. februvarja prihodnjega leta poteče petdeset let, odkar v zemlji domači njegovo truplo leži. Dne 3. decembra 1. 1900. pa mine sto let, odkar se nam je porodil doktor Prešeren na visokem Gorenjskem, v okolici slovenskega raja. Rojaki, v spomin njegove stoletnice naj se dvigne na enem ljubljanskih javnih trgov bronast spomenik % doktorju Francetu Prešernu, dvigne naj se mu v Ljubljani, ki je mati „zemlje slovenske, predrage dežele", v onem mestu, kjer je naš ljubljeni pesnik preživel največi del svojega življenja, kjer je zložil svoje najlepše pesmi. Slovenski narod, tvoje lepo slovstvo — sad XIX. sto-letja — sloni na Prešernu; lepše ne moreš skleniti sto-letja svojega narodnega in slovstvenega vstajenja, kakor če z dostojnim spomenikom poslaviš svojega pesnika velikana. Rojaki, izkažite se radodarne, da se uresniči 1. 1900. ta naša plemenita namera! Slovenke, vašo lepoto je opeval dr. France Prešeren, nabirajte zlasti ve darove za njegov spomenik ! V Ljubljani, dne 7. maja 1898. Odbor za nabiranje prispevkov za Preširnov spomenik. Politični pregled. Državni zbor. — Minoli petek je bila zadnja- seja poslanske zbornice, prihodnja pa bo dne 2. junija. Zbornica je pretrgala seje, ker sedaj zbotujeta delegaciji. Vlada je pač delala na to, naj bi zbornica imela mej zasedanjem delegacij dve ali tri seje, toda to njeno prizadevanje ni imelo uspeha. Zbornica vsled tega ni dognala jezikovne razprave. Ta razprava sama na sebi ni več važna. Govorili so že zastopniki vseh strank in označili svoje stališče, debata nima torej nobena važnosti več. V zadnji seji, v petek, se zbornica tudi ni be-vila z jezikovnim vprašanjem, ampak z vpraŠanjem o za-časni odpravi carin. Socijalni demokrat Verkauf je predlagal, naj se suspendira pobiranje carine, češ, potem se zniža cena živalim. Trgovski minister je povedal, da je že stopil v dogovor z ogersko vlado, da se to zgodi. Ministrov odgovor je dal povod burni razpravi. Jedne stranke so bile za odpravo, druge proti njej. Te so trdile, da bi od prava carine ne zni- 18:* žala cene živilom, ampak koristila samo spekulantom. Prav pravice in pravično porazdeliti mej kmete. Laški kmet je sta imeli obe stranki, a nobena popolnoma. Sicer pa vlada namreč sedaj po večini zakupnik, docim so mu razni groii ni odpravila carine, ker se je ogerska vlada izrekla proti temu. in markizi gospodarji. Seveda laska vlada se ne upa nastopiti Položaj. Kraljestvo tistemu, kdor bi mogel povedati, te poti v zboljšanje kmetskega stanu. Toda gotovo je, da bo kako se položaj razjasni Razmere postajalo od dne do dne slabo stanje kmeta poleg drugih neuravnanih razmer delalo zmedenejše in očitno je samo jedno, da je desnica povse raz- vedno preglavico Italiji. rahljana in da treba samo malega šunka, pa razpade. Nemška katoliška ljudska stranka se sicer formelno še vedno prišteva desnici, v narodnostnih vprašanjih, so punctum saliens česar desnica nima več večine. govori, da se ustanovi nova večina notranje politike, pa se je združila z nemško opozicijo, vsled parlamentarnih krogih se s pomočjo nemške kato-liške ljudske stranke, nemških veleposestnikov in Poljakov ter brez Čehov in Slovencev. To je prav lahko mogoče, ker velik del Poljakov ni nič kaj zavzet za desnico. Za sedaj so praški „Narodni Listy" po informacijah iinančnega ministra Kaizla fiksirali položaj tako-le: Vlada ne prekliče jezikovnih naredb, tudi če se poslanska zbornica za to izreče po večini, sestavljeni ad hoc. Ako bi se pa združile nemške stranke in v jezikovnem odseku dobile većino za predlog. na] se jezikovne naredbe razveljavijo, potem bi ministerstvo apeliralo na krono. Delegaciji. V ponedeljek dne maja se je za- čelo v Budimpešti letošnje zasedanie delegacij. Predsednikom avstrijske delegacije je bil izvoljen Jaworski, podpredsednikom groî Vetter von der Lilie. Delegacijsko zborovanje přineslo avstrijskim narodom strahovito razoČaranjo v podobí proračuna Čista skupna potrebščina za 1899 znaša 164,378.383 gl. ter ie v primeri s potrebščino za tekoče leto višja za 5,992.634 gld. Za Bosno in Hercegovino se preračunava potrebščina na 3,519.000 gld., za 10 000 gld. manj, kakor lani. Ministerstvo unanjih del zahteva 4,274.200 gld Vojno ministerstvo zahteva za armado 143,685.251 gld., za morna- rico 16,941.260 gld. Skupno finanČno ministerstvo zahteva 2,137.184 gld Skupno pokritje znaša 2,797.558 gld. dohodki carine v Avstriji se proračunavajo na 51,610.430 gld., v ogerskih dťželah na 7,763 100 gld., v okupiranih deželah na se od carinskih Ako 216.000, skupaj na 59,589 530 gld. dohodkov odbijejo režijski troski, preostane 57,139 530 gld. Povrh je vlada za vojaške namene zahtevala dodatnega kredita 30.100 000 gld. tako, da znaša skupna potrebščina v istini 201 milijon. Narodi so do skrajnosti razljučeni in ni jih pomiril niti prestolni ogovor, s katerim je césar pozdravil delegate dne 11. t m. Italija« Revolucionarni elementi v Italiji, socijalisti in republikanci, so hoteli žitno draginjo izrabiti v politične namene in so vprizorili po raznih krajih ustajo. Dokazano je, da so vprizoritelji revolucije po raznih mestih postopali dogovorno mej seboj. Policija je dobila načrt revolucije, katere namen je bil popoln prevrat. Vlada je nastopila z vso eneržijo proti ustašem, poseglo je z vspehom vojaštvo vmes in proglasilo se je obsedno stanje za razne kraje. Nevarnega značaja se more zvati ustaja v Milanu. Vstaši so zgradili na mnogih krajih barikade, ustavili so več vlakov, sežgali so nekaj tramvajskih vlakov ter napadali z orožjem vojake, izmed katerih je mnogo ranjenih in ubitih Umevno, da je mnogo ustašev. ranjenih in ubitih in še vec aretovanih. Dasi poročajo, da je ustaja v Milanu zadušena, pojavlja se ista z vso močjo drugod. Iz Ne-apelja poročajo v velikih izgredih. Razglasilo se je obsedno Francija Dne ciji volitve v parlament. Za maja so se vršile po vsej Fran- poslanskih mest je bilo 581 2037 kandidatov. V mestu Parizu pride na eden mandat po kandidatov. Podroben izid volitev še ni znan. Ker bo treba v 181 okrajib ožjih volitev, ki se vrše še-le 22. maja in bodo še-le te konečno odločevale. Doslej je znano, da je izvoljenih 193 republikancev, 104 zmerni radikalci, 41 socijalistov in 47 monarhistov. Splošno se mora reči, da je zmagala sedanja so kandidovali in vladna politika. Izvoljeni so vsi ministri, ministerski predsednik Meline je dobil od 15.000 oddanih glasov 13.000. Socijalisti upajo, da še pri ožjih volitvah prodro v več krajih. Kandidatje, ki so nastopili z antisemitskim programom, so slabo opravili. v Spanjsko-amerikanska vojska. Nejasna se mo- rejo zvati poročila, dohajajo o španjsko-amerikanski vojski. Res je, da so se Amerikanci pod poveljstvom admirala De-weya polastili Manilskega zaliva na Filipinskih otokih in uničili dosti slabeje španjsko brodovje. Pa dasi so Amerikanci polni veselja nad to pridobitvijo, vender še ni potrjeno poro- čilo, da bi bili Amerikanci vzeli tudi mesto Manilo, ker so prešibki in se ne upajo izkrcati, ker se boje Španjcev, ki imajo precej močno posladko ondi Amerikanci so že o tem razpravljali, kaj bodo naredili s Filipinskimi otoki. Reklo se je, da jih hočejo kaki velevlasti prodati, sedaj pa se je predsednik Mac Kinley že izjavil da jih hočejo priklopiti svoji državi. Ob Kubv kamor obraća vse svojo pozornost in kjer se imata spoprijeti amerikansko in španjsko brodovje in kjer se ima odločiti tudi zmaga, ni še prišla do boja. Brodovji še ništa zadeli drug ob druzega. Pricakuje se to v krátkém, a ne ve se prav, kje se to prav zgodi. Poročila vedo povedati, da brodovji preminjata svoje prvotne cilje. Od tod tudi vsa nejasnost. Sedaj se pričakuje, da španjsko brodovje v kratkem dospe do otoka Portoriko in se tu spoprime z ameriškim bro- dovjem Ne ravno vesel se more zvati položaj Španjcev na Kubi, katero so Amerikanci blokirali. Pomanjkanje se ponavlja na otoku, kar občutijo vojaki in ljudstvo, španjskega brodovja, ki utegne amerikansko Upajo na pomoč blokado podreti. Sploh se pričakuje v bližnjih dneh odločilnejih dogodkov iz ameriško-španjske vojske. Posebno za Španijo samo in njeno prihodnjost utegnejo vspebi ali nevspehi španjskega brodovja biti osodepolni. Že vsled poreza Španjcev na Filipinih je za- nastala v vladalo v Spaniji neznosno stanje. Draginjo, ki je naveden poraz izkorišcajo vladi nasprotni elementi, republičani, karlisti, socijalisti in anarhisti v politične agitacije. Pojavljajo se nevarni izgredi. Da si vlada je proglasila osebno stanje, vender je položaj silno nevařen. Ruje se naravnost proti dinastiji in neki karlistični poslanec v zbornici rekel : n Ne- sreČni so tišti narodi, katerim, kakor pravi prerok, vsled prokletstva gospodovega vladajo ženske in otroci". To je naravnost naperjeno proti kraljici m mladoletnemu kralju. Kraljica je pripravljena na vse eventuvalnosti, tudi na odpoved kraljestvu. stanje. Pomenljivo, da se napominani izgredi, revolucije, dogajajo v imovitejših krajih Laške, kjer ni tolikega pomanjkanja, dočim ljudstvo v revnejih krajih hoče s silo kruha. More se reči, da je nezadovoljnost v Italiji velika. Ra-stla je ta nezadovoljnost mej ljudstvom že dolgo, sedaj si je dala duška. Ni dvomiti, da bo vojaštvo zatrlo ustajo, a neza-dovoljnosti ne bodo udusili, ker ima svoj izvor v přežalostném gospodarskem in socijalnem položaji. Italija se mora gospodarski preosnovati, Nesrecnega kmetskega zakupnika je treba • t y • i m a j o z n a c aj &&&&&&&& d^ & ft đ^đ&i ftđufeft ft ftft ft « € W WW WWWWWW WWWWWWWWW & Obrtnija. Izvoz margarina v Nemcijo. ukazom c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 22. aprila se je trgovski in obrtniški zbornici na osamosvojiti in odpraviti bi se morala velika posestva in teh znanilo, da so vsled poročila c. in kr. poslaništva v Ber 184 linu, dne aprila v veljavo stopila določila 4. o nemškega margarin-zakona z dne 15. junija 1897. ločitvi prostorov za napravljanje, shranjevanje in zavijanje, kakor tudi za prodajanje margarina in surovega masla in da so se tudi objavili jednostni izvršitveni pred- pisi, ki so se dogovorili med državno vlado in posamez-nimi državami. Ob jednem se je policijskim oblastvom naznanila vladna naredba, vsled katere se ima pooštriti kontrola za vse iz inozemstva prihajajoče pošiljatve surovega masla, margarina, sira, zabele in drugih takih živil. \m « Kmetijstvo. i* Kako kmetovalec živi. zadnjem članku, kateri je imel napis „Několiko številk", smo pojasnili, kako krivično je zemlja razdeljena in kako velikánsko moč imajo in povedaii smo tudi da je lastniki velikih posestev srednje merilo za naša kmetska posestva 26 oralov, daje namreč srednje kmetsko posestvo tako veliko. Nekatera kmetska posestva so se Da bi se zabranilo izogibanje nemškega margarin- veda tudi večja, celo do 100 oralov, ali ogromna večina zakona z uvozom blaga, ki je předpisu nasprotno in mo- kmetskih posestev manjša in obsega manj kakor 26 rebiti napačno označeno, se je določilo posebno nadzoro- oralov, jako mnogo, da že ne rečemo največ, je tako vanje takih pošiljatev in se v ta namen carinskim zvanih kajžarjev. postajam ukazalo, pravcčasno policijskim oblastvom na- Večinoma žive kmetovalci jako revno. Njih pohištvo znaniti kraj namembe za ono surovo maslo, sir in mar- je uborno, stanovanje največkrat tako tesno, da spe vsi garinove pošiljatve, ki so se od njih odpravile in se v jedni sobi, časih deloma tudi v hlevu in na svislih. kakor soditi za trgovino določene, da bodo potem ta HIevi so malokje dobri, prezračeni in snažni. Živina stoji oblastva na podlagi takih naznanil lahko določila prihod dostikrat v gnojnici, po zimi pa pritiska nanjo mraz. Niti pošiljatev in iz teh povzela poskušnje blaga za preiskovanje. toliko ni denarja in dobre volje da gnojnico odpelja priprave » smislu tega zakona veljajo za margarine one vali v zidane grebenice in jo od tam vozili na travnike. so surovému maslu ali siiu podobne in Tako delajo samo večji kmetje, v nemških in francoskih ki katerih vsebina masti ne izhaja čisto iz mleka. Marga rinov sir so one siru podobne priprave, katerih vsebina gnojnica to masti ne izhaja čisto iz mleka. Umetna jedilna mast je ceste. Goveja živina se malo snaži in nepravilno ona masti podobna priprava, katere vsebina masti ne Ob času košnje in par mesecev potem se živini krajih pač tudi manjši, v nas pa ne, v nas se razteka glavno in najvažnejše gnojilo, kraj vaške krmi. preveč krme poklada, se s krmo potratno delà, pozneje pa na-2. omenjenega zakona morajo posode in vadno krme primanjkuje. Njive in travniki se neusmiljeno ovitki, v katerih se prodaja margarin, margarinov sir in izkoriščajo in izrabljajo in ker se jim daje premalo gno- obstoji čisto iz prasičje masti. Vsled umetna jedilna mast, imeti dovolj jasen neizbrisljiv napis : jila, tudi slabo rode in sicer čedalje slabše. Gozdovi so „Margarin, margarinov sir itd." Razun tega morajo imeti največ že posekáni in že primanjkuje drv, a vender imajo posode vedno razviden rudeč trak, ki mora pri posodah po kmetskih hišah še vedno peči, katere rabijo neznansko do 35 cm visokih najmanj 2 cm, pri višjih najmanj 5 cm množino drv, potem so pa še hiše tako slabo zidane, da širok biti. Pri prodaji v celih sodih ali zabojih mora gorkota ne izda dosti. napis imeti tudi ime ali tvrdko tovarnarja, kakor tudi Denimo, da redi srednji kmet 8 glav živine. Vsako znamenje (tovarniško znamko), katero tovarnar rabi v tretje leto more prodati jedno ali dvoje živinčet in nekaj zaznamko lastnosti svojih izdelkov. prašičev. Denimo, da more prodati tudi nekaj žita i re Vsled mešanje surovega masla ali masla z margarinom ali z drugo jedilno mastjo, če je za trgovino prepovedano. Istotako tudi poraba namenjeno s tem mleka ali smetane pri obrtniškem pripravljanji marga- delov mleka ali jednaka rina, ako pride več kot 100 množina smetane na 100 delo v mleka. masti i ki ne izhaja iz Vsled se morajo v javnih ponudbah, sklepnih pismih, računih, voznih listih, konosementih, skladovnicah in nakladnih listih itd. če se nanašajo na margarin, margarinov sir ali umetno jedilno mast, temu zakonu pri- margann, . morata mar mar merna zaznamovanja blaga rabiti, garinov sir, umetna jedilna mast). Po garin in margarinov sir, ki sta za trgovino namenjena, imeti primesek, ki olajšuje splošno razločljivost blaga s kemično preiskavo, ne škoduje pa njegovi kakovosti in barvi. cimo za 100 gld. Torej dobi za vse 300 do Košnja stane 50 gld. » mlačva 60 gld., hlapec 400 gld. 60 gld. 9 dekla 48 gld., plevice in žanjice 60 gld., davkov mora plačati, ker je v tem slučaju zemljišča okrog 20 oralov, približno 40 gld. Soli porabi vsaka kmetija najmanj za 10 gld., in za gospodarja velja vsaj 50 gld. Potem přidej usnja za obuvala za 50 gld., obleka za otroke d praz- niki. Ptič uje ptiča, da je meso recimo torej, da se porabi za meso 10 gld. na leto. Kovač in kolar vzameta na leto 20 gld. Stroški bi tedaj na dobri večji kmetiji znašali 458 gld. Denimo, da skupijo ženske za kuretino jajca, maslo itd. na leto 60 gld. Ako bi se na leto redno skupilo pri gospodarstvu 450 gld., bi že še šio, a le tedaj pri go i če ima dotični kmetovalec dosti otrok in mu spodarstvu pridno pomagajo. To pa ne gre vedno. vsakem gospodarstvu se primerijo nesreče. Presica požre vse mladiče ali pogine sama ; pogine krava ; toča pobije žito; klaje zmanjka in ako jo je kupiti, jo je drago pla- 185 čati ; strehe je popravljati ; ogenj upepeli cele vasi ; voda vzame dosti. In potem delà se izročilno pismo in ve- like dote se zapisujejo dekletom in drugim fantom. Zdaj naš člověk ne more več naprej. Tožbe ekse ïÈi řtid&žfeíi» tfa ífai&iÉiíĚí&i M đhitiřtí títtduto "fe: Poučni in zabavni del. :...............-i...............................................................................;............ kuci je > pijača, da se ž njo skrb umori, vse pomaga ? da gre nizdolu, da propada m gineva, kar je še pred v pravém casu Povest ; spisal I. Podnanósec m kratkim tako vse trdno stalo. Kako pa žive šele oni, ki imajo samo 10 ali celo Prijetno je lovcu počivati kraj gozda ter z napeto oralov zemlje, ki pa morajo tudi jesti, se oblačiti i za puško poleg sebe gledati skozi ograjo, kedaj se dvigne otroke skrbeti in davke plačevati. Izhajajo samo s tem, rejena prepelica iz rumenega klasja pok ! puška poči da hodijo k drugim na delo. Nekaj že zaslužijo tako, in fina pečenka sfoíota lovcu v naročje. To so takozvani toda po zimi ni tega zaslužka. Ti ljudje žive slabše, kakor najinteresantnejši trenotki. gosposki psi. Ivan Zalar ni bil strasten lovec, tudi ne lovec vsled bajtah jedo dan za dnevom krompir, zelje, repo, ljube navade, marveč iz dolgega časa. Tu leži že precej koruzne ali ajdove žganjce, ki pa so malokdaj zabeljeni, časa. Skrivnostno šepeta bukovo listje nad njim. poleti pa vsak dan salato in kadar krompirja ni več î pa moćnik. Moški in ženske so slabo rejeni m slabo oble- Solnce že nagnilo močno proti zatonu, in dolge sence raz-prostirajo povsod prijetni hlad. Ja3no in dokaj toplo je se čeni. Ženske trpe kakor črna živina. Še za otročjo postelj sensko popoludne je, ko srpanova vročina — o koji trdé nimajo časa. Otroci so slabotni, ko pridejo na svet in stari možje, da o njej mora dozoreti ali zgoreti ru hujšajo tudi pozneje, ker ne dobivajo tečne hrane in še druge ne zadosti. Oblečeni so slabo in za njih zdravje se nič ne skrbi. Da ne izumrjejo angelji v nebesih, zato skrbe naša kmetska gospodarstva. meno pšenično klasje na bližnji njivi. Neki praznični mir vladal v prirodi, in Ivan se je že mislil vrniti, kar nespodobno se mu je zdelo s smrtnim orožjem ob rami motiti sveto tišino. Zato je pa položil puško poleg sebe, Kjer ni dobre gmotne podlage, tam pač ne gre nič zleknil se na tla, denil glavo med dlami in jo podprl s naprej, zato pa bi morala biti prva in poglavitna naloga komolci. Niso mu bile mari prepelice, udal se je popol- vseh zastopnikov naroda, da pomorejo kmetu do boljših noma svojim mislim. Nekaj let je že, kar je z izvrstnimi svedočbami v žepu ostavil cesarsko prestolnico in stopil razmer. v službo pri bližnjem sodišču svojega okraja. Dolgo, dolgo že čaka povišanja v službi, a predstojniki kakor da ne vsi Kmetijske raznoterosti. — Cena žitu. Zadnje dni je cena žita zopet poskočila Prodaja se pomladna pšenica po 15 gld. 20 kr., pšenica od maja do junija po 14 gld. novi cent. To so cene, kakoršnih dni, da obišče svojo staro mater in ji prinese nahranjene že nismo imeli na naših trgih leta in leta. Najvišje cene, ko- novce v podporo. Njegovi sošolci, v praksi in vednosti vedo zanj. jČestokrat je mislil, da so ga pozabili vsi prijatelji in sovražniki. Izprosil si je dopusta za nekaj dni. likor so znane z dunajskega trga, so bile za pšenico : Leta 1891 po 12 gld. 20 kr., 1. 1880 po 15 gld. 20 kr. in 1873 po 18 gld 60 kr. novi cent (meterski stot). Računati bo zdaj še na sibirsko in indijsko pšenico, iz Amerike ni pricakovati, da'bi •vsled španjsko-amerikanske vojsko došlo še kaj žita. Do žetve je pričakovati še zmirom, da bo cena žitu rastla. Kako zadnji čas raste cena žitu in moki, kaže naslednji primer : Začetkom aprila je veljal meterski stot pšenice 12 gl. 30 kr. moke št. 0 pa 21 gld. 75 kr. Konci aprila je veljal meterski stot pšenice 15 gld. 20 kr. in moke za njim, že uživajo dobre plače, nekateri so se tudi že poženili. Ivan je danes začel zopet premišljati v tem mirnem zatišju svojo usodo, in žalostěn bil samega sebe » klel je na tihem Zalar iskreno ljubil svojo domovino. Sam in revnih roditeljev poznal je razmere tlačenega naroda, poznal njega preširne sosede, in krvavělo mu je srce. Na- domača 24 gld. rava ga je obdarila z izrednimi duševními darovi 25 kr. Cena rži je poskočila od 8 gld. 85 kr. na 11 gld. hiša in rodbina mu pa ništa ohranila mnogo več kot in ovsu od 6 gld. 95 kr. na Žitna carina. Vsled gld. obče draginje se povsod ba- vijo z odpravo žitne carine. Odpravili so že carino na žito v storili rodno streho in ime. V sedanjih materijelnih časih vemo da to ni mnogo več kot nič. Šolal se je o milosti nekega strijca. Ta strijc, bivši sodni svétnik, umri » ko Italiji in tuđi na Francoskem. Na Španjskem so isto in prepovedali vsak izvoz žita. Isto se namerava na Portugal- je bil Ivan pravnik v drugem letu. Potem je bil prepu skem. Nemška vlada ne misli odpraviti žitne carine, ker bi smatra, da visoke cene žita ne bodo dolgo trpele in da odprava carine ne pripomogla k znižanji cene moki. Vlada po-vdarja, da je vsled poročil v Ameriki in na Ruskem še dosti žita, le nastala španjsko-amerikanska vojska je provzročila po- ščen samemu sebi. Pač trpka usoda In to usodo je danes primerjal z usodo naroda-trpina tembolj, ker se je i danes spominjal dne zadnjega izpita, ko mu je in-diskreten sluga izdal iz posveto valnice tajnost, da je baje draženje, ki pa nemore dolgo trajati. Nasproti temu se poroča, prehud Slovenec. In vendar î \ da so tudi v Ameriki in na Ruskem žitne cene zelo poskočile in da Rusija namerava izdati prepoved izvoza. Tudi Avstro-Ogerska se peča z vprašanjem glede odprave žitne carine za nekaj mesecev. Ogerska ni prijazna ideji. Kako lepi so bili društveni večeri v velikem mestu ! Kaka navdušenost je bodrila slovensko akademično mladež, koliko lepih govorov in napitnic o Sloveniji, koliko o Slovanstvu zrak • • • sploh je spuhtelo iz navdušenih prsij v dušo in telesom Slovan je bil Ivan, zato se 186 mu lice skrčilo v neljub sarkazem, ko se je spomnil, kako malo zavedni so ljudje v njegovem rojstnem kraju. Ljudje od blizu in daleč so pokorni bogatinu Kralju, njemu je pa denar Bog. Ivan čuje ne daleč neko govorjenje. Ozre se in skozi gostozarasle veje zelenega plota opazi, da se šetajo ob njivi njemu nasproti tri dekleta iz vasi. Bila čonova Anica, Kraljeva Manica Kr in Podregčeva Katica blizu jednake starosti. Ivan, ne vedoč, da so mu prepe- že za lice že zdavnej zletele na sosedovo njivo, jezil se da mu preženo in preplašijo „žival". Toliko da ni kričal in se obregnil na vaške Amazonke, vender se je premagal. Zanimal ga je njih pogovor. jaz, tudi na nikogar", odvrne ta v zadregL „Jaz „Ni res, ni resM, uprijeta tovarišici zlobno n Moraš r povedati, moraš » Saj sem že rekla u „Ne velja", hiti Krčonova, „če nočeš Ti, bodem pa jaz poveđala, katerega imaš rada Manica zardi, potem reče: u n No, „I-i, oni dan si pravila, da je povej, če veš!" Zalarjev Ivan tako lep, tako ljubeznjiv in galanten. Gotovo niste mislili na drugega kot nanj, Manica?" Tišti o katerem so pravili, da bode „gospod", pa je šel potem na Dunaj?" dostavi zlobno Podregčeva. Podrežčeva gre naprej, utrga ob njivi cvetočo oč-nico in smuče od cvetnega venca list za listom govoreč : „Pekel, vice, nebesa »Kaj „ Pekel «, i pekel, vice, nebesa !" je pokazala cvetica?" prašati oni za njo zavrne Katica skoro žalostno. Ivan je bil za ograjo tako skrit, da ga nikakor niso mogle opaziti j on pa lahko vse videi in slišal. Manica, Kraljeva jedina hči, prišla je oni dan iz mestnih tako se je spremenila. šol. Skoro da ne poznal, Tudi najstrožji kritik ženske lepote bi moral pritrditi, da je Manica lepo dekle. Danes, ko je tako prijetno ne-deljsko popoludne, je povabila s seboj na travnike svoji najljubši tovarišici iz otročjih let. Takoj po litanijah so šle z doma. Ivan in Manica sta se sicer že viděla, kar je doma; posebne zaupnosti pa ni mej njima, morda za to, ker je on tako nezaupen do vsacega ali pa i ona še vedno drži nekdanjega pravila in z moškimi ne ob čuje rada. nikdar ni imel prilike, da bi jo opazoval tako dobro in da bi se mu zdela tako lepa kot danes Nehote vzdihnil : lepa partija bode to. Kralj je silno bogat, Manica pa jedini otrok. Deklice so se pomikale vedno bolj proti njemu. » Kaj, če ga ni veselil duhovski stan ! Prisiljena » Ivan a » reč ni dobra", zagovarja ga Manica sramežljivo, bode še kedaj sodnik, in to je tudi nekaj, mislim jaz doda odlcčneje. Ivan Zalar se zgane o teh besedah. Dovolj je slišal, vender da bi se tukaj pokazal, zdelo se mu je prav tako neprimerno, kakor mu je bilo sitno ležanje. Naveličal se je bil že svojega nezadovoljnega skrivišča. Prema ga se in ostane še nekaj časa. Srce mu je bilo nemirno. Iz vedel je, kako mislijo o njem o vasi, kako misli o njem Manica. Kako ljubka, mila se mu zdela ko ga je zagovarjala pred nagajivo tovarišico. Krepko tegnila zanj. Vidno nesložne so se pomikale deklice se po po drugi ker se strani njive proti vasi, nemo je zri Ivan za njimi. Potem ustane in ubere daljno pot skozi gozd proti domu, da bi tako odvrnil sleherni sum o tem, kar je slišal. Imel je pač dosti opraviti sam s seboj, sam s svojimi mislimi, ki so imele sedaj vse drugo torišče kot prej prepelic. ko čakal Solnce se je zadnjič ozrlo po hribih in gorah rojst Ivan se je kar čudil, kako divno se je razvila Manica ne£a kraja, zadnjič je pozdravilo trpeči rod, poljubilo zadnje leto. Pogovor mej njimi je bil vedno zaupnejši, in vse tri so že poskusile, kaj pokaže cvetica; potem pa pravi Krčonova: „Poskusimo tako-le, saj smo same': me ljubi, iz srca, ali prav nič". To izgovorivši utrga najbližjo očnico in Ostane šipe na oknih belih hišic, njegovi žarki so se zalesketali o blestečem križu na rudeči strehi cerkvenega zvonika, in hlađen mrak je legel na zemljo Ivan se je nekoli krati zamrmral pred se : kaj mi pomaga pozdravljati plot namestu ograde, vender se je nekako utolažen oziral za hiti trgati bele zobce od rumene zvezde v sredi iz srca". Dekle se veselja zgane, oni se pa Ništi tonečim solncem. Zadovoljen je bil z današnjim dnem, za n pomen ljivo pogledati. Potem poskusiti še ta dve. Ništi si dali dvakrat reči. Manica neha prva in zelo zardela drži v roči zadnji list „me ljubi" ; Podregčeva pa ni hotela po- dovoljen sam s seboj menda prvikrat, kar so mu minila mladostna leta. Bodrila ga je za /est, da ni še popolnoma pozabíjen na svetu. Z večer se je dolgo obračal na trdem ležišči v revni vedati ostalo je prav nič". Zato jame siliti oni dve, sobi. Za steno je ležala v drugem prostoru domače hiše » da povediti, na koga sta mislili. Manica se brani, da se to ne sme razodeti. Anica sili potem Katico češ > i da njegova mati. Ivan je večkrat slišal, kako so ropotale jagode njenega molka ob posteljno okrajnico . . . Starka povedi prva. Ker se ta nikakor ne more pripraviti, ob- je molila morda za srečo svojega sina » ljubi tudi Manica, da ona pove, če začne Katica. slednjič spregovori: Res » » Jaz na Jeričevega Petra * pa j Anica ? " je je ob dina podpora. Dolgo ni mogel zaspati. Luna mu sevala vzglavje, obsevala celo svetle črne lase, da je videl lahko senco svojih kodrov na bližnjem zidu, a ni je mogel » Jaz na nikogar", de ta skoro žalostno. Vedeli so opazovati. Obrnil se je z obrazom v steno, da bi mu po vasi da misli v samostan milosrčnim sestrám. » Pa Ti, Manica", prašati jednoglasno. nadležna svetloba ne sklalila lepih spominov, krasnih podob, tako lepih novih misli. 18? II. ni slučajno, marveč resnično dobra in Kraljeva hiša je bila seveda največja in najlepša v udana. Ko ji je nekoč tožil svojo žalostno prav usodo otroško rekla vasi Kralj sam je pa veljal po vsi bližnji in dalnji oko- mu je cdločno: „Ivan, mari ste obupali v bodočnost? lici kot naj večji bogatin in zajedno kot naj večji skopub. Že njegovemu očetu so zastran njegovega bogastva naděli ime Kralj (pisal se je drugače). Sedanji gospodar Šimen je še pomnožil nekdanje imetje. Skoro brez vseh vednosti ravnal se je po receptu svojega očeta. Neslo je, dasi so se dolžniki časih kar zvijali. Toda, kdor je dolžan, mora molčati, in vsaka krivica ne pride iz za kotnih vasij do ušes postavne pravice. » Nisem ne, gospica", de on, a zdi se mi prav tako črna kot preteklost". » Mislili ste menda reči: kot sedanjost, ne? a doda ona nagajivo. „Ne, Manica ! Kadar sem v Vaši družbi, ali pa kadar sem pri materi, tedaj pozabim vse u n Tedaj vidite, da ni vse tako črno, kakor se Vam zdi. Bog vedi, kaj vam že vse ponuja bodočnost Bodete čati Žena njegova je přinesla k hiši lepo doto, a mol- sodni pristav, bodete sodnik. Ljuba ženska ob Vaši strani učinil Šimen. Sin, Maničin Vam bo liki svetio solnce čmerne megle pregnala temne morala o vsem kar brat, umri je pred nekaj leti za plučnico. Moral je de- misli. Bodočnost Vam še vse obeta (Dali sledi.) lati pri hiši kot najemnik, m po neprevidnosti se je pregrel njegovem pogrebu, ko je stal Kraljev Šimen pri odprtem grobu svojega sina, viděli so ljudje prvikrat » da je žalostěn, celo solzo otrl iz očeša, drugače se mu pa člověk ni mnogo bolj smilil kot živina Tedaj pokazal, da ima nekaj srca. Sinova rana smrt je ome jala očeta toliko, da je poslal hčerko v mestne šole. Ko Poučni in zabavni drobiž. Zoper jetiko Kreozot, kateri se sploh priporoča proti plućni tuberkulozi, se je glasom poročil iz vseučiliščine klinike prof. Leidena v Berolinu zopet izkazal kot izborno sredstvo zoper nesrečno jetiko, toliko ljudij pahne v pre rani grob. Na tem zavodu zdravijo že nad leto dnij z naj- se vrnila, hotel je, da se privadi gospodinjstvu in najboljšim vspehom s kreozotom to bolezen Pri 28 slučajih hišnim opravilom, saj bode ona podedovala vse njegovo zdravljenja je bil popolea vspeh v 27 slučajih Bolniku se Kogastvo. Na ženitev pa ni mislil še prav nič Pa kaj neki? Deklici je komaj dobrih osemnajst let, kar nič se še ne mudi. nedeljo potem je došel Ivan daje na dan po pet kapljic kreozota. Zdravljenje traja do tednov in 300 gramov kreozota zadostuje za ozdravljenje. Potresi v Avstriji 1 1897. Predsednik -potresne komisije akademije znanostij, višji rudniški svetnik dr. E. pl. Kraljevo Manico, Mojsisović, je sestavil potresne izkaze za 1 1897. Potresi so bili ko je šla od maše in jo spremil domov. Povedala mu je, da v Avstriji v 203 dneh Naj večkrat so bile od potresa obiskani pojde z nekaterimi tovarišicami popoludne v bližnji gozdek na hlad > m če ne bode drugače tudi krompir peč. Obljubila je tudi teta Cila da pojde. Teta Cila je bila tako je rekla Manica sestra Mančine matere. Goriška, Kranjska, Istra in Dalmacija. Tem deželam slede Štajerska, Koroška in Tirolska. Naj bolj razširjen je bil potres dne 15. julija, ki je svojo moc pokazal v ljubljanski okolici » Za in katerega so tudi drugod čutili Potres dne 5 januvarija so čutili na Češkem, Bavarskem in Gorenje Avstrijskem. Dlje svoje mladosti je bivala pri nekih sorodnikih v mestu. trajajo^ potres so čutili od 24. oktobra do 17. novembra v Zato tudi sedaj še ni zabila mnogo mestnih navad in se Krkonoših. Prav nic niso občutile potresa Nižjeavstrijska, Moje ponašala s tem, da zna občevati z gospodo. Manica Krkonoših. Prav * - • l r IH^Hi BIH i m i M\ 11 I HL I ravska, Slezija, Galicija in Bukovina. jo imela rada že od nekdaj. Ta Ivanu gotovi migljaj, da se pridruži tudi on. izjava Ko bila pove svojo željo, prikima Manica zadovoljno kakor da se to ume že samo ob sebi tem trenotku se je zdela njemu Novice. «i.-' I: *!»»■■■■..........................■............................................•.............................. Manica nad vse dražestna. Takih zabavnih izletov je bilo pozneje še več, in Ivanov uradni „šefw je na tihem že mrmral, kaj da mora Zalar vsako nedeljo in vsaki praznik doma ; rekel pa ni nič. Mlada znanca sta se kmalu tako do dobra spoznala 1 Osebne vesti. Začasni mestni Ci uh a je imenovan leželnim inženerjem. odpravitelja na Dovjem je dobil župan Jakob Janša, v Ba- inžener gospod Al. Mesto poštnega njaloki posestnik Jos. Kajfež. Na deseto učiteljsko mesto na c. kr. rudniški šoli v Idriji je imenovana učiteljica R. Hřibal. da Sprejem knezoškofa dr. Antona Jegliča Sedaj Ivan izkopal pečeni krompir iz pepela, Manica ga je določeno, da dojde novi knezoškoí dr. Ant. Jeglic dne 20. nekaj oddělila teti, ostali del pa osnažila in devala košček za koščekom v usta Ivanu, ki je obično ležal ob 3ema novega vladike je župan ljubljanski g. lv. Hribar njenih nogah m ]o dražil. Časih se je pitanje vršilo obratno, Ivan je nosil dišeči krompir in v usta; bil je pa vselej tako nerođen, ga da se polagal nji je zadel maja ob x/212 opoldne v Ljubljano. V namen dostojnega vspre- po- vabil na posvet ljubljanska slovenska društva. Sklenilo se je, da društva z vihrajočimi zastavami pridejo k sprejemu na kolodvor. Zvečer ob 9. uri prirede pevska društva novemu kne- zoškofu bakljado in serenado pred knezoškofijsko palačo. njenega lepega lica, ki se je v tem kolikor toliko zma- nedeljo dne bode slovesná intronizacija novega knezoškofa. zalo, in teta se začela smejati na ves glas, Manica zato njega posvarila tako ljubeznjivo, da bi na veke poslušal taka svarila. Ivan je spoznal, da je Manica blaga duša î popol Novi knezonadškof goriški dr. Jak. Missia bo slovesno intronizovan dne 22. maja v Gorici. Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon, po katerem se davčni občini Gorenja Orehovica in Polhovica izločiti iz velike občine Brus- noma različna od njenega očeta. Spoznal je tudi, da mu nice in se ustanovi iz teh samostojna selska občina Orehovica. Novo gimnazijsko poslopje. Temeljna in zidarska Usposobljenostni izpiti na tukajšnem c. kr. žen delà pri zgradbi novega gimnazijskega poslopja izročila so se skem učiteljišču se prično za otroske vrtnarice in za učiteljice stavbeni tvrdki Supančič & Knez v Ljublj ženskih ročnih del dne Odložitev izdatkov iz državnega proračuna junija t za 898 Vladni listi porocajo da vlada v državnem proračunu za 1. 1898 crtala nekatere izdatke odločene za iz- vršitev raznih del. Mej drugimi je črtala tudi naslednj stavke po Zanimive izkopine Na Gospesvetskem polju pri Celovcu in sicer na posestvu baronice Reinlein so našli krasna mozaična tla. Zanimanje za ta mozaik je veliko. Bil je poznao že v prvem stoletju po Kristusu in se je sedaj po naključju 51.000 gld redne dotacije za ceste na Kranjskem, zopet našel. Iz merodajne strani se je odredilo, da se izkopa- 45 OOO gld. za zagrebško državno cesto v Novem mestu in vanje nadaljuje. za most čez Krko. 15.000 gld. za državno cesto ridu pri Koba Strokovni tečaj črevljarje, v • se vrsi na 28.300 gld za vodne zgradbe ob Savi, 120.000 gld. starem strelišču in ga vodi učitelj c. kr. tehnologiškega obrt- za deželnovladno poslopje v Ljublj justičnega poslopj v Ljublj 50.000 gld. za zgradbo nega muzeja na Dunaji g. Hulka se je podaljšal do 21. maja obrtnosti, To svoje ravnanje opravičuje vlada s t^m, da državni zbor še 50.000 gld. za pospeševanje Razni dostojanstveniku ki so tečaj obiskali so se jako laskavo 1,652.000 gld. za zgradbo lokalnih železnic itd. izrazili 0 vnetostf čevljarjev, ki s tolikim zanimanjem spretnemu predavanju strokovnegr učitelja. Sodba je slede ena dosedaj ni odobril proračuna Torej nagajivost obstrukcij nistov kriva tega koraka vladinega. Seveda dosledne se vlada mej obiskovalci tečaja, da bo vspeh jako velik Obravnava zaradi demonstracij vršečih se dne tu ni pokazala, ker na drugi strani zahteva 30 milijonov 20. februvarja proti Karnijolcem v Zvezdi se je pričela danes naknadDega kredita, katere je izdala za vojaštvo kar ji pa tudi niso dovolili ljudski zastopniki. Za Ljubljano je posebna , da je vlada žrtvovala tudi zgradbo justičnega poslopj škoda pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obtoženih je 18 oseb. V Italijo morejo zasebniki brzojaviti le v netajnem jeziku. je toli potrebno. Državna Prihodnje porotno zasedanje pri tukaj šnjem podpora. Poljedeljsko ministerstvo c. kr. deželnem sodišču se prične dne 1 unija. je kmetijski podružnici v Št. Jarnej dovolilo 250 gld. podpore. za pospešev vinarstva tilnika" Epidemična bolezen. Nalezljiva bolezen „otrpnenje je gospodovala nekaj Časa v Kotredežu in Potoški Državnozborska dopolnilna volitev namesto od- je 10 ozdravělo 8 pa umrlo. vasi v litijskem okraju je pojenjala. Od 18 zbolelih oseb jih Sušteršiča bo stoplega drž. poslanca g. dr Katoliško-narodna stranka kandiduje za to mesto sodnega svetnika Iv. Vencajza Južna železnica namesti leseni most nico pod Žalostno goro na Barji z železnim začetkom junija deželno Glasbene Matice pevska zbora priredita v ne- deljo dne 15. maja popoludanski izlet v Dolnice k Miklavu. Podružnica sv. Cirila in Metoda v šiški čez Ljublj pri isto stori z le- senim mostom, ki vodi mej Kresnicami in Litijo pri Poganiku redi v nedeljo dne 15. maja veselico pri Matjanu v Zgornji Siški. Vspored obsega tamburanje, petje in govor. Pevsko društvo «Glas» v Sodražici bode na čez Savo. Novi prvoimenovani ž vplival na hitreji odtok Ljubljan bolj varna, posebno glede poža most bode tudi ugodno binkoštni pondeljek slovesno blagoslovilo svojo zastavo oba nova mosta bota pa Umri je dne maja bivši trgovec g Friderik vsled ministerstvo tako sililo južno železnico, da se je odločila nova železná mosta. česar je železniško Soss v Ljubljani, star 49 let Grozna potresna katastrofa je za provzroČila, da je oslabel na umu in od tedaj vidno hiral. Naj v miru počiva ! Golobi Važna razsodba Upravno sodišče je te dni raz- pismonoše Minolo nedeljo je gospod glasilo principijelno jako važno razsodbo, pri kateri je občin- Demscher iz Novega mesta spustil iz Grosupljega 11 golobov skim zastopom in okrajnim zastopom prepovedano darovati kaj pismonoš Prvi oddelek 5 golobov je izpustil ob uri v narodne namene. Povod temu je dala pritožba nekaterih in brzojav je naznanil, da je došlo vseh pet 5 golobov ob Nemcev proti sklepu obeinskega zastopa in okrajnega za stopa uri v Novo mesto. Tudi drugih v Smichovu, ki sta darovala 500 oziroma 600 gld. za češke Novo mesto. Došle golobe je bilo opaziti, golobov je dospělo v da manjšine. Brezdvomno se sedaj Čehi tudi pritožijo proti jednakim sklepom nemških korporacij. Isto imajo storiti tudi slovenske manjšine v krajih. koder so nemški ali italijanski za« stopi kaj takega sklenili. so utrujeni, a opomogli so se kmalu V kratkem spusti pismonoše iz Ljubljane. Demschar golobe Samomor. Ustřelil se je s svojo puško v orožniški vojašnici orožniški postajevodja Urh Ambrožič v Kočevji. Nedeljski počitek uvel je tudi finančni minister Uzrok samomoru ni znan dr. Kaizl za urade íinanČnega ministerstva. Nezgoda. Ko je minolo nedeljo dopoludne hotel bi- Vodovod v Logatcu Poljedelsko ministerstvo je ciklist Iv. Pimat na Marije Terezije cesti prehiteti nekega fi-dovolilo za napravo vodovoda v Logatcu proračunanega na jakarja, je v trenotku ko je švignil mimo konja, ta naenkrati 77.000 gld. znesek 38.500 gld. Deželni zbor je dovolil v ta zavil proti biciklistu in namen 15.000 gld. tega podrl na tla. Pirnata je konj Vodovod v Ambrusu. Cesar je potrdil od dež. znatno poškodoval. V vodnjak je padel. Zidar Albert Spetič star 28 zbora kranjskega sklenjeni zakon glede preskrbljevanja občine let je minoli teden délai na neki hiši v Trstu. Nesreča je ho- Ambrus in sosednih občin s pitno vodo. Vrhniška železnica. Občinski odbor vrhniški vabi tela, da je pal s strehe in sicer na slabo pokrit vodnjak na dvorišču. Deska pri vodnjaku se je ulomila in nesrečnež je k slavnosti slovesnega pivega vboda povodom pričetka zgradbe pal v vodnjak. Navzoči ljudje niso mogli ubogega delavca re- Vrhniške železnice dne 23. maja 1898. Zbiranje udeležencev ob Va 10. uri dopoludne v čitalnici, ob 10. uri sv. maša pri sv. Trojici, potem kolodvora, ob ob 1 a zajutrek. Ob 12. uri odhod na stavbišče slovesní vbod po načelniku konsorcija in uri banket v čitalnici. Vipavska železnica. Ministerstvo notranjih del šiti in utonil je v vodnjaku. Cerkveni. tat. V noči od 5. na 6. maja ukradena sta bila iz cerkve v Lescah na Gorenjskem monštranca in ci-borij Neznan tat je hostije vse pustil v tabernakeljnu in iste ga zopet zaprl, kakor ga je odprl s ključem ter odšel. drevesa pala dne maja posestnikova žena dalo drž. poalancema grofu Alfredu Coroniniju, dr. Antonu Gre- Katarina Magister iz Zagradišča v ljubljanski okolici, ko je gorciču in tovarišem dovoljenje, ustanoviti delniško „Vipavska železnica" s sedežem na Dunaji in društvena pravila. družbo nabírala zelenje. Těžko poškodovano so odnesli domu. Drugi potrdilo dan je umrla vsled dobljenih poškodb. 189 — Draginja. Kaj rada sledi vojski draginja. V Špa-niji pojavljajo se neprestano nemiri z,aradi velike draginje. Gospodarske razmere so po nekaterih krajih naravnost obupne. Neizogibna je meščanska vojska, ako se razmere v bližnjem Času ne poboljšajo. Premog se je podražil od 32 peset na 82 ; kruh, vino in vsa živila so postala dvakrat, trikrat dra-žja. Več tovarn je že zaprtih, več sto delavcev odpušcenih, ker ni delà zaradi nedostatka surovin Kredit je pal do cela, izvoz žita je prepovedan, tako tudi izvoz borabaža. Vsled tega je vlada sklenila žitno carino do minimuma znižati. Ker je aŽijo previsoko, se je bati premogovske krize, ki more postati raznim továrnám osodepolna. — Vsled obČe slabe letine minolo leto v Evropi je prav občutna draginja zlasti v Italiji. Nemiri zaradi pomanjkanja so na dnevnem redu. Vojaštvo delà s težka red. V kolikor ne sili ljudstva k nemirom potreba, hujskajo jih še socijalisti, proti katerim postopa vlada z vso strogostjo. Iz Neapolja se poroča, da je vlada na glavnih trgih dala postaviti barake, v katerih prodajajo mestni uradniki v vojaških pekarnah spečen kruh po najnižji ceni. Sploh občuti znatno draginjo cela Evropa in tudi pri nas vemo dobro za njo. Upajmo, da žetev zopet ozdravi nevesele razmere — Zlati in srebrni denar. Največ zlatega in srebrnega denaija ima Francija, namreč za 2000 milijonov zlatega in za 1000 milijonov srebrnega, Zjedinjene države amerikanske imajo za 1800 zlatega in 1000 milijonov srebrnega, Anglija za 1100 milijonov zlatega in 400 milijonov srebrnega, Rusija za 760 milijonov zlatega in 240 milijonov srebrnega, Italija za 560 milijonov zlatega in 240 milijonov srebrnega, Španija za 400 milijonov zlatega, Avstrija pa za 100 milijonov zlatega in 200 milijonov srebrnega denarja. Vsega denarja na svetu je za 8000 milijonov zlatega in D000 milijonov srebrnega. y — Strajki v Avstriji. Trgovinsko ministerstvo je izdalo izkaz štrajkov v Avstriji 1. 1896. Tega leta je bilo v naši državni polovici 294 štrajkov (1895 1. samo 205) in to v 1403 podjetjih, v katerih je delalo 57.039 delavcev; od teh je štrajkalo 36.114 delavcev in 2372 je bilo prisiljenih ne delati (1, 1895 je bilo samo 28.026 strajkujočih v 869 podjetjih). Največ štrajkov je bilo na Niže-Avstrijskem (113j, na Češkem (93). na Moravském (29) in v Galiciji (19). Nekaj nad petinko štrajkov se je izvršilo s popolnim vspehom delavcev, nad dve petinki s popolnim nevspehom, ostala pa Je z delnim vspehom. V celoti je bil slabši rezultat nego 1. 1895. Povod štrajkom je bila naj večkrat nezadovoljnost z mezdo in z delavno dobo. S štrajki je bilo izgubljenih 600.000 delavnih dnij, izgubljeni zaslužek je znašal 700.000 gld. Poleg teh štrajkov se je zgodilo, da je bilo delavcem v masi delo odpovedano v 211 podjetjih s 6347 delavci, od katerih je bilo 5445 odpušcenih. Najznamenit.ejši štrajk je bil letos v rudokopih v Moravski Ostravi, največ delavcev je bilo od-puščenih iz službe v podjetjih v Neunkirchenu. V — Španjski vojaki. Dobre lastnosti španjskega vojaka so, da je trezen, vstrajen, junaški in domoljuben. Spanjci so íanatični nacijonalci. Mnogo drži španjski vojak na uniformo, katero ima vedno lično. Tudi je španjski vojak jako pobožen. Če oddelek vojakov sreča duhovnika z Najsvetejšim, pokiek-nejo in duhovoik jim da blagoslov. Slaba lastnost španjskega vojaka je pa, da je politik in strankarsk. Pripadniki različnih političnih strank se mej seboj kar sovražijo. Kako je pa pri nas strogo zabranjeno politično strankarstvo mej vojaki ! — Kubanske žene. Kubanska žena ve malo o svobodí in skromna je ter živi samotno ; ves Čas posveti le rodbini in željam svojega moža. Po tem je tudi že vzgoja. Kubanske deklice so pod strogim nadzorstvom, brez nadzorstva ne sme od doma. Omože se kubanske deklice zgodaj in na-vadno se odrečejo pred zakonom vsemu svetu, vsemu veselju in zabavam in žive popolnoma samotarsko. Po dragi strani pa kubanske žene niso brezbrižne za dogodke v svoji domovini. Posebno se odlikujejo v sedanji ustaji in jedna je celo zapovedovala oddelku vojakov, o drugi se zopet poroča, s kako hladnokrvnostjo in vestnostjo je bila v službi ustašev za pre-našanje skrivnih pošiljatev. Pa tudi sicer so Kubanke v ustaji pokazale svojo požrtovainost. Ne more se pa o večini Kubancev povedati nié pohvalnega, ker so leni, hinavski, nečimerni in nezvesti soprogi — Pesek je deževalo. Na zahodni strani severne Airike in sicer na kanarskih otokih je bilo dne 16. februvarija .1898 opazovati prav čudno prikazen. Preko teh otokov se je razprosfcirala megla Iz natančnejega opazovanja se je razvidelo, da je megla peščen oblak, ki je bil to-li gost, da je solnce zatemnelo in da se na kakih 100 metrov oddalje-nosti ni nič vidělo. Ladije v luki in strehe hiš v Las Palmas so bile pokrite z rudečkastim peskom. Pesek je prinesel veter iz Sahare. Po poročilih se je raztezal ta peščeni vihar preko cele okolice mej Madeiro in Cap Verde. Parnik „Karl Woer-mann", ki je sicer vozil od Teneriffe do Las Palmas 5 ur, je sedaj potřeboval vsled zatemnenja dva dni in tri noči. — V zrakoplovu čez Alpe. Dosedaj se še ni po-skusilo z zrakoplovom preko Alp. Sedaj se namerava to storiti. Jeseni, ko ob jasnem vremenu veckrat več dnij dolgo vleče mil južni veter, se namerava napraviti z zrakoplovom znanstveno ekspedicijo, ki bi odšla z južnega delà Alp. Vozile bi v višini kakih 5000 metrov v zrakoplovu tri osebe. Vožnja v zrakoplovu preko Alp bi naj služila v to, da bi se kar najvec možno naredilo dobrih fotografij za topograůčne, kartografiške in geologiško-geografiške namene, da bi se za-sledovalo in zaznamovalo meteorologiška opazovanja itd. Tako nabrani opazovalni materijal bi bil velikega 'žnanstvenega po-mena. — Amerikanski vojak V Zjedinjenih državah amerikanskih nimajo, kakor zoano, obče vojaške dolžnosti. Nabirajo se zlasti ob vojski prostovoljci. Kdor boče stopiti mej vojake, mu se je treba oglasiti pri naborni komisiji. Ako je zdrav in ne preko 150 funtov težak in ako razume angleški jezik, ga vzamejo za 5 let. V prvem letu dobi mesečno 15 dolarjev (okoli 54 kron). Dobi tudi uniformo, orožje in hrano. Vojaška služba ni težka, ker se vežbajo le par ur na dan. Begunjci se strogo kaznujejo. Ni čudno, da so taki vojaki mehkužni, ker so premalo utrjeni Včasih oboli čez polovico polka. Po-veljništvo je izdalo vsled tega za vojake sledeČe navodilo : Ne pij vode, dokler ni kuhana. Ne kopiji se v vodi, ako ni bila kuhana. Svoje jedi dobro prekuhaj ! Izogibaj se alkohola ! Ne mudi se na nočnem zraku ali na rosi ! Ce se pa že ne moreš izogniti temu. zavij se dobro in zakrij si dobro obraz ! Vsikdar se izogibaj vlažnosti ! Menjaj svojo obleko, ako je postala mokra. Bodi zmeren v jedi ; ne jej veliko, ko si utrujen ali razgret! Po vsakem maršu kopiji svoje noge v kuhani vodi, osuši jih potern dobro in opraši jih s kakim prahom za noge ! Ne obuvaj mokrih nogovic! Ne obuvaj nogovic, ako niso noge popolnoma suhe! Ne jej sadja, ako ni zrelo! V poletju. sploh ne jej sadja! Zjutraj vzemi 3 — 5 gramov kinina in skledico vroče kave! To je neizogibno potrebno. Okolo telesa nosi vedno pas iz flanele ! Menjaj vsaki dan vso svojo obleko, sosebno nogovice in spodnje hlače!. Izogibaj se ekscesov vsake vrste! Izogibaj se tudi solncu, kolikor le mogoče ; ako pa moraš na solnce, potem nosi mokro ruto v svojem klobuku ! Daj si ce-piti koze! Ako možno, nosi vedno po jedno citrono seboj, katero sesaj, ako si žejen ! Tako naj skrbi za se vojak. Čast-nikom pa je naročeno, naj imajo seboj vse možne stvari za toaleto in raznih druzih, kakoršne rabijo navadno le oni ljudje, kateri morejo veliko dobrega uživati, ne da bi morali delati. Vojak, ki misli in skuša izpolnjevati to navodilo, se pač ne more zvati dober vojak. Nemiri v Italiji Žalostni pojavi so vsakteri ne- miri, a gotovo najžalostneji so oni, katere narekata revščina in glad. V Foggiji na Laškem je dne 28. aprila t rađano ljudstvo trupoma zahtevalo kruha od čeni narod je demonstroval pred . sest-Razlju- obcinsko hišo. Poklieali so oblastij vojake, da so red vzdržali. Da ljudstvo pomiri, je vlada ukazala vojaški upravi, da iz svojih skladišč razdeli moke mej liudstvo. Dalje je vlada odredila, da je takoj začeti z večimi javnimi deli, pri katerih bi naj dobilo ljudstvo zaslužka. Debeluh. V Virginiji živi neki Don Leander Har- gootia, ki je star 52 let in tehta 163 kg. Ta debeluh ima 18 otrok. Hotel je vstopiti v pariško društvo debeluharjev in se tja odpeljati, a ni mogel odpotovati, ker zaradi svoje širine ni mogel v noben kupé. £2 priporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 30, apr. 1898. Pšenica gld. 13 40 kr. rž gld. 9*50 kr., ječmen gld. ajda gld. 9.50 kr., proso gld. leča gld. 14 kr., grah gld. 14-— kr., iižol gld. 12 kr., oves gld. 7 80 kr. kr., turšica gld. 6 80 kr. kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) » Loterijske srećke Linču dne 7. maja t. 1. : 39, 34, 42, 85, 63. V Trstu dne 7. maja t. 1.: 37.Í35, 78, 42, 27. V Pragi dne 11. maja t. 1. : 48, 40, 17, 56. Razpošiljava samo zasebnikom mičnih barvah peruvien uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto blago. uniforme odrezek dolg dostno moško olDleko stane samo 3*10 iz dobre 4-80 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 fine finejše angleške grebenčaste pristne ovčje volne odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko gld. 25 kr. meter invišje; loden odrezek dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške kakor blago razpošilja finančně žandarmerijške tovarniških cenah reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhoi Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo opozori, blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. 99 Princ Line u odhod parnika Trojan Špartan Tartar Trojan n 4. junija n n n 25. 16. julija 6. avgusta Prodaja vožnjih listov se pricne pred odhodom Margaretska ulica dnij Cena vožnjega lista III. razreda s popolno hrano in vinom pri vsakem obedu v Juki v Genuvi kakor tudi na parníku. Zagreba Newyork stane 75 gld. Prodaja tudi železniške vožnje liste za yse po staje severne Amerike. Izključivo prodaja vožnje liste Zagreb i Margaretska ulica 10. Posredovalnica za prevažanje ljudi in blaga tu in onkraj mor ja Pravi trpotčev sok je jedino oni i ka- teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno del uje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobij o tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spomin jam tukaj samo ono: (24) t 7 5) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljit yrstno m š t tek delujočega trpotčeveg potrebujem jih m d d v e h z a tekl moj znance. Vašeg i s o k i Ja d kašlja popolnom g dravé 1. Hvala Vam P r i p o r o č prsobolnim bodem t d r a v il S poš tovanjem • k v s i m Rudolf A u s i m. Na Dunaji, 20. m 1897 Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza- htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne >k Zrinj-skemu< v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani deželni lekarni Mariji pomagaj Milana Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.