lihi* vs'k itn rgMen *diU in pri*n ihov FRO V TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issued dtlly except Sundays And H o I id My s ^■»•rr1 M j»»u*r, tl, 19lit st U. po.t-oftlc. •I Chicago, IUiaoU. under th. Act •( Congr... of M.rcb I, 117». chicago, ill., torek 17. julija (july) 1917 0ž, žena In sin mnorfeni na cesti* M UMOR 6B POKRIVA HISTERIJ Loved očividca se ne ujema s »Mnenji na žrtvah. hnoltown.Ta. - Mw'ari l « I'Inladefph.je glav. JU in (Hni lastnik. New- Cml kompanije, njegova ia lin s«, bili ustreljeni na ^meni mestu. Bili ao na potu illidelphijo. w c. Tompkins iz Phila-phije, bivši dirkač v. avtomo-Hi ki je kasneje postal Humes, v drug v trgovini s pre-mm i„ premogovi produkciji, ilčeirii v vozu. Tornpinksa so irali, pa zopet izpustili, jpkiiw trdi, da »o Humpherie--o družino ubili banditje. onipkiii* pripoveduje o umo-•ledet'e: OMuij ko se odpeljali ,z avto-jkiui, jim je počil gumijasti o-] nc kolenu. Popravljali so ko-to »o izza grma stopili trije i nri iu jim ukazali, eridenu, glavnem mestu Yucatana, napravi ja jo izlete z avtomobilom, ali se pa vozijo sejnini ja po ulicah za zabavo. utf ukradenega. TtHitpk'tWL-- llaada za poljske delavca ja vi- soka in delavci zaslužijo 15 na dan. Malokdaj se dogodi, da odpuste delavce. Ce je delavec odpuščen, ima pravico do trimesečne mezde in proste vožnje do mesta, ki si ga je izbral za svoj cilj. Tako je odredila vlada. Ce plantažni delavec ne želi, du se razpravlja o njegovem odpustu, tedaj dobi prosto vožnjo do glavnega mesta, kjer njegova stvar pride pred delavski department. Če ue pride do odločbe, gre zadeva pred razsodišče. Razsodišče je sestavljeno iz enega dela v-ca, zastopnika vlade, ki je soeia-list, in enega kapitalista. Revolucionarna yucatar.ska vlada podpira zadružno gibanje, deli zemljišča med domačine in grudi šole. Pri zadnjih volitvah je bilo v Merideim oddanih 99 odstotkov glasov za kandidate *..ci-a list »čnc stranke. Avstralija hrani pšenico v žit-nicah. KRUH JE MNOGO CENEJII KOT V AMERIKI. Vlada pokupi vso pšenico in jo oddaja mlinarjem. Chicago, m. — Anketell M. Henderson iz Melhouma, prav«, du je vlada pokupila vso pšenico in jo spravila v žitnpce. Vlada je mnenja, da lahko Anglija po ravno iati ceni dobi pšenico iz A-mlerike in nepotrebno je, da jo iz Avstralije izvažajo na Angleško. Henderson je ravnatelj Commonwealth Steel Produkts kompani-je, iu je prišel v A merico jh> o -pravkih v družbi A. Goninauu, vrhovnega ravnatelja kompanije O delavski mezdi in ecnah za Življenske potrebščine pravi Henderson : "Naša mezdna lestvica je skoraj taka kot tuka'j, življenje je pa bolj poceni. Vlada določi vse cene za življenske potrebščine. Hlebec kruha, ki tehta štiri finite in služi za stalno mero, stane okoli 15 c. in. kakor razumem, plačate vi isto ceno tukaj za eu funt kruha. Pri nas kupi vlada ves pridelek pšenico in potem jo proda mlinarjem po primerni ceni, da lahko napravijo primeren dobiček. Moko proda vlada zopet po primerni ceni pekom, da lahko prodajajo hlebce po štiri funte še s primernim dobičkom. Naše javne naprave so zvezna ali ubčinsku last. Mesta lastuje-jo -svoje cestne železnice, držav* pa telefon. Menim, da je naša dežela bolj demokratična kot Združene države. Naša sodišča so bolj nepristranska in tožbe trajajo najda'lj šest mesecev, Pri na« jc nemogoče za vleči tožbo za leta, če tadi imate denar, da lahko storite kaj takega. V vladi smo bolj direktno zastopani. To je vzrok, zakaj je propadel vojaški obvezni zakon'. Ministrski predsednik William Hughes se je vrnil iz Anglije tet re-kel, da je splošna vojaška dolžnost absolutno potrebna. Skušal je napraviti kompromis med delavci in liberalnimi strankami, toda, rekli so, da mora ostati ustava pravomočna, ker ne dovoli obvezne vojaške službe za inozemstvo. Splošno glasovanje je bilo eklino sredstvo zs izrav nanje stvari, in slišali ste, da je sttfar propadla." Delavci niso krivi izgredov v E. SI. Louisu. TAKO IZJAVLJA OLANDER, STROKOVNI .TAJNIK. HUDIČEV NAKLEP JE SPOD-LETEL. ^HIJENA MORILCA SO PRIJELI. lo Wtr" Col° - Skozi I )en ver, Hjali 20letnega Rirfus kletnega Clyde Tu-J" VU' (la sta u- * '''"no Z,|lo Kani k v T,v Aretirana st« 1 "MIhi du, Orr Tr J'' nsjbrutnlncj- J- hil irvrien v jugaaap«. iT / '""lla * 2. ju- * jutro so jo našli * \ I^Hu ob mestn' '""»•»Je jf bi I m razbita s CENA SREBJLA RASTE, RUD-NIŠKI BARONI II VESELJA MANEJO ROKE Toronto, Ont. — Amerttkl ban-kirji so kupili ml rudniške družbe 'Mlin hi g Corporation c4 Canada 200.000 unč srebra. Plačali so ga po M 9-16 unča. Rudniški baroni si od veselja manejo roke, kajti srebro do sedaj še ni imelo tako visoke cene in vsa znamenja kažejo, da pojde cena Ae navzgor. Srebro islhaja večina na Daljni Vztok. LOV NA ALIOATORJA. meji. ■ )e hilaB prerezan od uha .....-la izbito trdi (1 Hempstead, L. — « posestvs Frederick Ingrshsma je ušel 11 čevljev dolg aligator, ki je povzročil mnogo strahu otrokom in žč- num. Končno so ujeli »ver m jo dali zopet na varno. South Bend, Ind. — Policaj lin-race Hamilton je ponoči ua patruljnem pohodu opazil, da je nc-ka hiša na West South uliei v plamenu. fMdal je hitro znamenje za ognjegssce, potem je pomsgal d osli m ognjegascem spraviti 20 zamorcev iz gore'e hiše na ulico. Ka«neje je policija aretirala Andrew in Alexander Keeblerja. Andrew Keebler, ki je železniški za-vlrač, je imel *por s aamorci, ki delsjo ns železni'ali in v tovar. nah. V nekem salnnu na Smith u-lici se je Keehler baje hahal, da bo pobil vse zsmorci«, ki jih do*e*e. RODGERSA SO VAIU UMOR JENEOA. dirokoustni Dorče je trdil narobe, dasi ni imel dokazov. Washington, D. 0. —Na shodu v Caruegiejevi dvorani, ko so pozdravili rusko komisijo, se jc Roosevelt široko razkoraeil in kar tjevendan obsodil delavce, da so odgovorni za plemenske izgrede v Kast St. Louisu. (lomper* je nastopil p rot nI njegovim trditvam, kar je Rcosevelta talcu ujezilo, da je oblastno izjavil: "Želim, da" položim nanj (na («ompor*a) svoje roke." Na ta nesramen izziv demagoga je Frank Morrison, tajnik "A-meriške delavske'federacije," objavil brzojavko Victof Olanderja, tajnika "lllinojske delavske federacije", ki dokazuje jasno kot beli dan, da je Dorče po krivici doU.il delavce. Brzojavka Olau-. dra je odgovor na protest, ki ga je poslala "Zamorskn liga za e-hake pravice" "Ameriški delav-taki federaciji" in se čita: "Brzojavke naznanjajo, da je 4>Zanvorska liga za enake pravice" brzojavila vam, da so strokovno organizirani delavci odgovorni za izgrede v Kast Ht. Louisu. Bil je "Centralni delavski svet" v Kast St. Louisu, ki Ima za člane tudi zamorec, ki je pri državnem obrambnem svetu zahteval preiskavo, po izgredih v maju. Preiskava je diagmala, da so bili aamorci Hr. južnih držav ago-Uufani po brezvestnih posredovalnicah za delo in skozi oglase, da so prišli v takem številu v K. Ht. Louis, da niso mogli dobiti deli ln zaslužiti za pošteno prebra- 'mrifr^^^^ m 1 lllinojsko strokovno giltanje i-ma za cilj organiziranje obeh plemen. Zamorci so člani mnogih naših lokaLnih organizacij, ncku-tere lokalne organizacije obstoje iz samih zamorcev, in zamorski (fcelegatje posedajo naše konvencije in centralne organizacije. Ali do sedaj še nisem slišal, da je zamtorska liga za enake pravice' kedaj spodbujala zamorske delavce, da se združijo v strokovniu organizacijah v samoodpomoč, da preprečijo izkoriš("evanje in si pribore priznanje gospodarskih pravic, boljše delavske razmere, krajši delavnik in 'boljšo mezdo. V imenu "Illtoojftke državne delavske federacije", ' njenega članstvs obeh plemen, protesti-ram proti krivici, ki je v obtožbi lige. in označujem obtožbo za krivično in neresnično." his m -K, im f 1'Mai PAPIRNI BARONI tANJEJO. Ottawa, Ont. — Pred komisar-jeni R. A. Pmglom je izpovedal » je ' oata napra-jneki tovarnar, da »o lansko le-to prodali v Združene države -V «00 ton zmetljega lesa, ki »luži za izdelovanje papirja, po $2X37 tona, dasiravno znašajo produktiv-j ni trojki le $lfi.Hl. T»"rj1 mi okra DruJha jc Imela pri produkciji "Hnarja Ton "V tone s.ilfha le Ml 77 troškov, prezrli prodala | koriti nemškemu mlHtsrizmu, kl nss je vrgel v vofnof" 4 Jovornik je dsl Je dejal, d« »o neksteri češki pnslanel zato zsnr ti, ker poskušajo spraviti Avstri jo v zvezo f Rusijo in Francijo Ako Je to Izdajstvo, potem mora vlada oznsrttl z izdajalci v«e da povsod s«, bili <»dbitl. Na frontama nsdvojvode J <» šef a Ii maršala Msekeo»in« ae pojavila (nI časa do časa silovito streljanje. Kerenskij aa fronti IVtrogrd, I« Jul V bitki i»ri Brzezauyu pred n»-kaj dnevi, ko »o ruske čete zdrobile tri Milite ar-strij.ko tuiskib 'sk,»|HiV, Je Ml 'tavzoč »«di vooii rliihler Mihael Deljo na 8 str. 1. prosveta OLASUJO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE. JEDNOTK Ishaja dntmo rtun nodolj in praznikov. tABTNINA 8L0VEN8KE NARODNE PODPORNE JEPNCfTB « Cana oflaaoT po dogovore. Rokopisi aa na vračajo. OmST p aa leto Naročnina: Zed in jena driava (izven Chicago) in Canada M 11.60 aa pol Ista in 76e sa tri masses; Chicago in Laozsmatvs $4.6f $2.26 sa pol lata, >1.13 sa tri mssoca. Nulaf aa vu, kar tan itft a "PROSVETA" 2417 g«. LawaiaU Atww, CUof, -THE ENLICfriTENMENT" Orjaa af ftkm Slovaak National B«a.fit ftaciaty. laaoad daily axe apt Bur^yjtnd Holidays. ^ Cbmmmd by Slmrmmim Naftioaal Bmefit Sociaty. Advertising r^tos on sgrooanoat. Chicago baeriptioa: Unitod SUtaa (except Chicago) and Canada M pes F«; > sad foralgn countrioa, $4.60 por yoar. AMssmi "PROSVETA" 1—7 Sa. Lawdalo Am-, Qiofi, Illfaafa. ¥alafaa Lawadala 4W. 1 ■■■■" Datum v oldaaaaja a. pr. (Junija 30-17) pol«« rmimga iaieaa la aa#lar» p tai m I. 4a vaaa Ja% tem daavoaa poUkla aarašaiaa. Poaorita /T pr»»o*a*a», 4a — vam aa wUri lUt. * ostno, pt če je ravnatelj mogočne rudniške družbe, javen uradnik ali pa pisar — suženj s trdim ovratnikom, ki aebe prišteva v svoji neumni domišljavosti k boljšim ljudem, cer si pri delu ne umaže svojih rok. Skoraj pri vseh stavkah, kar jih je bilo v zadnjih mesecih, je časopisje, ki zagovarja velekapitalistične interese, zakričalo, da so stavko povzročili emisarji in na-emniki Nemčije. Ves U krik je imel namen, da vduši vpitje praznil* delavskih želodcev in da javnost ne opazi, kako profitalačni industrijalni baroni dele mastne divf-dende med sfrbo. Ce bi bila varnost ameriške republike odvisna od teh lakomnih in nikdar sitih kapitalističnih oderuhpv, ki so skovali zarote, da v vojnem času pomnože svoje bogastvo za neštete miljone, tedaj bi stala varnost na slabih nogah. Organizirani kapitalistični lakomniki žive^v domiš-jiji, da se jim ne more zgoditi nič zlega, ker so dobro organizirani. Ali če se miljoni delavcev v tej deželi zbude, )otem čaka izkoriščevalce velik poraz na volišču, kakerš-nega ne pričakujejo. Ce pride ljudstvo do spoznanja kaKo nesramno kapitalistični lakomniki odirajo ameriško judstvo v vojni, in iz nesreče — svetovne vojne, ki je zadela skoraj ves civiliziran svet, grabijo nove miljone in miljarde, tedaj konča prihodnja volilna bitka zanje s porazom. iCapitalistične lakomnike bo zadela tista usoda kot kajzerizem. KAJZER I ZE M IN LAKOMNOST. Rudarji v Butte, Mont., in v mnogih rudniških taboriščih v Arizoni so zastavkovali, ker so družbe, ki se pečajo s produkcijo premoga, direktno prezrle njih zahtevo po priznanju organizacije. Rudniški baroni so milostno izrekli, da so pripravljeni se pogajati posebej z vsakim rudarjem, toda odp'ovedati se mora delavski organizaciji. Kajne, to je velika milost, proglašena iz ust rudniških magnatov, ki priznajo s^bi pravico do organizacije, od rolcajo jo pa rudarjem, ki zanje garajo globoko doli pod zemljo v zatohlem, z miazmami prepojenim zrakom in katerim se imajo zahvaliti za vse bogastvo? Rudniški baroni, organizirani v mogočnih korpora-cijah in te korporacije zopet med sabo v bakrovnem trustu se hočejo dandanes pogajati z vsakim rudarjem posebej ko vedo, da se bogastvo noč in dan organizira, osredoto-čuje in prehaja v roke'peščice kapitalističnih mogotcev da je posameznik napram temu bogastvu popolnoma brez moči. Rudniške kompanije, združene v veliki industrijalni oligarhiji, se hočejo pogajati z rudarjem kot poedin cem, ker vedo, da se mora prazen želodec posameznega4 rudarja podati organiziranim industrijalnim vladarjem če ga ne podpirajo delavske organizacije. Rudar ali de lavec nima kot posameznik moči, da vztrajno in z uspehom zahteva povišanje mezde in človeške delovne razmere In Če delavci, organizirani v svoji organizaciji, ravnajoč se po obstoječih postavah, zahtevajo povišanje mezde, da lahko izhajajo vsled neznosne draginje, in se nočejo s svo jimi izkoriščevalci pogajati kot posamezniki, tedaj ka pitalistično časopisje, ki je ponižna dekla industrijalnih mogotcev, zakriči, da so take .delavske organizacije v služ bi Nemčije, da tako javnosti nasuje peska v oči in prikrije neizmerno lakomnost industrijalnih baronov po vedno večjem profitu. In če za katerega velja izrek, da največ; i lumpje skrivajo svoje zločine pod plaščem patriotizma potem je ta rek merodajen za bakrene barone."* Izkoriščevalci skrivajo-pod plaščem patriotizma svojo lakomnost po profitu, najeti časnikarski kuliji v uredništvi kapitalističnih listov vplivajo na javnost v uvodnikih, da je sovražnikov vpliv povzročil stavko, v katero so vstopilii rudarji, ker so jih prisilili njih prazni želodci. Tako de lajo izkoriščevalci in časnikarski kuliji roko v roki,* da javnost ne izve resnice in je ložje ugnati sestradane rudarje z brutalno silo. In če to ne pomaga in izkoriščevalci ne dosežejo svojega cilja, potem se poslužijo še bolj brutalnih sredstev, da se dotok zlata v podobi profita neovirano steka v njih blagajne. Vprav te dni je naznanil brzojav iz Arizone, da so kapitalistični hlapci, katerim So se celo pridružili nekateri javni uradniki, s silo odvedli štrajkajoče rudarje iz države, ki niso storili drugega, kot da so se poslužili postavnega sredstva, da si zboljšajo svoj položaj. Nad 1,200 rudarjev in nekaj biznismanov jo bilo zajetih in z oboroženo silo odgnanih v drugo državo. Bil je izvršen navaden zločin, kaznjiv po zakonih, ker nasilni odgon brez sodnijske obravnave ni drugega kot navadno nasilno od-vodništvo, ki se v nekaterih državah celo kaznuje s smrtno kaznijo. Na stvari prav nič ne izpremeni, če so se ga udeležili javni uradniki, kajti nasikio odvodništvo ostane nasilno odvodništvo, pa naj ga izvrši kdorkoli hoče. In če so se odvodništva udeležili javni uradniki, tedaj zločin Ae toliko bolj do neba vpije, da je treba odvodnike kaznovati, posebno pa javne uradnike, katerim morajo biti znane postave in ustava. ncj|*s pwf>ads, ako hi ost.ii io Komaj je posegla zvezna vlada vmes, da varuje iz- sedsj mlačni in mrtvi ta vae, kar gnane in s silo odvedene rudarje, že prihaja glas iz Calu- nt "Vftu ^Mi1« M t««M meta, Mich., kjer neomejeno carujejo brezsrčni bakromi ^ ^ . «... . . i ., . .. , ,, • . tvovali vse, kar moremo, ns timl kralji, da je treba s silo odvesti vse osebe, ki sejejo "ne-|lni pomagamo Ameriki in zaver- zadovoljnost" med rudarji. Zu vsled te grožnje, ki pri- nikom, da dovrše veliko delo o-, haja iz Calumeta, je naloga zvezne vlade, da uvede takoj I narodov ispod neai- preiskavo v Arizoni. Ce preiskava dožene, da so bili - sv.trijAo-turfckcga tira«. kršeni zvezni zakoni, naj ae z nikomur ne postopa mi-j Ameriške armade se bodo bori- fOBTITI DOPISI. Parrel, rr Dne 9. aprila t. i. so bile prekinjene vse diplomatične sveto med Združenimi drŽavami in Avstro-Ogrsko. Oeear so se sovrstniki natega naroda bali, s« je egodilo. Z nekakim svetim strahom smo pričakovali vedno in vedno t* trenutek. Toda sedaj moramo biti pa veseli, da so se Združene države postavilo na stran zaveznikov in tako pomaigajo premagati in ponižati oholi kajzerjev militarizem, prevzetnost; nemškega Uranism a naprav slovanskim narodom. Zastopniki dežele, ki nam je dala pribežališče in kruha, ko nas je pregnala mačeha iz naša rodne zemlje m mile domovine, bodo imeli nsjbolj odločilno besedo pri sklepanju miru in o usodi narodov. Kdo more misliti, da hi ti zsstoipniki dovolili, ds bi o-stsl naš narod fte nadalje v sužnosti, da se nsm odtrga le najmanj i del prelepih primorskih krajev. Dežela, ki je žrtvovala na tisoče miljonov dolarjev, da osvobodi svoje tik tuje narode, ne more in ne bo nikotf dopustila, da ostane naš narpd Še nadalje raedeljen in zasužnjen pod tujimi narodi in vladami, še ma« j pa, da hi kdo trgal od naše krvave domovin« posamezne kose. Kdor bi drugače mislil in sodil o Ameriki in njenih velikih načrtih, katere je izrazila po predsedniku Wilsonu, bi glo boko podcenjeval plemenite čute tega velikega naroda ln bi globoko rastžalii predsednika Združe nih držav, ki je jasno m svečano razjasnil svetu, zakaj je Amerl ka zagrabila za orožje. Pravica je dragocenejfta od miru in mi ae moraiho boriti sa ono, kar je bilo vedno blitje nagemu srcu, za demokracijo, za pravico narodov, za pravico in svobodo malih narodov, da damo malim in velikim narodom iste pravice, da vsak narod sam sebe upravlja ln razvija. Svetovni mir se mora osnovati na trdnih temeljih politične in gospodtrske svobode. Nikdar in nikjer nismo še sli • šali jaimejštti in odločnejših besed in zagotovil, na katere bi se mogli zanašati in ae sklicevati mali in tlačeni narodi, še nikoli ni bilo slišati v tej deželi za nas Jugoslovane tako tolažikve besede. Ae bolj toladtflno ln odločilno zs našo .bodočnost je pa dejstvo, da Co niso ssmo besede, ampak jhn k led* dejanja, kajti Amerika je stopila na predsednikov poziv c vsemi svojimi silami, s svojim ne-iečrpsnSm moralnim in materijal-nlm bogastvom v boj proti Nemčiji in njenim zaveznicam z roko v roki, da pomore izvojevati pravico do svobode malih narodov in da se osnuje svetovni mir na trdni podlagi politične in gospodarje svobode. ttrstje, mi bi ne byi vredni, ds živimo ,ne bili hi vredni drugega, kakor presirsnjs ln nsjaramot - le po izjavi predsednika ne samo za to deželo, ampak za splošno svobodo vseh malih do sedaj za • sužnjenih narodov, in tako tudi za nas Jugoslovane. Pozivu predsednika se je odzvalo že veliko prostovoljcev, med temi tudi pre cejšnjo število Slovencev, za kar jim vsa čast, da bodejo pomagali tudi dejansko izvršiti težko nalogo, katero so si nadele Združene države ameriške po izjavi pred sednika Wilsons. • Delovkti moramlo na to, da se uresničijo naše že stoletja stare želje in naši cilji, da se osvobodi mo avstro-ogrškega, tiranstva in* postanemo svobodni v svobodni jugoslovanskj federativni repu bilki, v kateri bodo vsi Jngoslova ni od prvega do zadnjega. Kajti vsi smo bili zatirani, bodisi Slo venci, Hrvati, Srbi in Bolgari, ka teri so istotako Slovani in so bili istotako zatirani od nemške via de, kateri so bili istotako prisilje ni od sVoje vlade, kakor mi Slo veici in sploh Slovani v Nemčij in Avstro-Ogrski držati. Oni niso sami krivi, da morajo ubijati svo je krvne "brate, kakor Slovenci v stari domovini ne. Radi tega moramo delovati vsemi močmi, da se vresniči to in da dobimo svobodno republiko, kateri se bomo sami vladali in ne kaka monarhistična vlada ali di ttastija. Ako so Rusi ovrgli vsvojo dinastijo, zakaj bt jo mi nastavili Ako so še Kitajci spoznali, da je republika ve4iko boljša, zakaj ravno mi morali imeti nionarhisti čno vlado f Radi tega poživljam vse Slo vence, da delo za svobodno Ju goslovansko federativno republi ko. F. Kramar. Razmere na slovanskem. Jugo- Po skromnih poročilih, ki doha jajo iz Avstrije, se jasno spo' zna, kakšne razmere vladajo na Kranjskem, v Istriji, na Ilrva škem m v Dalmaciji, sploh v vseh jugoslovanskih krajih. Slovenei so zatirani povsod. Da avstrijska vlada zatira Slo vame, kolikor jej je Je moči, to je splotftio zano in da protezi ra dni ge narodnosti. Ampak slučaj, ka teri se je pripetil pred kratkim Tratu, presega vae meje. Afarsi kateri bi mialil, da je avstrijska vlada prepovedala italijanski je sik v uradih, ker se nahaja v voj ni z Italijo. Ah, kaj še! Prepov dala je slovenski jezik, jezik na roda, kateri sedaj preliva kri na vseh bojščih Evropo. Naj navedemo dotični slučaj dobesedno, kakor ,ga je prinese 44Hrvatski dnevnik" od 4. maja "Kaj se more celo danes vae še dogoditi v Trstu, nam prrpovedp je Kdinoat. Tem je prišla neka deklica v mestno aprovizaeijo z listkom papirja v roki s slovenskim napisom; mestni uradnik jo je oeorno nrthrnlil: "Nieenar ne rsstumepi, ker so besede napise ne v angleščini." Tako, zavezniki Angležev, ps ne razumejo angleški jezik! Menda bo o tem labko dal pojasnila To je saiuo en alučsj, koliko jih je neobjavljenih, se pa ne ve. Kar se tiče ekonomskih razmer na Kranjskem, posebno v Ljubljani, nam' osvetluje sledeča vest, katero sts prinesla ''Slovenski "Narod" m 'Slovenee" 5. maja t. 1. "V zadnjem času vlada dan za dneui večje pomanjkanje mess, brezštevilne porodnice sploh ne morejo priti do mesa. Več tednov so že brez njegs* Velika veČine jubljančanov je meso samo en-trat na teden. Ljubljana bi itne-a dobiti po minimalni odredb. — 8 dekagramov na osebo — dnevno 9000 kHogramov, dobiva pa na pet dni 12,500 kg. Govori se, da bo morala poslati Kranjska več sto glav živin« v rst. Zdi se, da se bo dogodilo etos z mesom isto* kar se je dogodilo lani s krompirjem. Trst je dobil 80 železniških voz nonipirja, Ljubljano so pa vedno tolažili, da bo tudi ia, njo nekaj ostalo, dokler niso nanjo popolnoma pozabili. Po krompirju in mleku, kateri odhaja v južna mesta, se bomo morali konečno jokati tudi za me soin. Od samih solz pa tudi Ljubljančani ne morejo vzdržati." Iz te veati je jasno razviditi, kakšne gospodarske razmere via dajo na Kranjskem. Kdor pazno prebere to veet, mora izpoznati o )Ufpen položaj, v katerem se nahajajo Slovenci. Za nje nimajo nobene stvari in ae tisto, kar miajo, jim vzamejo, samo da imajo druigi narodi in armada dovolj. Kakor so političmf zatirami, ta ko so tudi gospodarsko. Kakor jim kradejo politične pravice, ta to jim"tudi gospodarske. Da vlada veliko pomanjkanje i slovenskih krajih, se že iz tega jasmo razvidi, ker so zaičeli depor tirati žene in deklet* iz enega kraja v drugega, da bodo obdelo vale polja. Tako poročajo "Novo sti" dne 6. maja: Primorske kovine pišejo: Ka kor nam poročajo iz Grižana, bo od&o iz občine Qrižane-Beigrad par »to žensk in deklet na Peja čevičevo posestvo v Rumi. Možje in očetje teh žen in deklet so Ameriki ali pa na bojišču ; doma vlada pomanjkanje in vsled tega morajo delati tudi ženske, da mo rejo prehraniti sebe in svojce. Torej mobilizirali bodo tudi še ženske in dekleta in odidejo tuji kraj obdelovali polja. Kdo bo pa delal doma, da se bodo pre živeli otroci in eterčki, katere so poslali domov, da ozdravijo in zo pet odidejo na bojišče. Gotova stvar je, da morajo delati ženske in dekleta, ker drugega že ni več ki bi delal. Starčki, kolikor jih je še živih, ker vOČina so vsi že po mrli radi pomanjkanja, ranjenci in pohabljenci ne morejo. Torej ostanejo samo ti. Toda krivično je, odganjati ljudi od svoje do mačije in delati na tujih pose stvih. Kdo bo pa doma delal V Otroci od J5. leta in pohabljenci brez rok ali nog in slepci? Da via da veliko pomanjkanje tudi na Hrvaškem, je popolnoma jasno in primanjkuje živega vedno bolj in bolj. Vlada je menda že izdala odredbo, kateri se bo zniža dnevni odmerek iivil v vsej Hr vatski. Tako poroča 44 Obzor" maja 1.1. - Kakor smo že poročali, bo kratkem isšla vladna naredba, po kateri se bodo znižali dnevni od merki kruha in moke v vseh hr vatskih mestih. Po tej naredbi bo znašal dnevni odmerek moke na koliko jt n* ^ _ ve. Po^T*1*- času *e precej o ten, p*" b, ker se obdržav* v 1 pripravlja neko čno akcijo za mir j„ m[ nemški soeialiui. t cr in Seitz v Hertb,, da i "govore. Naj tudi vsak žel, bi imeli uspeh, vendar no, ds bi ga dosegli." To je gotova atvar, d» ni podlagi, kako,»no illla Sch mannova stranka ne bode4 takega uspeha, kajti n»ki isti hočejo mir brei an,kiji 1 brez vojnih odškodnin, o kat«, Sciieideinann ne mara nič „iij Da je pa avstrijska vlada i nekoliko potolažila svoje "zva narode" i„ Se hoteli prikupiti, je poiniloHtila vse čince", kateri so .bili obdoli veleizdajc in drugih takih nih stvari j. Med temi je tikfl prost ila narodna hrvatska p<* ca iz Dalmacije, dr. Ante Tru Pavičiča in dr. Mjelko Omgrin Nemški štajerski list "Die l)r«| poroča 5. maja, da sta bila if ščena na svobodo radi tega, se bo vršilo skorajšnje za avstrijskega parlamenta. osebo eno petinrko kilograma (celiht) šest kilogramov moke na mesec. To znižanje dnevnega o< merka je v zvezi s tem, ker se pri čakuje letoa zakasnitev žetve zs kskih 30 dnij." K temu še dostavlja "Hrvatski Dnevnik" sledeče: Ker je naibs va svinjske masti v zadnjem čssu popolnoma prenehala in je mesto navezano nt lastno pridobivsnj-masti, bodo dobile posamezne ose be na izkaznico za mast za dol štirih tednov po 135 dekatframov masti (Vi kg)." ♦ Take so Življeuske razmere | celi Hrvaški. Torej šest kilogra mov ali tukajšnje teže 13 funtov moke za yes mesec in oar,o unč »vinjake ali kakornne že masti. Nobeden ae ne more hvaliti, ds se je nsjedel do sitegs. In radi tega je oprsvičens vsaka verojetnost, da ljudstvo že ko-maj čaka, da se sklene mir. Tods upanja ni za separsten mir, ker SVINJE S0 SVINJI, Neki uradnik zdravstven^ sti v Severni Karolini j«** kratkim pisal pismo, kr »riillo] občeno v 4'Surveyu"w w gla*j Cenjeni gospod t Ne veni, kaj Iii vam sveUvij tej zadevi. Predstavljam al, neprijetno je delati v pisarni j nevednim in nevernim flovet posebno če kadi, kaslja in pljd po tleh in v peč kakor pnivltij se trdovratno ustavlja vsaki prezračenju pisarne. Po vasem opisu kašljanji drugih simptomov razvidini, dt| bilo zelo potrebno spraviti takoj v sgnatorij, kjer ne ls mo za svojo lastno osel k, del« boljše powtre/.l>e, temveč, di neha biti nevaren svojim liližnji Ako bi bil omenjeni gospsdj nja, ki ima kolero, bi drzavnij vinozdravnik ne I«' najboljie bel za njo, da ozdravi, lemvešj gledal na to, da se dru«! P" ne nalezejo bolezni. f> l»i L krava na Robcu in parkljih, zvezne oblasti ne postavile i tistega okraja, temveč vso pod nadzorstvo. Seveda vas prijatelj <" •• samo človek in vi drugi nivi človeška bitja. In zato vam net rem nič svetovati. Državna stvena oblast bi hiia eieer ra i da bi se dal vaft prijatelj J-to zdravniško preiskatit di želimo, «1» sc vsak prehiviT državi podvrže vsaj enkrat mj to zdravniški preisksvi po m zdravniku - špeeijsll««, "H ae na ta način preprečilo janje raznih bolezni m Zal , da so to samo po*^ ki se vsaj do *ed«j * čile. . V nekem okraju je kini izbruhnila »vinjtk^ je r.zs«j«l».tirM. :: /i I bU novradoms protw j je dosegel sestavo okrajn«i niške ollsstl. katere men jc bil skrbet,, da »jrirrttna ts na bolezen omeji, noma zatre. Hre^vow-la ta oblast P«!^1^1.1^ raznimi v.niostiiiml P^ in drugimi pr rssMrjsflje enakih Ii tega iU^Si!:" uničilo tudi tifu*. f ' ge nalezljive bolezn^ , dje so ljudje - pobefnili. frav-fc .0je bilo s četami avatrtj-generala Kirchbacha. oi,i v Petrogradu se janni. -0 polkov, ki so jih držali tu V odšlo na fronto. Radikal-;kfija socialistične stranke viki) je izjavila, da niti ma-skupatiiira z anarhisti, ki .'c Bj agitirajo proti vojni: T* a radikalnih socialistov je ze-,čilna. P108V1T1 nike, potopila Itirl velike« subma I rinke, ki ao se vdeležile napada. Ameriške vesli. priznavajo rusko silo. BuiUj, 16. jul. — Medtem ko rijska in nemška uradna poro-vedno omalovažujejo ruske češ, da so male važnosti lokalnega pomena — o Ha-, [pravijo, da je le majhna vas Lriznavajo nemški poročevalci, mude na ruski fronti, da je __ grmada sila, s katero je tre-iunati. Poročevalci sicer no-trditi, da je Lvov y nevar-omenjajo pa, da se rusko Hiranje bliža važnemu okolišu ohobiču, kjer se nahajajo tfe-tjaki vrelci, južnozapadno od ra. Rorespondent berlinskega jeblatta" pifie, da je revoluoi-I/galu ofenzivno silo ruske ae veliko .bolj, kot je pa kdo »koval; vrliuteiga jc ruska ar-danea bolj preskrbljena s ui topovi, kot je bila kdaj tj na zapadni fronti. Jun, 16. jul. — Po uradnih ho bili včeraj na angleški aamo upadi. Angleži so u-v nemške strelne jarke pri pju (šest milj severnoiztočno lirrasa) in naredili okupautom ko Škodo. V Belgiji so bili ve* j vroči topniški dvoboji. . Hi. jul. — Francozi so okupirali sistem nemških »v na 800 jardov dolgi in jardov globoki fronti severno ure llaut v Nampaniji. 360 iev je bilo ujetih. Nemci so Ili Francoze zapadno od Cer-in prodrli v prvo zakopno V ljuti bitki, ki je trajala ue, so ae p« morali Nemci u> niti nazaj, Je 500 jardov linije Mali. Krvavi boji ao se vr-na pogorju Chemin-des-kjer je Hindenburgov polk skupno z drugimi prus-polki napadel francoske črte o »Mo; Nemci so briz-gali tekočino. Francoski vojni pravi, da je oil napad odbit, friimi pa trdijo, da so Nemci 350 Francozov in zasedli 300 iv zakopov na 1500 jardov ft s | front i. 8 turške fronte. »rad, l(j, jul. __ v Hmeri «" ruske žete pregnale tur indaje straže i levega bregu Aris-Darasi, deset vrst zapn d Vsstana. Dalje so naši pro-oddelki izgnali Turke hi ;>j neverno od fierduia in r M^ijset vrst južnozapadno ►ana. \a Onem morju je na-Jbmarinka potopila Kostanjevico/ Razno iz inozemstva. *°va ameriška iznajdba __ < ' ELEKTRIČNA MINA PROTI Avatrija uničuje Črnogorce. Pariz, 16. jul. — Iia,vasova a gentura brzojavlja iz ftima, da jo 'Tribuna" priobčila intervju z nekim Črnogorcem, kl pravi, da av-atrijske oblasti sistematično uni čujejo črnogorsko prebivalstvo. Črnagora je bolj razdejana, ka-' kor Belgija, Srbija ali Rumun ija. Vsak dan umre na stotine ljudi vsled gladu in drugih težkoč, doČim k repke jse moške in ženske od vajajo v Avstrijo v tolikem številu, da»se je bati jzmrtju Črnogorcev, ako ne bo kmalu reSltve. Kompromis a Finoi in Ukrajinci. Petrograd. — Oficijelno poro Čajo iz Kijeva, da je ukrajinska skupščina odložila vprašanje separatizma od Rusije. Ukrajinci so končno prišli do prepričanja, da je najboljše, če o tem vprašanju sklepa ruska naTodna skupščina, ki bo delala ustavo. Iz HeUingfor-sa prihajajo tudi ugodni glasovi, da so se Finci zedinili za kompromis z začasno vhdo v Petrogradu. Zadnji teden je bilo separatistično gibanje na Finskem, ki so ga ini-eiatirali socialist', precej poostreno. Dva nemžka korespondenta zaprta kot ipijona. Pariz. —■ "Malin" ima pioročilo iz Švice, da je policija v Luganu zaprla poročevalca berlinskega li-Nta "Tageblatt" in poročevalca o grškega lista "Az Est" v Buda-icšti.jDba sta ofotoženg vohunstva. Nemci so pomagali kitajskim mo narhiatom. Tientsin, Kitajska. — Republikanski komite v lem mqptu izjavlja, da so nemški vojaki, ki so bili internirani na Kitajskem, pomagali z orožjem generalu f'augsu-nu, kateri je ustanovil monarhijo. Nemci so se borili v "Prepovedanem mesti!" v Pekingu proti republikancem, in ko je Čangeun kapitulira) zadnji teden, so ga Nemci spremljali na begu v nizozemsko poslaništvo. London, 16. jul. — Reuteri-v korespondent poroča iz Pekinga, da je bilo kljub silnemu streljanju in veliki potrati municije ubitih le deset vojakov in trideset ranjenih ob času obleganja Cangsunovih čet v "Nebeškem templju." Padlo pa je trideset mrtvin med nebo-jevniki, ki so samo gledali bitko z zidov. Republikanci so ujeli in razorožili vse monarhlste. ^Zdaj vlada mir. BUBMARINKAM Baltimore, 16. jul. — Tukaj naznanjajo, da je dr. J. B. Whitehead, profesor na elektriškeiu oddelku John llopkinsove univerze, po več mesečnem preizkusevanju iznašel nove verste mino,/ ki plove pod kontrolo brezžične,električne sile in ta sila tudi užgč mino, ko dospe nu svoj cilj. Whitehead se nove spuščati v po drobnosti svoje iznajdbe, ki je izročena zvezni vl^li; znano ps je toliko, du se bo mina lahko porabila kot zelo efektivno sredstvo proti suiMiiariukum. Velika pred-nowt je te mine je v tem, da ne more zgrešiti cilja. V zvezi z novo mino je izna jden tudi upa rut, ki zasledi sovražno fubmariuko in pokaže natančno duljavo, kje so nahaja. Washington, 16. jul. — Državni department je dobil informacije, da je Nemčija v stiskah za torpede. Dejstvo, da nemške submarinke zadnje čase zelo pogosto zgre-še cilj, to je, da torped ne zudene ladje, dokazuje, d« so torpedi ida-bejše vrste, izdelani iz slabejšega materijala. Vsekakor Ncnjcem primanjkuje gotovega materijala za izdelovanje popolnih torpedov. Nemške podmornice rabijo zdaj samo torpede za potapljanje ladij, odkar se morajo skrivati pod vodo vsled oboroženih parnikbv. Če pomislimo, da vzame šest mesecev za izdelan je enega samega torpeda, tedoj jc lahko verjeti, da jih mora tudi Nemcem enkrat zmanjkati. Na policajskl postaji je Reuben trdil, da je nedolžen. Povedal je, da je obiskal svojo mater, njegovs soprogu ga je pa obdolžila, da je v Asova l pri drugi ženi. Sodnik ie podučil ženo Rcubena, če ima kakšno pritožbo glede zakonskem življenju, da naj se pritoži na so. diftču za domačo zadeve. Slovenska Narodni UeUuo»lj*na f. aprila ito«, GLAVNI STAN: Ptdporna J touch lakorp. 17. junija 1007, • v dri. Illinois CHICAGO, ILU No IB. DELAVCI V MLEKARNI STAV-1 KAJ O. Nove sitnosti na Grškem. Pariz. — Iz Aten poročajo: Med novim gnfikim iualjetn in ministrskim predsednikom. Venlzeloaoin je priSlo do resnega konflikta. Ve-nizelos zabteva, da kralj takoj o-pusti notranjo in zunanjo politiko svojega očeta, katerega so spodili iz Grške, toda krali odlaša ali se pa naravnost ne zn.ini za zahteve. Kralj je med drugimi rečmi odložil svoj podpis na naredbj, ki sklicuje grški parlament k zaaedanju. K&jzer se opravičuje »radi bomb na Norvežkem. Kriatjanija, 16. jul. — Nemška vlada je poslala komunikacijo, v kateri se opravičuje zaradi najdenih bomb v kovceku oficijeluega zastopnika Nemčije, katerega so aretirali na Norvežkem pred Štiri I flotili potopila aubmArlnke K ~ Agentum i«vlja iz Bema. F-rlinu priznavajo ne-na amerUke voja- jr:','**** priznava-, ' ~ ameriška flotila. •P^mlj.ia lranvoft||fl ptr. ».d« RUDARSKA ORGANIZACIJA NA JUGU RASTE IN RASTE. Birmingham, Ala. — Koncem zadnjega tedna jc bilo v rudarsko, orguiiizneijo U. M. W. of A. vpisanih že dvajset tisoč članov. Ta krasen uspeh je bil ostrežba z vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo je V Lačno nusititi". Pridite in ij^toyo bosto zadovoljni z mojo pos^elbo. Prepričajte so to je najglavneje. Martin Šotn, 6034 St. Olair Ave.,|M 1007—M BO. LAWN DALI AW., UPRAVNI ODBOB: Prsdasdalki John VogrU, bos »O, I .a Balls, IU. I. Podprads«dBiki J. BrattovM, R. F. D. 4, baz 80, Girsrd, Kaaa. IL Podpredsednik: Jolaf Kuhelj, »40» Kwiug ava., Bo. Oklaag«, 111. Tajaiki Jofcn Vsrdorbar, 870« Bo. Uwadala Avs., Chlosgo, IU. IUagajalki Anton J. Torbovaa, P. O. Bos 1, Otaoro, IU. ZApUulkar: John Molek, 4008 W. Slat Bt., Chicago, 111. NADZORNI ODfUCl Joto Ambroži*, 851 bog, Caaonabuif, Pa. l'aul B»rg«r, T41—lat Bt., La Ballo, 111« , P. 8. Tauehar, 07« Ahsoy Avs., Roekspring, „Wfo. POROTNI ODBBK: Anton Hraat, 811—»(Uh Ava., Now Dulutk, Mlaa. Jolo Radliok,-box «88, Bmlthton, Pa. Bndolf Plotorlok, «88 box, BrldgevlUa, Pa. Jakob MlkUv«l«, L. Box 8, Wlllook, Pa. M. Potrovleh, 14818 Hala Av«., Colllnwood, a UREDNIK "PEOBVBTB"! . JoAo ZnTsrtaik. VRHOVNI UD RAVNIK: P. J. Kom, M. D., 0208 Bt. Olair Avo., Olovolaad, Okla. m VBB DKNARNB ZADKVB IN BTVABI, kl M tllojo gl. npm«u^fl„lhora ln B. N. P. J. aaj ao pollljajo na naalov i JOHN VERDERBAR, 8007^0» Bo. Lawndala Avs., Okloago. IU. PRITOfcRB OLBDI ORNBRALNBQA POSLOVANJA as »ollljajo aa aa- ■lovi .* JOftB AMBROŽI©, Box 861, Oaaaoaabaa«, Pa. BADBVB PRBPIRLJTVB VBBBINB. kl aU Jih rallU prva la draga ta stanoa, — pošiljajo na aaalovi ANTON HKABT, Bil «— SOtk Ava. Naw DallU, Mlaa. VBI DOPIBL rasprava, Wankl, naxaaalla ltd. aa "Pvaevato" as poinjaj« Cleveland, Ohio. IŠČEM SLUŽKINJO. Iščem služkinjo v sturosti od 20 do 30 let zu na farmo. Želi so, da bi bila dobra hišna gospodinja. Zu vsa nudaljna pojusnilu sc obrnite nu naslov: Martin Požežnik, R. M. No 4, Hesperla, Micli. (July 16—17—18.) Zastonj CAJ NA POSKUfcNJO. ts ČUDOVITIH ZELISC VMbnJf »lovlU S'ravllna UnaJdb«, FATHES MOLLINGZS-VGA SLOVITEGA ZKLISČNCGA ČAJA. Imata traanj«, M|irti«, n««i*(<> kri, t«-lod^if neredno*t, NlavSuoL jMrna ali Im-vl#nn biilmt, num putljlU Vkl Saalov na ilo* Planici tn pr*Jm«t« br«tplaojas nilo, noj se obrnejo direktno trn I Dr. Koler SLOVKN8K1 ZDRAVNIK 138 Petna Av^ Pittaburgh, Pa. ..................—.. Or. Ealw Ja rssra. s9 bombe služile za razdevanjc Hprh.gficld, IU. norveških trgovskih pamikov. Minister zunanjih zadev v Berlinu sc izgovarja, da ne ve niče-nar o bombah, prizna po kriv«Jo v toliko, da niso nemške oblasti nrc-iskale kovčekn, ko jc šel Čez mei- io. , . Norvežani " sc čudijo naivnosti nemške vlade. Njen Izgovor je ta ko smešen in otročji, do bolj ne TAiCA IN ZENA »TA PRETEP LI MOŽA. ' m'kuum UWM. i>olM*n m aal t a . taaal. M a »4ra*la* M _ Hra aaSS, «a vi . aa toknjU. h ila aodravlni * SS arah ln ilsrha •paSSaaJ« »ada. aairavte ■ »SfišMl. . jariKhrrfcS uuS' 4a 4v«S BiTiiMil JI ara iwfca^Ob New York, N. Y. — Vesel pri zor je bil za gledalce na Broad wayju in 66. cesti, ko sta dve že-ni javno obtožili policaja Izaka i Reubens, da živi dvojno življenje Policaj Winnegur jc hotel na f UREDNIŠTVO "PROBVBTB", 9W7*M Bo. LavBdala Avo., Ohloago, m I not. VBB UPRAVNI ž KB BTVARI, narotelaa, ogiaai, aa poKUJsjo aa naslov: UPRAVNIBTVO "PROBVBTB", »007-80 Bo. Lawadala Avs., Chicago. IU. V koroapodencl a UJnUtvoaa S. N. P. ^ nrodnUtvoa la upravalltvoai "Prosvota" na rablto lmoa uradnikov, aaam« aapUtto analov, ko J« m nave dsn ako lolits, da bo vsaka stvar hitro rsiena. Boja glavnega upravnega odbora aa vrtijo vaako prva sredo Ln trat j i Ooutak v maseon. Eačotok ob aal art popoldan. NA PRODAJ JE KO nkrov oImcžiis farma, dobro ln rod^ivltnn zemlja. Proda so z vsem poslopjem, ki jo šc v tlobrcm stanju. liišn ima sedem sob in stoji poleg glavne ceste. Vrt pri hiši za zelenjavo je le pol milje od meata. V bližini jc več slovenskih farmarjev; dobra pitna voda in zdrav sveži zrak. 70 akrov sveta jc obdelanega In zasajenega, drugih deset akrov jc pu lepa bosta. Cena je nizka; lo t|(3500, polovico jc plačati tukoj pri nakupu, drugo pa na obroke. Več se poizvo pri Franku Čeh, H. R. 2, Box «H, t hand Haven, Mich. (July IT—18—24—25.) Potrebujemo pmlnaet llvarjnv sa 00 Je Izredno pripravljen In opremljen za poalovanje a SLOVENCI. HRVATI, SLOVAkl (n drugimi SLOVANI III »riHUaaM 4raaf pH)«Ui|M v Ham 4oe»«rtaa 90 aalnllHS waali » Pla«a|caio « eisteta« obreotl m haals vlog«. IIOCNA, KONZaaVATlVNA IN NAPSBOHA INaTITUflJA KU KIIM'at'll III UMWVJH .....* ... i _ „ ;.L„. more biti. Ali gre dandanes kak- praviti mir, pa mu je poizkus ncsrečil. K ^ J' pripeljal po . Ilenjski inšpekt ir Kaurot v avl » I . Triobilo. Pa tudi njemu se nf t>'« šen kovčeg tez nemško mejo. dn oblastniki ne vedo, ksj jc notri. nlco hočejo vedeti? Razume ......... _ dn se je ponosna kajzerjeva vlada Urečilo napraviti miru, dokler grdo blamirala s SvoJ1.nl bombn-; tašča oplazila Rnibcna s psl.eo ,m, mi na Norvežkem !n neksj je mo- glavi, ki jo je Imela .krito v kri-rala odgovoriti. Iu- ^faiyjzjH/gjii/HfZfnfHirja/zjznjara^^ i/afanuHTii/i irar. i ' Potrebujemo t^Vu^ S last furnaces), v kamnolomih in v rudniki!). _ obra plača Priglasite se pri American Manganese Mig. Co., v Dunbar, Pa. iimmsuiJMifiyi ! Vir/, fotrebui l^nobf nih * i, ^ i m . i 'if * I I FlOSTiri D*. VEUM1R DtZEUC, V službi kalifa. So4*vituki* ......... .... UMMmM' A in« inu poda vrč, .ki je stal na mizici. Nato I »a vzame lutnjo in z malimi, nežnimi prati, na katerih ho ne lesketali dragulji jame z mamljivim nasmeškom peti: ' Soluea alnko avetli, libanonska cedra, iiiij od pea m i moje bo ti dušo vedra. Sladka je ljubezen, vaetod meda slaja, morje nluNti divne nam v ljubezni vstaja. Ko sem pošlo oves po zeleni travi, .kinčola z makom laae ai na glavi, bele ni nožiee v bistri vodi prala, o ljubezni sreče nisem nič Ae znala. A odkar mi tukaj v earski hiši avoji ni prižgal ljubezni žarek v duši moji, _ ko v ljubezni srčni mi poljubljaš čelo: Nekaj sladkega navdaja moje telo. Solnce naj poprej iz neba pade name, predno zginil dan bi brez ljubezni za-me, naj v roki tvoji handžar ae zasveti, sree mi prebodi, pusti me umreti. Tiho In milo je donela pesem od začetka iz Aišinih ust, n nato je postajala boljinbolj strast-neja in t učna. Njene oči so se širile, iskrile lil v pesem je bila dihnjena vsa strast ljubezni. Ko jc skončala, je vrgla ljutjo proč in sedla h kalifu. — Aiša — reče kalif in jo poboža po obrazu, ki je žarel oivntijr te^a s\rt/»: pri Hogn je (tn \ Irpšr bivališče. Aiša je |Mtkimala Zapaziln je, dn popada lie-šnmn zopet neke vrste verska blaznost, \ katero jr vedno padel po velikem I ulivanju m /nl»n\i Vedela jr. dn se sedaj prične .'a* falovanjn v In rnuii in dn »nlidr kalif v avoje .«»br, kjer sr bo po-•til Ln taoliL ln resnično, kalifova usta ho že molila ol»i-čajno molitev, začetek korana. — Slava Bogu, gospodarju sveta, blagemu in railostljivemu vladarju in sodniku na sodnji dan. Tebe obožavamo, tebe prosimo pomoči. PripHji nas ua pravo stezo, na stezo onih, katere si obla-godaril z dobroto in ne na stezo, ki so zaulužili tvojo jezo in kateri so v zrnoti. 4 Aiša je vedela njegovo navado mi mu je nri-nesla rožnivenee z devetindevetde*etimi zrni, to je toliko zrn, kolikor imajo Arabci imen za Boga. Stota manjša krogljiea je dokončavala število, Hešaan je prijel rožnivenee in mahnil z roko, naj odide. Aiši se je poznalo na obrazu, da je nezadovoljna s to kalifovo spremembo. Pogledala ga je z žalostnim pogledom in rekla: — Ali me več ne potrebuješ, gospodar? —- Idi, Aiša, ne potrebujem te. Del noči hočem posvetiti molitvi. — Gospodar, ali te sme Aiša nekaj prositi? — Samo red, dušica, — odvrne kalif naglo. — Ne muči se preveč z molitvijo. Tvoje življenje je za nas vse tako dragoceno, o ti 1* lahko zbolel, uko mučiš svoje telo preveč s postom in molitvijo. — Ne boj se — odvrne Hešam. — Nikdo ne more uiti temu, kar mu je sojeno. Ako mi je sojena sin rt, umrem in nič mi ne more pomagati. Molitev je pa potrebna, du se rešim grehov. — Počivaj srečno, gospodar. — A moj počitek! — Ali ne moreš spati? — Ali ti-že nisem pravil? — Si. A mislila sein, Ha jc to že minulo. — Dete moje, ti ne veš, kako mi je — vzklikne llešam iu se prime za glavo. — Ubogi moj gospodar, tako silen iu mogočen, a tako otožen. — Silen in mogočen! Ah, kaj govoriš? Ali sem v resnici kalif? Ali zares vladam? Samo moj podpiw na javnih listinah je edin, po čemer se spozna, da sem kalif. — Zakaj ne vzaineš vlade v sooje roke? — Zakaj? — Da, zakaj? — Ker bi umri isti dan. — Kdo bi se drznil dvigniti roko ua tvojo posvečeno glavo? — Ti Se vprašaš? Kdo ve, ali sem sedaj varen, da ostanem pri življenju, ko nisem vladar. Kdo ve, ali nisem tudi kot tak komu na potu? — Gospodar! — Da, moja Aiša, vse se mi zdi, da je moje življenje na kocki. Kdo ve, ali se še jutri vidimo živi. — Ubogi moj gospodar, ne-govori tako. — Zakaj ne, ako to čutim in slutim. — AH ni ničesar, kar bi te moglo rešiti iz posti tvojih sovražnikov. — Ne vem . . . ne'vein! fedinl, ki bi me mogel rešiti je moj stari prijatelj Wadha el Ameri. Ali oropali so mi ga ... *rjp — Znabiti bi jaz lahko poslala pismo Wadhi el A meri ju, naj pride k tebi. llešam se je zganil pri teh besedah. — Nikakor, pri Alahu. Lahko bi zvedeli to moji sovražniki in mislili bi, da jim snujem pogubo. To bi p v vo so biK pretrgani, tako da so »* ^P^i«1^ «»Jo razven čl1Dw d 1 jamern, da bi bil kdo U , Pojmil prve dni v«o Je tako ča kovano, da „ -, J 'kako je moglo tn prhi. a Torek, 13. marca - pw. «ki del mesta je UulfH ' dnevnem nemirnem P«t oživljen. Opaziti je v^tt! vorne avtomobile, * Ske, lahke dvosedezne ' na Kanemo-Ostrov»kij«m , Vsak avtomobil je natlačena vojakov, ki so oboroie,,! J ¥ bajoneti. Vsak do malega ves zavit stave. Zraven šoferja ,,« Hka s črno kapo na glavi sem težak »klopni avtomobil ten je imel „a ve* kane Heče zastavice. (i|avni| ea je polna ljudi, ki imajo J lega vsi rdeča handerca v ^ eah. EVI in i nemir, ki se sedaj-je t robi jen je avtomobilov in] pota nje tovornih vozov. Ti bilo do desete ure. Ta4o poldne se zasliši streljanj« i prvič na tej strani mesta Stil nje postaja vedno hitre^ i*| se, kakor da uo oroAniki it eaji skoro na vsaki hiši. pri sebi strojne puške in streljati na množico, kateri 1 obirala na ulicah. StreljinjJ trajalo do tretje ure Tedaj se je pa streljanje lo in streljanje s strojnimi; mi se je culo kot amer staromodno streljanje na julija. Prišli so namreč voji naskočili te hiše. Pri tfm vnela pravcata bitka in vo} imeli dovolj opravila, da ao| orožili policaje in orožnike,I so potem peljali v dumino med zasmehovanjem in njem občinstva. Pred vsako je korakalo nekaj civilistov, pomagali pri aretiranje tek nakov". Nosili so orožje,I ga so jim odvzeli in nekite zmagoslavno vlekli strojne p ■4 Pozno popoldne j* izšla prokltimacija. Prva, kar *e« jaz videl, ki je bila izdelani cia listič ne stranke. Raspraf o tiraniji, namočeni s krvjo,t Letja starih verigah, ki so »kj die ih poživlja vse ljudstvo, 1 naj združi in podpira novo t katera temelji na social-deal tični podlagi,, ki ** y m»*I| zapleni v blagor ljudstva v* možen je carjeve rodbine, stva in samostanov, in katera če vpeljati o*emmrni delavnik odpravo smrtne kazni. P«M naj novo socialno repsibliko, tera bo podelila vsem sloje« I stva enake pravice in |>f svolbodo. Druga proklamaeijs. tero sem videl, je bill y « enaka prvi, edino kar se je od prve, je bilo, da se zahtevi kojšen mir. Najbolj cadaOJ je ljudstvo v teb dneh i^1" pozabilo na vojno. St prav razumeti, kako je t« 1* du smo v tem eaMi pozihi i* j išče, dočim je l»il« Prf,i * dnevi najvažnejše razprl o vojni. Nato seru se podal proti p« (Dalje prihodnji*-) PARNIK NA IU«1 St Johns,* nik KrsitianiafjoH. k'.0"^ m ton vode, - Pa"mJ' Yorko za N^rveiU ni ^ blizo rta Race, ' '' Morje je mirno !n ^ nike, okoli « čolni prepeljali na Parnik j' /f" ^ L-deževnem ^ je vlegla r*1- mr*U' KOu*o h., ki druge naprs^*. r iui r 1 »uho bili prebival« viborškega, petro- gradakega in vaailjeviki-oetrov -! O polnoči sem še enkrat šel na ..... skega predmestja popolnoma lo-! ulico. Na trgu Kameno-Ostovski dri ge .1 ' vjIi H čeni od oataiega mesta. Ravno ta, jem aem aopet opazil veliko mno d„H^ki Ion so bili vai oatali mostovi pr^ žico, katera je obkolila neki vo *ct 011 j trgani, ki vodijo is viborškega v jaški tovorni svtomobil, ki je Ml» ..pR^vrTA" > pet rog rada k i del mesta in iz sled poln vojaštva. Is tega avtomobi TSV pet rog rad* k i njeva v v a* Vaeiljevski-Ostrovo. Zs posest zadnjega most« M ja poln la ja držal nek rezervni častnik govor. Govoril je o dumi in voja-