Siev. 287 TRST, ¥ nedeljo 15. oktobra 1911 Tedaj XXXVI JBS'.'UJ! SZHAJA VSAK DAN bdi »h aetW|aii In praznikih «o 5., as pasadeljklli 9. ijutrtj. t vt£ial£ae it«T. b« prodajajo do 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcritakarnah t Trato In okolic^ Gorici, Kranju, št. Petru, Seitni Nabreiini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-SMmS. Dornbergu itd Zafttarale *te». po 5 nvć. (10 stct.) 8£ RAČUNAJO NA MILIMETRE V Sirolfosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm. it»»erlnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO rt. mta. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka £adxijna vrsta K 2. Mali oglasi po «* stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprej ema Inseratni oddelek uprave ,Z^Tnosti'i. — Plačuje se izključno le upravi „Ikiinosti*. PJatijjvo In tožljivo v Trstu. ttftaT ' l---i"T ■■■■ --' ----------'"TrmS Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V cd~.no rt* jt moč F NAROČNINA ZNAŠA ■a eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»- ročbe braa doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■arai&laa ma n*4aljako laianja „EDITCOOTI" ataaa: »a mU Uto Krom 5-ao. i* pol lota &nia 3 60. Yal Aopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma •« ae sprejemajo io ranopisl se ne vraOaJa. Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranUnttnl račun Stev. 841-652. TELFFOM K. 11-57 Italija v Tripolitaniji. Tripolitansko obrežje se danes nahaja t rokah Italijanov. Će pomislimo, da niti govora ni o kakem resnem odporu, na katerega bi bili Italijani naleteli, bomo mogli tudi primerno oceniti delo, ki so je Italijani doprinesli dosedaj. Turki so se jim iz tri-poliških fortov sicer nekaj upirali, a moremo si predstavljati, koliko je vreden odpor iz zanemarjenih in na pol razpadlih fortov s 40 let starimi topovi! Turki so se pač upirali le toliko, da se ne bi moglo reči, da so dobrovoljno izročili mesto Italijanom. Isto, kar velja o Tripolisu samem, velja tudi glede drugih obrežnih mest v Tripolitaniji. Italijani nimajo torej prav ni-kakega povoda, da bi se ponašali s svojim dosedanjim delom in svojimi dosedanjimi uspehi. Junaških činov res niso doprinesli še prav nikakih. Pač pa so, ker ni bilo turških vojakov, na katere bi bili streljali, kroglje topov njihovih ladij pobile nekaj ne-vojakov, žensk in otrok. Kri je torej že tekla ▼ tej vojni, a kri junakov to ni bila! Vendar glavno delo začne še-le sedaj, ko treba začeti prodirati v notranjost, ko si treba deželo osvojiti. Z obrežjem samim in par v stanju raz-padlosti nahajajočimi se mesti si more Italija pač le malo pomagati, ker bi se s tem nikakor ne izplačali ogromni troški te tripoli-tanske ekspedicije. Seveda Italija tudi ne misli ostati le na obrežju, temveč osvojiti si hoče vso deželo, ki je dva in polkrat tako velika, nego Italija. V ta namen, — osvojitev notranjosti — je že tudi začelo izkrca-vanje vojakov. Ohrežja se je Italija polastila brez težkoč, kar je biio tudi predvidjati, ker se Turčija Italiji na morju ne more resno upirati. Težkoče pa začenjajo še - le sedaj, pri prodiranju v notranjost dežele. Italijani morajo biti pripravljeni pri prodiranju v notranjost: 1. Na odpor turške posadke, 2. na odpor domačinov — Arabcev, in 3, na terenske težkoče v zvezi z neugodnimi kli-matičnimi razmerami. Turška posadka v Tripolitaniji šteje okoli 7000 mož, ki, raztreseni po različnih delih dežele, pač ne morejo misliti na resen odpor; to temmanje, ker jim je prestrižena pot do morja in s tem takorekoč edina možnost za aproviza-rijo. Morda misli Turčija na aprovizacijo potom Egipta, na kar je vsekako le težko misliti. Domačini - Arabci tudi ne bodo delali težkoč, ako smemo namreč verovati poročilom iz italijanskih virov. Utegne biti tudi res, da Arabci Turkov ne gledajo ravno posebno prijazno in da so jim ljubši Italijani, od katerih pričakujejo, da prinesejo v deželo blagostanje. — Ali to velja gotovo le glede Arabcev, ki prebivajo v obrežnih mestih, to je za one, na katere je že več ali manje uplivala zapadna kultura. Nasprotno treba pomisliti, da se rodovom v notranjosti dežele niti od daleč ne sanja o kaki evropski civilizaciji in da v teh ljudeh pač ne bo težko razplamteti verskega fanatizma. Čim pa enkrat zaplapola zelena pre-rokova zastava, potem bo Italijanom gorje! Vendar vzemimo, da Italijanom ne bodo delali sitnosti ne Turki, ne Arabci — na kar pa skoro ni misliti — je tu tretji nasprotnik, ki je hujši nego oba prva: teren PODLISTEK. Jug, EKrtoričen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V. Angora. „Ti mi ne veruješ, gosudarka ?" je vprašal sultan skoro užaljeno. „Allah — il — Aliah! jaz sem Bajazet Ilderim, in zgoditi se mora po moji besedi; ti mi ne veruješ?!" je ponavljal še enkrat začuden, da Mileva dvomi na njegovem izreku. „In kedaj si me videla na begu pred svojimi sovražniki, ki so se drznili, upirati se meni in mojim vojščakom ?! In resnično so stali do sedaj boljši vojščaki proti meni, nego so te Timurove horde, ki jih prepodi en edin krik mojih junakov tja, od koder so kakor kobilice, umirajoče cd glada, vzrojile; in ti mi ne veruješ?!" je vskljknil tretjič. „Verujem ti, gospod moj,* je rekla Mileva s trdnim glasom; pristopivŠa bližje k njemu in položlvša roko na njegovo ramo, je stisnila drugo na svoje srce v dokaz resničnosti svoj h besed : „Verujem ti," govori, „kajti verujem v tvojo hrabrost in v tvojo voljo ; sa| te niso prestrašeni narodi zastonj imenovali strelo božjo ; toda —" in klima. Dežela je po večini puščava, posejana le tu in tam z zelenimi oazami. Kako bo tu prodirala velika armada ? Kako bodo to armado aprovizijonirall ? In potem, ko bo dežela pomirjena, kaj potem ? Pomislimo samo na težkoče, ki jih je imela Avstrija v Bosni in Hercegovini in na milijarde, ki jih je monarhija zabila v ti deželi, predno so dohodki dežele sploh zadoščali za pokrivanje troškov uprave. A tu je šlo za bogato deželo, ki je ležala tik ob meji monarhije. Trebalo je četrtstoletja predno so dohodki dežela zadoščali za pokrivanje izdatkov, ne da bi bilo niti misliti na odplačevanje dolgov. To pa kljubu temu, da je monarhija uvedla z bosanskimi gojzdi pravo grabežno gospodarstvo. Sedaj pa primerjajmo Besno in Tripolitanijo! Italija morda misli, aa bo kar tako izvažala bogatstva iz Tripolitanije. Ali ona se mora pač pripraviti na to, da bo morala zabiti v deželo milijarde, preje, nego bo iz iste dobivala kakih koristi. Deželo bi trebalo šele kolonizirati, kar pa bi bilo možno le s težkim delom, za kakoršno pa Italijani niso. Če niso bili v stanu kultivirati svojih lastnih dežel v južni Italiji, če niso mogli obdelati niti rimske kampanje, ki je, da-si v neposredni bližini prestolnice združene Italije, vendar še popolnoma zanemarjena, bodo mogli to storiti temmanje v Tripolitaniji. Po ulicah italijanskih mest se sicer danes vsklika: „Evviva Tripoli italiana!" A ko mine prva pijanost veselja in narodnega navdušenja pride streznenje z neizogibnim mačkom in — glavobolom! železnlčDKko gibanje in socijalni demoRratle. (Iz železničarskih krogov.) Dne 11.-1, m. so sklicali socijalni de-mokratje železničarski shod, ki se ga je udeležilo približno 400 zborovalcev. Govoril je „sodrug" Kopač in še neki drug „sodrug". Predavala nista nič novega in bi se tudi mi ne pečali z njiju govoroma, ako bi ne bili časi tako resni in ako bi v teh resnih časih ne igrali socijalni demokratje tako žalostne vloge. Danes, ko se vsak železničar bori za zboljšanje svojega prekernega položaja, ko so ponehali narodnostni boji med železničarji in so se koalirale vse slovanske in nemške organizacije: danes porabljajo socijalni demokratje položaj za neukusno reklamo svoji zavoženi organizaciji v prilog. Jasno se je zopet videlo na gori omenjenem shodu, da socijalnim demokratom ni „M age n"- nego le „Machtfrage", — vprašanje želodca, ampak vprašanje moči — da hočejo tudi iz tega položaja kovati političen kapital. „Sodrug" in „železničar" Kopač je v svojem govoru povedal najprej, da zahtevajo socijalni demokratje za državne železničarje pob oljske, ki bi stali državo 69 milijonov kron in da ne odnehajo od te zahteve. Proti sklepu govora jo je pa korenito zavozil, ko je izjavil, da se sploh ne bo moglo dobiti vseh teh 69 milijonov, kar je celo pri „sodrugih" izzvalo glasne protestne medklice. Seveda se je g. Kopač zvijal na vse načine, da bi popravil slabi utis svojih besedi in da bi „sodruge" zopet in njen glas je zvenel naenkrat svarilno, prodirljivo; snela je roko z njegove rame in jo na pol povzdignila kvišku — „kdo se je smel kedaj vpreti svoji usodi, ne da bi bil strt? In tudi tvoja usoda, padišah, je zaznamovana v knjigi življenja od prvopo-četka sveta; in tega se bojim, ker je zakrita vsakemu umljivemu." „Jaz sam sem usoda svoja, Bismillah!" je vskliknil Bajazet ponosno, „mene ne do-seza njena vlada, po svoji volji spreminjam črke svoje usode v knjigi življenja; Allah — il — Allah, in jaz sem Bajazet Ilderim, padišah njegovih vernikov" — je govoril z rogajočo se upornostjo, da je Mileva v strahu odstopila od njega. On pa v svoji strasti ni opazil tega: „ln da ti dokažem," je govoril strastno dalje, „da sem sam svoja usoda, in da vodim usodo svoje države, zahtevam od tebe, da povrneš ročaj kin-žala tistemu kaurinu, da se tako raztrže vsaka zveza z njim, v katero sta me zavela j slabotna ura tamkaj v Drinopolju in čar; tvoje prisotnosti; haha ! haha I jaz padišah v pobratimstvu s kaurinom ? ! Kdo je kedaj slišal kaj takega? in kdo bo verjel, če bo; slišal to bajko? Ne, ne!," je govoril vedno ostrejše, „niti trenotek dalje ne sme trajati ta za-me sramotna zveza s to rajo, in po čemu tudi ? Vojščaki Srbije že stoje na An- • gori skupno z mojimi junaki in se bodo kakor za stavo borili z njimi proti hordam pomiril, kar se mu pa ni povsem posrečilo, ker je bilo čitati na marsikakem obrazu razočaranje in nezaupljivost. Jasno pa se vidi iz besedi g. Kopača, da bi socijalni demokratje hoteli zopet napraviti z vlado „kravjo kupčijo* in da je pripravljeno — „glihati". Dalje je napadal g. Kopač v svojem govoru „žolte" organizacije in narodnostne državne poslance, zlasti g. dr.a Rybara. Prerokoval je seveda, da narodnostni poslanci ne bodo glasovali za naše zahteve; pozabil pa je povedati, da ti poslanci niso izvoljeni i z-ključno z našimi glasovi in da je popolnoma umevno, da ne bodo v s i narodni poslanci za naše zahteve, kar mi sami tudi vemo, ne da bi nam moral to šele g. Kopač povedati. Pač mu mi pa lahko povemo na uho, da se najde precej narodnih poslancev, ki se zavzemajo za naše zahteve. Radovedni smole, če bodo tudi s o -c i j a 1 n o-d e m o k r a t i č n i poslanci glasovali za zahteve, stavljene od „žoltih" organizacij?!! Dalje je g. Kopač izjavil, da socijalna demokracija ne stavlja nikakega ultimatuma in da začne s pasivno rezistenco tedaj, ko se ji bo videlo to potrebno. V tej izjavi tiči vsa neiskrenost socijalnih demokratov. Torej ne solidarno z drugimi železničarji, ki se vendar tudi borijo za izboljšanje svojega položaja — ne! Na svojo roko hočejo začeti gibanje, če se jim bo zdelo to potrebno, reete, če bo vlada temu ali onemu premale remuneracije nudila. Ker „žolte" organizacijo niso šle ponižno vprašat soc. dem. generalov, kedaj naj začnejo s pasivnim odporom, so si ti pustili odprtih več vratic, da po danem položaju izrabijo situvacijo. Ako se pasivni odpor obnese, se ga hitro po-primejo in začno kričati, da je to pravzaprav njigovo delo in bodo vse zasluge pripisovali sebi. Ako bo pa položaj za to ugoden, nam pa tudi padejo v hrbet in bodo krumirili, kakor so že večkrat. Tako torej izgleda pasivni odpor socijalnih demokratov. Torej le političen kapital in uprav amerikanska reklama, — to je njih smoter. Pri tem pa sipliejo pesek v oči tistim železničarjem, katerim je socijalna demokracija evangelj in dr. Adler mesija. K sklepu naj omenim še neko za nas zelo dragoceno izjavo g. Kopača. K sklepu svojega govora je seveda prav po sem-njarsko agitiral za soc. dem. organizacijo in je tarnal, da se vslužbenci državne železnice premalo zanimajo zanjo, ker je od 1050 — reci tisočpedeset — državnih železničarjev v soc. dem. organiziranih — čujte in strmite! — celih šestinsedemdeset. Komentarja ni treba. __B. P. Politični položaj na Hrvatskem* Zagreb, dne 12, X. —B— Kakor kronisti imamo zabeležiti dva politična dogodka na Hrvatskem : povrnitev bana Tomašiča v Zagreb in konstituiranje „vsepravašev*. O glasovih o bližnjem padcu bana Tomašiča nismo nič poročali, ker smo bili uverjeni, da ga njegove „umazanosti" — ne zrušijo. Zrušili ga niso njegovi politični nevspehi; niso ga zrušile „malenkosti", ki jih je priobčil o Tomašiču madjarski list grofa Tisze. Pa bi bilo tudi čudno, ako bi bivši hrvatski ban Khuen, o katerem se je pisalo kakor o „lopovu* na banskem sedežu, radi korupcije z val svojega „ „discipulusa" Tomašiča na odgovornost!! Tomašič torej ostane, da dovrši svoje delo in obnovi Khue-nove čase. Žnjim ostane tudi Amruš, ki je prevzel zopet vodstvo svojega oddelka. Ali on ostaja proti volji Khuena in Tomašiča — ostaja po volji dunajskih klerikalnih krogov. Drugi dogodek je torej konstituiranje vsepravašev, ki se je izvršilo po stari navadi: po konferiranju, brzojavnih pozdravih, prihodu patrijotov iz pokrajin. Izvolili so „vrhovno upravo" : predsednik dr. Mile Star-čevič, podpredsednik: za Banovino dr. Aleksander Horvat, za Dalmacijo don Jos Prodan, za Istro dr. Laginja, za Bosno-Hercegovino dr. Mandič. Storili so sklepe: glede razmerja stranke nasproti vladam, nasproti ostalim političnim strankam, nasproti Slovencem in nasproti verskim in kulturnim vprašanjem. O teh sklepih ni vredno mnogo govoriti, ker so kakor jajce jajcu podobni raznim pravaškim političnim izjavam in „načelnim zavarovanjem". Tomašič je zopet prevzel vlado. Ozrimo se na politični položaj na Hrvatskem v tem važnem momentu ! Na eni strani stoji ban Tomašič: brezobziren, nasilen, maščevalen in neizbirčen v sredstvih. V njegovih rokah je moč, ki jo zna tudi uporabljati. Na drugi strani so vse ostale hrvatske stranke, ki na videz tvorijo dve grupi. Hrvatsko-srbska koalicija, kmečka stranka in socijalisti bi tvorili vsekako eno grupo, drugo pa „vsepravaši". Prva grupa ima kolikor-toliko realno politično podlago in bo na njej v odločilni borbi edinstveno nastopala za narodne pravice. Druga grupa „vsepravaši" bo hodila po potih svoje „načelne politike" in bo s s tem indirektno podpirala Tomašičev zistem. Ta položaj je za Tomašiča ugoden. On tudi računa žnjim in bo temu primerno urejal svojo taktiko in kmalu ga bomo gledali — na delu! VABILO na Timurovim. Ne bo jih več zadrževal ta tvoj vojvoda, niti ne provzroči kakega razdora med njimi in menoj. Čemu ga torej rabim? Njegova naloga je dovršena, padišah ne sme dlje vstrajati v zvezi z zaničevano rajo." „In to je bil edini namen tvojemu ravnanju v Drinopolju, sultane?," je vprašala Mileva začudeno; sršelo ji je iz očes, okoli usten ji je trgalo, kakor poniženje, zaničevanje, gnjus. „Da, edini," je pritrdil Bajazet, „ali si morda mislila, neumna žena, da padišah stopa v kako zvezo s kaurinom — in če bi bil oni tudi največji vojvoda — brez namena, samo iz golega prijateljstva? Nasproti je suženj vojvoda in kralj iq vsaki kaurski knez; in jaz, gospodar, naj bom v pobratimstvu z robom ?! Da," je govoril dalje bolj samemu sebi: „Sedaj sa jim moramo včasih še prilizovati, toda pride čas, ko jim stopimo na vrat, in ko bodo oni s svojim čelom brisali prah zemlje, kjer je stala noga Moslemina. Izroči to poroštvo naše zveze!" — je velel srdito, stegnivŠi roko proti njej. Toda Mohamed, njegov sin, je stal hkratu med njim in svojo materjo: „To je moja mati, oče!" je vskliknil z otroško jezo, „in jaz bom nekdaj tvoj naslednik! Ne trpim, da se ponižuje mene v moji materi." Bajazet se je umaknil za korak nazaj, njegova povzdignjena roka je omahnila, in ustanovni občni zbor društva „Lastni dom", stavbene zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil danes 15. oktobra 1911 ob 10. uri predp. v Sokolski dvorani v „Nar. domu". DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje pravil. 2. Volitev predstojniŠtva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Volilno pravico bodo imeli le tisti, ki se tekom prihodnjega tedna prijavijo kot zadružniki in položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se jih lahko vplačuje tudi v mesečnih obrokih po 5 K. Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica" in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka. Pripravljalni odsek. strme je zrl na svojega malega nasprotnika. In tedaj se je naenkrat pojavil še neki drug nasprotnik, ki je skočil izza zastora, kakor hitro je Bajazet grozeče naperil roko proti Milevi; postavil se je med sultana in Mi-levo poleg sultaniča ter je govoril strastno: „Sultane! Z menoj bojuj! Jaz sem ti jednak po svojem rodu, da, še višje stojim, nego ti." „In kdo se drzne to —" je zavpil Bajazet in njegova roka je segla po jataganu. „Jaz¥ Manuel, vnuk grških carjev," je odgovarjal mladenič nevstrašeno, „čegar očetje so se že rodili v purpurju, ko so tvoji še, jednaki Timuru, svoje črede pasli po pašnikih Turkestana. Izročen sem ti kakor , porok, toda ne služim ti, ampak svoji gospej, jasni gosudarici, in zadovoljen nasmeh mi je v plačilo in nagrado; dokler sem živ, ne sme nihče niti s pogledom raz-žaliti moje Jasne gospe, niti ti ne, sultane niti tebe se ne bojim." Bajazet je zrl od Manuela na svojega sina sicer začudeno, toda ne jezno ; njegov sin, otrok, drugi še ni mladenič — oba sta se njemu, pred čegar pogledom so se tresli njegovi najslavnejši vojskovodje, postavila nasproti; in zdelo se mu je to tako čudovito, da je bruhnil v glasen smeh; t^i naenkrat je vtihnil, kakor človek, ki je bil notri sredi radosti presenečen od nečesa strašnega. (Pride Še.) V olajšanje beđe u Istri. Nujni predlog poslancev Matka Man-d i ć a In tovarišev radi bede, ki vlada v večini kmečkih občin Istre vsled elementarnih nezgod, posebno vsled toče, nevremena, povodnji in suše. V seji poslanske zbornice od dne 25. julija 1911 viožil je prvopodpisani s tovariši šest nujnih predlogov, ki so Šli za tem, da se iz državnih sredstev pripomore hr-vatsko-slovenskim občinam Istre, ki trpe vsled toče, viharjev, povodnji in konečno dolgotrajne suše. Od teh šestih občin se nahajajo štiri v političnem okraju Koper (Marezige, Pom-jan, Dekani in Ocizla-Klanec), dočim sta ostali dve v političnem okraju Volosko (Podgrad in Materija). Kolikor je znano podpisanim, odzvala se je doslej c. kr. vlada samo na klic dveh od omenjenih občin koperskega okraja — dočim se ni nič doznalo o kaki akciji za ostale slovanske občine tega okraja, niti za oni dve političnega okraja Volosko. Od meseca julija t. 1. se je položaj onega siromašnega prebivalstva tu in tam še poslabšal, ker je od tedaj, pak vse do po konec septembra pritiskala velika in dolgotrajna suša, da je uničila še tisto malo pridelka zemlje, ki sta mu poprej prizanesli toča in povodenj, aH viharji. Vsled tega je nastala v kmečkih občinah Istre sploh, posebno pa v severnem in najsiromašnejem njenem delu, to je v sodnem okraju Podgrad, tako velika stiska in beda, da se je okrajna gospodarska zadruga v Podgradu čutila prisiljeno obrniti se s posebno prošnjo-spomenico na visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, ki je tu niže doli priložena v prepisu, da bo bolje razvidno, kako je v onem okraju nujno potrebna izdatna pomoč trpečemu prebivalstvu. Ta spomenica se glasi: Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo! Gospodarska zadruga v Podgradu v Istri smatra za svojo veliko dolžnost, da priskoči na pomoč v veliki let. bedi, ki vlada že sedaj v njenem okolišu, to je v občinah Podgrad, Materija in Jelšane. Ako prebivalstvo ne dobi v najkrajšem času od koderkoli izdatne pomoči, je katastrofa neizogibna in v mnogih vaseh lakota pred vratmi. Kakor dokaz, da se to gotovo zgodi, naj služijo sledeča razjašnjenja. Kakor po drugih krajih Istre, je letošnja suša uničila jesenske pridelke. Prebivalstvo nima niti najpotrebnejih pridelkov za vsakdanjo hrano, to je, krompirja in fižola. Ra-zun tega je v vaseh Javorje, Gradišče, Ob-rovo, Huje in Gaberk toča uničila ves prvi pridelek zemlje, tako, da niso kmetje spravili žita niti za seme. V nekaterih drugih vaseh občine Podgrad uničila je toča samo deloma prvi pridelek; nu, tudi tukaj je splošno pomanjkanje žita v toliko, da bo pšenice za kruh komaj za mesec dnij. V srednjem in južnem delu Istre je prebivalstvo tam, kjer ni bilo toče, pridelalo vsaj nekoliko vina, ki je bo letos dobro prodajalo, ali v severnem delu Istre, v občinah Podgrad, Materija in JelŠane ne more vspevati vinska trta radi preostre zime, in zato je prebivalstvo navezano edino-le na pridelke zemlje in na živinorejo. Razun toče in suše nastale so tudi druge okolnosti, ki povspe-šujejo bedo med našim prebivalstvom. Letos je v občinah: Podgrad, Materija in Jelšane razsajala med govedo kuga na gobcih in parkljih, provzročivši veliko škode. V naših krajih zahaja živina pet mesecev na pašo, ali zbog kuge in prepovedi Je moral kmet krmiti letos svojo živino v hlevih z deteljo in svežim senom, vsled česar mora nastati pomanjkanje krme. Prebivalstvo je imelo veliko Škodo tudi vsled tega, ker ni moglo z vozno živino na cesto. V mnogih vaseh služi si ljudstvo kruh s tem, da vozi tn prevaža drva in drugo gorivo v Trst; ta zaslužek je letos vsled prepovedi odpadel. Otave ali drugega sena se v obče ni niti kosilo in radi tega bo v vaseh, kjer je razsajala kuga na gobcih in parkljih, veliko pomanjkanje sena in krme sploh. Mnogo slabeje, nego za goveda, bo letos za prešiče, to bo najteži gospodarski vdarec za ta okraj. Prebivalstvo se je v zadnjih letih z velikim zanimanjem in veseljem poprijelo prešičereje, kar je bilo skrbnim in pridnim gospodarjem v veliko korist. Letos pa, ker nimajo hrane niti za mesec dnij, so radi tega prisiljeni prodajati mlade pre-šičke prekupcem za vsako ceno, kar jih je silno prestrašilo, ker preidejo leta in leta prej, nego se ljudje zopet poprimejo te tako potrebne gospodarske panoge. Glavne hrane za prešiče, to je korenja in zelja, ne bo nimalo, pese zelo malo, a krompirja niti za hrano ljudem. Radi tega prosimo ponižno to visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, da bi izvolilo po znižanih cenah dobaviti otrobov iz vojaških zalog, kajti edino tako bi se moglo rešiti toliko važno panogo gospodarstva našemu kmetu. Ena največih nesreč je pa v tem, da je letos prebivalstvo prisiljeno kupovati skoro vso vsakdanjo hrano v prodajalnicah mnogo dražje, nego-H so normalne tržne cene. Veliki trgovci imajo monopol za vso hrano, ki prihaja od zunaj, in ker so brez vsake konkurence, stavljajo hrani najviše cene. Cene so tako visoke, da bodo morali ne-zadolženi, primerno dobro stoječi kmetje potrošiti za hrano polovico vrednosti svojih posestev. Kmetje pa, ki so zadolženi, sploh ne bodo mogli ni dobiti hrane na upanje in jih tako gotovo čaka — lakota! Naše zadruge, v prvi vrsti naša „Mlekarska zadruga" v Hrušici, si prizadeva, da pomaga v tem obziru stradajočemu narodu ter bi mu rada nabavila najpotrebneje hrane, kakor koruze, moke, otrobov itd. po najniži ceni. Ali jej ni možno, ker veliki trgovci stavljajo zadrugam še večje cene, nego-li malim trgovcem. Ko bi mogle za- do bedno in stradajoče prebivalstvo po normalnih tržnih cenah. V Hrušici pri Podgradu dne tobra 1911. Gospodarska Zadruga v Podgradu Anton Rogač, predsednik. Mlekarna v Hrušici: Ig. Marušić, tajnik. živeža vprašanju. Razpoloženje za spravo da je ■ sedaj ugodno. 6. ok- Nikola Njeguš. Listi prinašajo o Ho-j chenburgerjevem atentatorju vse polno podatkov, ki dokazujejo, da je bil vedno abnormalen človek v najvišji meri. Na neki demonstraciji leta 1909. se je bil tako navdušil, da je potegnil sabljo (bil je tedaj pri vojakih) in se postavil demonstrantom na Na podlagi tukaj navedenega stavljajo j felo. Dobil je za to le majhno kazen, ker so podpisani sledeči predlog: ga tLltji njegovi predstojniki smatrali za Visoka zbornica naj izvoli skleniti: človeka, ki ni v duševnem ravnotežju. Ko Ponovno se poživlja c. kr. vlado, da prebi- je bil nekdaj aretiran radi demonstracij, se valstvu vaških občin Istre v obče, kjer tega je pred komisarjem izdajal za Rusa. Dunaj-ni in v kolikor ni storila dosedaj tega, ska policija je prišla do prepričala, da je izlasti pa prebivalstvu sodnega okraja Pod- Njeguš izvršil atentat popolnoma iz lastnega grad, to je občin Jelšane, Podgrad in Ma- nagiba in da nima sokrivcev, terija, nemudoma priskoči na pomoč z Dunajski občinski zastop je bil v izdatno podporo iz državnih sredstev — in Berolinu, kamor se je odpeljal obiskat bero-to v svrho dobave živil ali hrane stradajo- Hnske kolege, zelo hladno vsprejet Beročim rodbinam, in krme živini, kjer je to Hnski župan Kirchner ni smatral niti za absolutno potrebno, in da da z javnimi deli potrebno, da bi si pri vsprejemu v mestni prebivalstvu prilike, da se s svojim delom svetovalnici oblekel frak. Prišel je marveč prehrani v predstoječi zimi. tv navadni promenadni obleki in sicer po! V formalnem pogledu se predlaga, da ure kasneje, nego je bil naznanjen vsprejem, se ta nujni predlog z uporabo vseh v § 42 potem, ko so bili dunajski gostje že odšli, pravilnika predvidjenih okrajšanj odkaže Ne vem0> zakaj so se dunajski mestni očetje odboru za ublaženje bede. ; Berolinčanom tako zamerili. Morda pa sma- trajo berolinski gospodje Dunaj za kako Zanimiv nemški glas O zavezniški provincijalno mesto nemške države ? Nemški vrednosti Italije. listi obeh držav pa bodo g0t070 pisali, da „Berliner Tageblatt" objavlja članek, v s? P° jem obisku .prisrčne razmere med katerem se naznanja odpoved trozveze. Na obema državama še bol; "trde« mesto zveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo ' Oboroževanje Japonske. Petr. brzo-bi imela stopiti zveza med Nemčijo in Av- ;lavnau agencija poroča, da namerava ja-stro-Ogrsko. Člankar vprašuje : Kaj nam P?nsko mornariško ministerstvo v prihod-sploh daja Italija? Ni nam znan niti en sam ?le.m zasedanju parlamenta zahtevati za nove slučaj, kjer bi bili imeli vsaj moralično oporo bo^e Iad,Je 700 m,L kred!ta za sedemletno Italije, pač pa smo Italijo videli direktno v . d0t>0' _ vrstah naših sovražnikov — odgovarja član-' ~ i "A o rrihanic kar v berolinskem listu. Znamo prav dobro, 6iGZnlC3.rSKO glD3.nJG. da v slučaja nevarnosti ona nam ne bi po-1 Sinoči se je vrgi, v dvorani nekdanjega mogla, nasprotno moramo biti vsak hip pri- i uradnišlcega kazina v Trstu ob ogromni ude-pravljem, da Italija napade zahrbtno našega ležbi shod narodno organiziranega železni-avstrijskega zaveznika. In mi puščamo da čarstva, Shod je bil sklican, da zavzame na obstoja ta navidezna zveza, ki nam nalaga njem žeiezničarstvo svoje stališče v svrho le dolžnosti m prinaša Italiji le dobrote. Brez; dosege svojih zahtev Shodu je predsedoval g. Ivan Š k e r-j a n c, a o konferenci „Koalicije", ki se je vršila na Dunaju dne 12. in 13. t. m. je poročal g. Č e r n i g o j. Koalicija" je prišla do prepričanja, da zveze bomo večkrat v položaju, da Italiji napravimo uslugo, ali pa jej jo odrečemo. Tudi z Italijo hočemo živeti v miru in izmenjavati proizvode trgovine in kulture, a ne 111U111U 116UTV^111 ^ ^ _ smemo dopuščati, da nas bi Italija vlačila za ^ ______^ ^ __ druge"in"po^ za i seboj in da nam bi podpisaval naše čine za- ima f v[ada \ parlament resno voljo porao- normalno tržno ceno, kakor se ga dovaža \ veznik, Jd obstaja le na papirju, brez taKih ; gočnosti ugoditi železničarskim zahtevam. — ... časa bosanske , Qovoreč najprej slovensko, potem pa nemško, na ankarn i. da ■ / ___ ____' _ * i •_____, iz inozemstva, prihranilo bi se s tem kemu kmetu 200 do 300 kron. To bi vsa_jzvez tudi opravimo. bila! krize sta — 1 „. ________Avstrija in Nemčija dokazali, ua je natQ v temeljitem govoru pojašnjeval drž. kmetu največa podpora. Ali tolike podpore i sta sa™ T1001" ,doXoIJ' T da zlmoT^a. poslanec gospod dr. R y b a f parlamentarno ne more pričakovati kmet od visoke c. kr.lev™Psk° konstelacijo Na vsak način je Italija akdjo v korist železničarjem. vlade vkljub veliki letošnji bedi. Otrobe,, tudi takrat bila v vrstah naših nasprotnikov.) Ker priobčimo v jutršnji številki natanč-moko in koruzo dovajajo v Trst in na!"LCe bi se dunajskemu kabinetu zdelo PO-1 nejše poročilo o tem velevažnem shodu, naj Reko veliki parniki, ki jih najemlje par ve-|trebn^ da naPravi z ta,'l° P^eben dogo- priobčimo danes le predlagane resolucije, letržcev in ti zalagajo potem za vso pokra- i jor, ki bi pa bil sicer le dvomljive vrednosti, \ Poročevalec g. Č e r n i g o j je predla-jino živež brez kake konkurence. - Da bi ;^ na vsak način Nemčija bila bolj močna | { sledečo resolucijo . zadruge in hranilnice prevzele cele par- brez navidezne zveze z Italijo. V bodočnosti nNa shodu dne 14. oktobra 19u v „si™ wiriiM^pnn fe^r nimajo m v oclvld vseh eventualnosti, je za nas jrstu zbrani železničarji vseh kategorij jem- in tudi ^^vomnoP^ll^0^'^!?!1,?:^0 J^Sfc !!Č jejo na znanje poročilo delegatov z dunajske koalicijske konference, sklenejo vztrajati pri normalnem službenem delu, dokler ne bo nike toliko ziveza, je kapitala izključeno, ker na razpolago, če bi ga imele, bi bil to za njih prevelik j v^dn0> nfg° prijateljstvo Italije. Nemški na-. .. & » irod se ie v svoiem smislu za pravico m ' it . .. ; pristojnost, že odločil. Vlada naj gleda, da Druge pomoči proti visokim cenam bQ v italijansko-turškem konfliktu postopala vsakdanjega ziveza ni, nego bi bila ta, da ■; kakor bQ tQ odg0varjalo simpatijam izvoli visoko c. kr ministerstvo za polje-; nemgkega naroda. delstvč naročiti iz inozemstva veuso mno- ° ljudi ia živali, Dnevne vesti. žino vsakdanjega živeža za to je koruze, otrobov ter nižje vrsti moke. Ta živež naj se izroči zadrugam in posojil- Poslanec Gregorin za občino Voj nicam, da ga razpečavajo med stradajoče ščica. — V zadnji seji državnega zbora je prebivalstvo po normalni tržni ceni. Za- vložil poslanec Gregorin nujni predlog druge in hranilnice bi se istočasno obve- • za podporo prebivalcem občine V o j š č i-zale, da plačajo ta živila c. kr. ministerstvu ca v svrho olajšanje bede nastale vsled za poljedelstvo po isti ceni, za katero je suše. bilo uvoženo iz inozemstva. j Češki deželni zbor. Kakor javljajo iz V področju te gospodarske zadruge je Prage, se je včeraj sestal permanentni šol-katastrofa pred vratmi in radi tega treba ski odsek, da se posvetuje o ureditvi uči-brze pomoči. Radi tega usojamo si ponovno teljskih plač. V torek se zbero členi naprositi visoko c. kr. ministerstvo, da bi isto rodnostno - političnega odseka, da začno čim grej posredovalo v to svrho, da pride razpravljati o češko - nemškem spravnem PODLISTEK. n „Kontrolor spalnih vozov Burka v treh dejanjih. Francoski spisal A. B i s s o n. — Za nocojšnjo pre-mijero napisal Z. Aleksander Bisson je zelo popularen francoski dramatik, ki je napisal mnogo Iger, največ vesele in razposajene vsebine. — Po vsej Evropi si je z njimi pridobil stalnih in velikih vspehov. To mu zlasti rada in hvaležno priznavajo razna gledališča, ki z njegovimi deli zabavajo svoje občinstvo — in polnijo blagajne. O Bissonu ne moremo reči, češ, da razpolaga z bogve koliko in zvito tehniko. Naravno — vsaj do neke meje — se razvijajo dejanja, stisnjena na gotov, vsem viden prostor in vžigajo bliske lahke ironije, pretkane hudomušnosti, ali pa se obregnejo tu ob osebo, tam ob ves stan — včasih pa kar ob vse skupaj. Dovtipi švigajo, interesantni zapletljaji provzročajo smešno ali tragikomično razreševanje. A. Bissonova dela so se priljubila občinstvu zlasti zato, ker so lahke vsebine in brez nedopustne in v mnogih burkah običajne lascivnosti in brez vsiljivega in dvoumnega gove ljudi, ki ga zasačijo tam, kjer bi si jih namigavanja. najmanj želel. „kontrolor spalnih vozovu je imel na Vsa stvar se potem tako razplete, da mu Francoskem, na Nemškem in drugod jako ni več treba sladke tolažbe iskati pri Rozini; velik vspeh. Njegova vsebina je približno kajti vrne se srečen v objem svoje žene, in ta-le: i stara dva mu ne očitata več njegovega Georges Godefroid je poročil mlado in prednika, zalo udovo Lucienne. Štiri dolga leta mora i Vsako dejanje ima mnogo komičnih poslušati taščo in mevžastega tasta, ki mu momentov. Tudi fonograf igra izvrstno in ob vsaki priliki očitata vrline prvega hčerki- zelo zabavno vlogo. Nastopi tudi neka An-nega moža. gela, nervozna dama, ki ima čudno napako, To ga tako jezi in žali, da se da pomežikuje in vspodbudno prikimuje. To naveliča tudi svoje žene in se zateče v na- zavaja marsikoga, da se ji prezaupno bliža, ročje ljubke gospodične Rozine. In da bi se mogel večkrat sestajati s svojo tolažnico, nalaže prevejanec, kakor je gospod Georges, ženo in oba stara, da je dobil službo kontrolorja pri družbi spalnih vozov in da mora vsled tega vsak teden odpotovati vsaj za Štiri dni. Vse bi šlo, če bi ne bilo nesreče. Najprej iztakne tašča hudo pričo : v njegovem kovčeku dobi ženski steznik. Ko se izvleče iz te zadrege, nastopi še hujša priča. Njegov tast gre vprašat po njem k železniškemu vodstvu, pri katerem je res služil neki Alfred Godfroid. To napoti pravega kontrolorja, da obišče psevdo-kontrolorja in mu grozi s tožbo in takimi sitnostmi. Ko je tako z rodbino znan, začne Alfred koketirati z njegovo ženo, med tem izvleče iz Georgesa pravi vzrok čudne laži, spravi na sled nje- ali jo hoče ves razvnet celo poljubiti, ker res ni ravno grda. Pa kako se vsak opeče: prisloni mu zaušnico, da izve za vse bogove naenkrat. V tem hipu pa se prikaže še njen tako zvani zaščitnik, trgovec z vinom, de Saint Medard, ki razljučen zahteva krvavega zadoščenja, pa je rad spremeni tako, da žaljivec naroči toliko in toliko vina. — Kupčija je kupčija! » ♦ • Pred premijero ob 4. uri popoludne je repriza Herman Sudermannove krasne igre Čast. Ta predstava se vrši zlasti za one, ki zvečer ne morejo priti in ki daleč stanujejo. — Opozarjamo pa še, da tudi večerna predstava konča tako začasno, da se vsak lahko še posluži tramvaja. nedvomno izpoznati iz parlamentarne obravnave vladne predloge, da ima vlada in drž. zbornica resno voljo ugoditi potom spomenice stavljenim zahtevam". Ta resolucija ni bila sprejeta, pač pa je bila sprejeta po g. Ivanu Jakliču pred-agana sledeča resolucija : „Koalicija se pozivlje, da z vsemi svojimi močmi deluje pri vladi in parlamentu na to, da se nemudoma ugodi zahtevam železničarjev, kajti železničarji, vsaj tržaški, ne morejo potrpeti več I** Shod je bil mestoma zelo buren. Zbo-rovalci so s hrupnimi mejklici izražali svoje ogorčenje nad zavlačevanjem rešitve svojih opravičenih zahtev, in Ie resnim, pomirjevalnim besedam g. državnega poslanca in drugih govornikov se je zahvaliti, da to ogorčenje ni našlo drugačnega, za vso našo javnost velenevarnega izraza. Kakor rečeno, priobčimo natančnejše poročilo v jutršnji številki. Domače vesti. O Ryba?evem govoru v zbornici poslancev proti stanovanjskemu oderuštvu, piše „Slov. Narod14 od minolega petka da je — poleg posl. Povšeta — dvignil dr. Rybaf s svojimi izvajanji debato na nivo, na katerem ni bila doslej. Dr. Rybaf da se ni omejil na splošne pritožbe in negativno kritiko, temveč je'podal v svojem predlogu o stanovanjskem oderuštvu konkreten in vse pozornosti vreden prispevek pozitivnega dela, spretno in bistroumno izbran kos iz velikanskega problema, po katerem brodi večina parlamentarnih govornikov, kakor po neskončni skledi testa. (hi'i^i i i » i n i i i i m liiT i • VTT FTTTTTT t i ilT i iT! i 'i«S USTREDNl BANKA ČESKVCH CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRST:; oru ni I L. L C.PI n PIAIU DEL POITEEOSJO V ti Vloge na tnjiži^s 41/4°/0 PrtmueTe tIoeb s 74% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VAGIJE u MC1JE • - - MENJALNICA- Uradne ure nepretrgoma od 8. zjutraj do 7. zvečer. iT.i i i UHA crxixiLrrxxT^xrr r Velika zaloga izsotoollenih Bvmffn^i Idili fvft ulica Glosuft Cardactl 32 oblek in Krolačnlca I. vrste HIlIlllllUU LtVI» UM (vogal Santorlo Santorio) 32 je bila povečana in je preskrbela velik izbor izgotovljenih oblek za moške in otroke ter ino« in iuzemskega blaga Pomnite, daje to edina konf. trgovina z lastno krojačnico. Potem naglaŠa ljubljanski list — četudi mu je posl. Povše političen nasprotnik in tudi dr. Rybar ni pristaš njegove stranke — da z zadovoljstvom beleži ta vspeh slovenskih govornikov. Dalje piše: „Skoraj ni mogoče osvetliti nizki nivo današnjega parlamenta, kakor z Rybafevo besedo o poslancih, ki ne najdejo besed, da bi primerno označili nezmožnost in nedelavnost vlade, na koncu svojega govora pa podajajo predloge in stavijo resolucije, ka-koršna je tale (resnična): „Vlada se poživlja, da stori energično vse potrebne korake v odpravo draginje !M In nasprotno je naravnost brezupno gledati vlado, ki v tako važni gospodarski krizi ne najde trdnega gospodarskega programa, s katerim bi stopila pred zbornico, temveč ubija čas in sile brez pravega cilja nihajoč med strankami, z izmišljevanjem vedno novih palijativnih sredstev. Veselje do dela glneva v parlamentu in v malenkostnih sporih, intrigah in prepirih zapravlja zbornica čas in zanemarja svoje največje zakonodajne in kontrolne naloge. Gospodarsko življenje vrvi v vedno novem in silnejšem toku mimo spečih ministrov in poslancev, v avstrijske dežele je že davno zmagovito stopila industrija in ž njo preobrat gospodarskih razmer, mi pa Še vedno tičimo v starem škornju vele-agrarne politike, ki ubija našega delavca in malega kmeta. In v znamenju te veleagrarne politike nazaduje država na znotraj in na zunaj. Zgubili smo vsled naše nesrečne trgovske politike Balkan kot svoje trgovsko torišče, in ker se je z agrarnim nazadnja-štvom zvezalo baš tam doli tudi narodno sovraštvo, ki je hotelo zadeti s svojim srbofobstvom Jugoslovane, smo danes prijadrali srečno tako daleč, da je avstrijsko ime v južnih deželah, nekdaj tako slavno, danes sovraženo 1 Tem bolj sovraženo čim bolj se mečemo v pozo grozečo oborožene velesile. — Dr. Rybar je danes našel pravo besedo za one nadpatrijote, katerih najglobokejša misel so topovi in dre-adnoughti". Mi smo se iskreno razveselili te sodbe v „Slovenskem Narodu". Ne pa toliko zato, ker se tu izreka hvala tržaškemu politiku, kolikor radi dejstva, da se izreka mirna in stvarna sodba tudi o delu političnega neso-mišljenika in se konstatira z zadovoljstvom njegov vspeh. Kolike sreče za vse naše politično življenje, ako bi se vse slovensko novinstvo v presojanju političnih dogodkov držalo na taki višini stvarnosti, kakor se je pokazal „SI. narod" v tem konkretnem slučaju !! O provokaciji škofa Fiappa, ki smo poročali o njej že te dni, pišejo „Naši Slogi" še iz Ližnjana: Zadnje Škandalozno vedenje „presvetlega" škofa Fiappa proti hrvatskemu bogoslužju ostane za vedno v spominn našemu narodu. Te dni se ljudje ne pogovarjajo o drugem, nego o nečuvenem škandalu, ki ga je provzročil škof pred izpostavljenim Zakramentom. Ko so odpeli ono pesem (Škof in njegov kapelan latinski — a naši pevci hrvatski) ter došli pred oltar, se je začel „blagi" škof dreti na pevce: „To je prepovedano a na veleč. A. Mateljana: „Vas pa suspendiram 1" Na to mu je odgovoril eden pevcev: „Presvetli, mari je prepovedano v hrvatskem jeziku Boga moliti, saj Bog razume tudi hrvatski ? Mi ne znamo latinsko 1" — „Molčite 1 Pritožil vas bom (mesto tožil)! Mi bomo sami pevali!" se je zopet zadri škof. Te škofove besede so provzročile med občinstvom silno ogorčenje, radi česar so pričeli mnogi odhajati iz cerkve, a gotovo bi bili odšli vsi, ko bi bili pevci storili to prvi. Popoludne je prišla k škofu deputacija, prosit ga, da se ne dotika hrvatskega bogoslužja, kajti v protivnem slučaju da bodo prisiljeni zapreti cerkev in se izleže drugo ricmanjsko vprašanje. Škof je odgovoril deputaciji : „Jaz ne zapovedujem tukaj, ker je to zapoved sv. Stolice!" S tem odgovorom je odpustil deputacijo in provzročil še večje ogorčenje med ljudstvom. Na odhodu so mu priredili Ližnjanci malo demonstracijo. Eden izmed občinstva mu je pred kočijo zaklical: „Kaj Vas ni sram, da prihajate v našo cerkev delat politiko?IU — S takim vedenjem gotovo „presvetli" ne doseže naklonjenosti našega naroda, ampak ravno nasprotno. Mi mu torej priporočamo, naj ta „dobri pastir" ne misli, da projde tudi drugikrat tako po ceni, kajti mi mu bomo znali prirediti malo „lepši" vsprejem. Dopolnilne volitve za mestni svet tržaški. Vsled odklonitve mandata členov občinskega sveta inž. Hektorja Luzzatto, Jakoba Cumar, inž. Izidorja Piani, arh. Jakoba Zammattio in Petra barona Morpurgo je potrebna dopolnilna volitev v I. IV. in V. volilnem okraju I. volilnega mestnega razreda, kakor tudi v volilnem razredu trgovske in obrtne zbornice: Dopolnilne volitve se bodo vršile v sledečih dnevih: 1.) Volitev v I. mestnem volilnem razredu dne 20. decembra 1911, morebitna ožja volitev dne 22. decembra 1911. 2.) Volitev iz razreda trgovske in obrtne zbornice, kakor tudi morebitna ožja volitev dne 21. decembra 1911. Iz I. in V. volilnega okraja I. mestnega volilnega razreda se voli po 1 (en) in iz IV. volilnega okraja istega volilnega razreda se volita 2 (dva) člena občinskega sveta. Iz volilnega razreda trgovske in obrtne zbornice se voli 1 člana občinskega sveta. Iredentizem na..... pokopališču. Dne 29. julija t. 1. je umrl bivši železničar Tomaž Pirman. Pokojnik se je udeležil vojn I. 1859. in 1. 1866 v Italiji ter je bil zelo ponosen na to in najsrečnejšega se je čutil, ko je mogel pripovedovati o bitki pri Sol-ferinu, ali o oni pri Custozzi, katerih se je udeležil. Ko mu je po njegovi smrti njegov sin dal postaviti skromen nagrobni kamen, mu je čut pijetete in spoštovanja do pokojnega očeta narekoval, da na kak način vstreže temu ponosu pokojnega. V ta namen je dal v napis nagrobnega kamna uvrstiti tudi sledeče besede: Bil se je v Italiji 1. 1859. in 1. 1866." Izročil je slovenski original napisa kamnoseku, a ker na magistratu zahtevajo italijanski prevod vsakega napisa, jim je sin pokojnega Pirmana, ki zna za silo tudi italijanski, vstregel in prevedel napis. V prevodu so se one besede glasile: „Combatte in Italia nel 1859 e nel 1866". Kake tri tedne pozneje je prišel kamnosek, ki je povedal, da je kamen že postavljen na grob in je predložil račun. Ker je bila tedaj doma sama vdova pokojnika, mu je res poravnala račun, kajti kamnosek je trdil, da je vse v redu. No, pred nekoliko dnevi je šel pokojnikov sin na pokopališče, da vidi kamen, a kako se je začudil, ko je videl na kamnu one besede tako-le okrajšane: „Bil se je 1. 1859. in I. 1866." Šel je takoj h kamnoseku in mu rekel: — „ Čujte, vi ste se zmotili, izpustili ste iz napisa dve besedi!" — „Nisem se zmotil, ne!" — je odvrnil kamnosek. — „One besede so mi črtali na magistratu". In tu je kamnosek povedal, da mu je neki gospod Rossi, magistratni uradnik, kateremu morajo biti predloženi nagrobni napisi, črtal one besede, rekšJ, da saj ni ravno treba na vsa usta povedati, da se je pokojnik bil v Italiji, marveč, da je dovolj, če se pove, katerega leta da je bil v vojni. Mož je najbrže modroval tako-le: Pokopališče tržaško je — kakor tudi tržaško mesto — italijanska zemlja, ki mora prej ali slej pripasti veliki materi Italiji; a tedaj bi pa ne izgledalo lepo, da v tej zemlji počiva truplo bivšega ^vojaka, ki se je bil v Italiji in proti Italiji. Ce bi se bil mož bil pod Garibaldijem____ ej, to naj bi bilo potem lahko zapisano z lapidarnim! zlatimi črkami____! A pustimo šalo! Najlepše, oziroma naj-grše pri vsem tem je, da se je vse to zgodilo brez vedenja stranke, ne da bi se bilo stranko obvestilo. Sin pokojnega Pirmana noče sedaj nič vedeti za oni kamen in toži kamnoseka, ker mu ni naredil, kar in kakor je bil on ukazal. Z druge strani pa vloži utok na c. kr. namestništvo proti samovoljnemu in nikakor utemeljenemu črtanju besed iz napisa. Bomo videli, če se bo tudi c. kr. namestništvo zgražalo nad tem, da se je pokojnik bil v Italiji! Ruski kružok. Jutri, v ponedeljek, bo pouk v prvem tečaju ruščine in sicer od 7. do 8. ure zvečer v slovenski šoli na Acque-dottu št. 20, III. nadstr. Kdor se še ni vpisal, naj se požuri, da ne bo pozneje motil pouka. Prosimo točne in vedno polnoštevilne udeležbe. Slikarska in kiparska šola v Trstu. Dne 1. novembra se otvori v Trstu slikarska in kiparska šola, ki ima velik kulturni pomen za tržaško Slovanstvo in za umetnost še posebno. Naloga, katero si stavlja vodstvo, je važna in bi moglo imeti delovanje kar najlepših uspehov, ako bo zadostno podpirano od občinstva. Program je jako obširen. Poučeval se bo predvsem studij v ate-lieru in plenairu za začetnike in izvežbance. Dnevni kurzi se bodo vršili od 2. do 4. in od 47a do 6. (za otroke). Večerni kurz bo od 61/a do 87a» pripraven posebno za one, ki so po dnevu zadržani. Tudi se lahko obiskuje ta kurz še le od 7. ure dalje. Damske ure po dogovoru. Učila se bo cela tehnika slikarstva in grafike. Cena za kurz je k 20 — na mesec, v to je že všteta do-klada za modele, knjige itd. Priglasuje se lahko pismeno: Slikarska in kiparska Šola, trg Goldoni št. 6, I. nadstr., ali pa v Slov. Čitalnici, Narodni dom, kjer je tudi na razpolago podrobni prospekt. Ne zamudite torej ugodne prilike in vpisujte se v slikarsko in kiparsko šolo! Žitna kava se je splošno priljubila našim gospodinjam, ker je cena in zdrava Marsikomu pa ni znano, da izdeljuje tako kavo izborno in ceno K o 1 i n s k a tovarna v Ljubljani, kateri moramo dajati prednost, ker toliko žrtvuje se naše narodne namene. Zvezda-reratica. Iz Kopra nam pišejo: Že teden dnij opažamo na zapadno-severni strani neko prekrasno bledo-modrikasto zvezdo-repatico v diagonali prve zvezde oja „velikega voza" in sicer v 5-kratni daljavi dolgosti „velikega voza". Karakteristično za pojav te zvezde-repatice je, da novine nič ne pišejo o njej ter se med zvezdoznanci sploh ni prorokoval njen iznenadni prihod. [7>Alla citta di kione", Trst, Borzni trs i ZIMSKA Ifi JESENSKA SEZONA. Velvets pravi angleški za kostime in obleke, velour du Nord za jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke. fSvilenine za toalete, obleke in bluze v cenah !: = bogatem izboru po tovarniških = Uzorci za deželo franko^^j lllfr. Frankel (Delniška družba) £rst, Cerso štev. 27. Ptdružaica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena razprodaja in nobena množina blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozircm na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 fllljalk. — 1200 delavcev PRIMER: Moški Čevlji . v Ženski čevlji . Nizki ženski . od K 7-— do 17 » K 6-50 » 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10, 13 Otroški Čevlji. » K 2*— dalje Galoše iz gum. » K 4*— do 8*- Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt Arturo Modricky Prodajftlnica manufakturnoga b aga In drobnih prekatov. Trot, ulica Salvedere 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piqnet, satin, batist, zefir in panama, kakor tudi bombaž -nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Maltousch - Solin. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. URAR in ZLATAR Romeo Panserl ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako žepno uro za K 2, ista cena za vpako mogočo poškodbo- Za repert. kronometre in druge komplicir. uie nizke cene. Popravki se izvršijo takoj, natanko, ločno Fratelli Hauber Trst, ulica Carducc! 14 (prej Torrante). Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin ca čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. ihin n » CIRIL sne TRST ul. Concordia št. 4 TRST Priporoča ilavnoma oMliutva ivojo trgovin* ]•-■tvn ln kolonijalnoga blaga. T«»nln« „P*-KATETB", doniaćo ln rapoiitamka, tnrlUMki (Treriao) Ur Is to»»rna bratje ZATCA. « Vino w tokionioah. p*i||ja se tudi na den ter pt pošti. Paketi ed 5 kllegramov oaprej. I Cene brez konkurence Z Henrik pl. Chicchio Via Stadion 35. Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, liJkeliiate ali jeklene ure. — Reg latorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA*. Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta IE9SI 1 Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich kencesijonirani zobo-tehniK 15 m ordinira od 9.—1. In od 3—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. nO Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas Pristni linoleum......K 250 ms Podolgaste preproge 67 cm. . ,1*80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki iz vo3(enega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm.......2 80 , 65/150 cm...... 1 80 PourSnlkl Iz sumlja od K 20 dalje. Podrjuhe.........pO 70 StOt. Ovratniki iz kav?uka .... „50 „ Manšete iz kavčuka..... ,60 - Pošilja se tudi na dežslo.-i3s STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina XOV PBIIIOD faštanja, baržuua, feožnhovlne, malij, rokaTic, ženski g * I u moš kega blaga. — Odtje prešite ln volnene, svila, modrci, s?ila, okraski in drobnarije. ^^ Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. Platna E^lJffiS žepnih robcev, meških nogovic itd. itd. jvw mamtmmi^^^* K. CVENKELTr>ti °or,° 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2oee Narodna trgovina. n =r ► ta Velika zaloga in tovarna pohištva jjf ANDREJ JUG - TRST S|s Via S. Lucia 5- 5« T) Ali ATA TV T/EPA IZB Eli i. ] 13 tf s 199 # ff\ Via S. Lucia 5-18 g Is BOUATA nf_ 1EPA. IZBEKAFIKEO^INNAJADNKOA P««.^TAPETARU g ^ DELO SOLIDNO otr»r< IV. s CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih-Kralj. Gradcu - Piseku ŽIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu. Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. = Sprejema borzna naročila. 4 Vmtnttfai Obrestuje vloge na vložnl knjižic! po Ha tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in bla^o TV»volioje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-raese za vsa žrebanja. Zavaruje »rečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inka^o na vseh tu-zem-kih in inozemskih trgih Najboljši češki vir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobrega perla 2 K; boljše vrste 2 K 401 prima na p"l belega K 2 80 ; belega 4 K; balega, dlaka-atega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K 6 40, K 8—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko. že nopollene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z dw«ma blazinama vred. vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 161—; • srednjim parjem K 20—; z drobnim K 24— posamezni tuhent 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350 K 4—. Tuhantl 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13--, K 14"70 K 17-80, K 21-—; hJnzine 90 cm dolge, 70 cm široke K 450, K 5 20, K 5-70; Peotuhenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12*80, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od K 12 — nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice št. 265, Češka. Bogato Ilustriran oenlk gratis in franko. I^f* Slovenci ! ^ Kupujte vsi obleke samo v stari in Bobrozimi trgovini ¥• l)obau§ehek Trst - ulica Giosue Carduc-si 21 - Trsi Za novo sezono JESEN—ZIMA došle so velike množine gotovih oblek za moške in dečke, Palto, Ulster, Raglau, zimski jopiči, jopiči, površniki, hlače, nadalje jopice, spodnje hlače, srajce, nogavice, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, rokavice, naramnice itd. — Platnene monture za kovače in mehanike. — Lastni izdelek pralnih platnenih hlač za delavce. Sprejemajo se naroČita po meri. Cene da se ni bati konkurence, 9 Fg*af5 StOjicif, HM Robert Cian, urar prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .*. v Trsta, Via Cavana 6. Tu se dobi bogata \t- bira libvorjev ; specija itete : griri in francoski konjak, kranjski brinjevec, krašfii alivovec in briski tropiuo-vec in rum. Cene nizke. Izbe.a grenČic. Hla^čice in Eapečenct Grška mastici ir Sija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Pri rt-mit Q se mesnica TOMAŽA ZADNIKA rrijJLTUua v Trstu, Pia/.za ti. Oiovaani štev. 6. Prodaja se goveje meso, telećie, janćje, vsako srstr na perutnina in sveže muso. 717 Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svoja rno in sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Oonadoni) Prcdaih ves dan a vež krah vsake vrate in sl&dMoe. ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prtpečsnci (Biscottini). JOSIP VATOVEC. Trst Via Molin graade St. 44. Prodajalna v vsalce vrata in cene. Sprejema naročila po mari in popravke Cene zmerne. 6S51 Specija,,ist za xdravJenjo kurjih očes, dlplo-nt!run ranocelnlk Ambulat Corso 23, L Ozdravi takoj navadna in zastarana kurja oč^sa ter jib izdere r.a cajnavsdnej^i na - f Čin ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v __nieso rastočih nontov. Keže _ _ * nohTe vsaze"debelosti, »a zahlev«, pr;d3 ludi p8 rjs bombone In slaičlce prvo vrate, posojaj a v to namena preti povračila vos potr«bsa namizni sorvloe za v*ako število povab-jenoev. — Rofodk Iz Ižjle bitaljka K 1 60 M fotograf Is Anton Jerkič, Trst, : Via delle Poate 10. — GOKICA, gosposka nlica 7. Izdelki odlikovan; na vseh razstavah. - l.e sant-no k njemu. 315 Skladišče žagovšne S^S posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-v PARA, Trst, ul. Fonderia St. 3. Prodaje v fn debelo.*3— Postrežba na dom. s? Češko psrje za postelje s 5 kilogramov novega, prereianega K 9-60. boljega K 12-—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. — Odpošiljate v franko po povzetju ; pn-ti odšEoinini poštnine se menia blago ali pa vzame nazaj Benedikt Saciisel, Lobes štev. 183 pri Plznu, Češka. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen} Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št- 31 („Al buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. jtajboljšg čistilo za snržsnje čevljev Zastopstva in zaloga : Cugea Jirč'v, ulica yfcqaedotfo št. 9. TEtEFOi* 276 IV. GUSTAVA H0F3AUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev |J03. - TRST Piazza Gcldoni št. 12, 1. nad. | J Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — soli-15 darnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja. —---N PlMrKV-Tž^'" ep »»iziir M. Majcen, ul. Bcl- Zastopstvo in zaloga glasovitih rripu^ uu?s »t; vedere vogui Torqaato j 'Te88o. Izdsloje spalne sobe iu vsikivrs^n) p/aiS ^j 1__«.-TaR K** 1_______ Carniel Umberto delkl. Via Contl 18 (vogal ulica Ferrleri . Skladžčda testenin, Italijanskega rižt, naj-fin j dih clj, mesnino in sira. N?c losip Stolfa £t"£emjJMer vsakovrstna mizarska d ia. Trst, uli a štev. 8 izvršuje ENRSCO ZEROUENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Glovannl 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in i?podvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. Restauracija FJNBiltS Trst, ¥ia c^Iogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA, Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. ^HaHiŠPA Linž vseh vrst črna in j O&IdllSbOU KifZ barvana, vseh vrst j rumene i n črne za čevljarje in sedlarje z de-1 lavnico gornjih detlov čevlje*' (tomaje). Telečje 1 keie črne in ru?nene (Bokskaib). oščf a ra najbofje vrste 2a barvana čevlja. Nsročbe za MH—STM vrrvzrv?:šragTss^resraa Zajamčeno soiidno v« G. KERBLER, Cia Ho!£no a oento 7. iaotsce šivamo strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vscchia it. 19. Ccis itisvome. Plašile sa rtrote Sprejme so popravljanje šivalnlb strojev vsakega zistema. Prodaja Igel, olja in aparatov. vse kraje držalo izvršuje točno in hitro m j Zamenjuje novo pohištvo za rablj eno, kuonje rab- TtaKO^fl iioinmai t I vuaja vij« m apu a l v t « Lefenzo GaggiasaeLi |pohutvo p» : Kupuje in prodaja že ratoijene Trst, ul. Časa ma 11 (poleg kavarne Socials) ^———■ i ^iva Ine stroje. soi (M Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 813, rim. n. TRST, ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313t rim. II. KrislDli, zrcala, stekla, brušenje, posrebreuanle, smlrkanle, presfflsnle, dekoracije na Kislino In smlreK. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA : Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture = kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. ===== IMMMIII— Najboljši in najpopolnejši glasovi, ji in pianini se vkupijo najceneje proti tatojSnjemu plačdu ali na najmanjše mesečne obr -ke 'tudi za provaicije) samo naravnost od tvorničarja :: HENRIKA BREHMTZ :: c kr dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Ptetro 2 (Belvedere) Svetovna razstava v Parizu 1900 najvišje odlikovanje Avstro-Opake za gla?ovirje. —: Katalogi fn kondlc. gratis ia franko. :— qii ao E25 ■ A. imill (prej Jakob Bambič) Trst, unco mm 9. Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruzo in moka ter različnih jestvin. Se priporoča udana A. BAMBIČ. 39 ■ ■ EZ3 PeKarnti UEK01LAU (30L TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma St. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in ' vino v steklenicah. —— Pozor! Opoldne in zvečer sdonem-ant, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjej oviško pivo (nič glavobole). Zmsrne cene. Restavracija-Hotel Balkan (CSS) J »EDINOST« St. 287. Stran V. Proti stanovanjski bedi. Trst ie dandanes najdražje mesto v Avstriji. To lahko trdimo s polno zavestjo, da je to neoporekljiva resnica. In ta draginja v Trstu ni morda šele izrodek dandanašnjih splošnih mizernih gospodarskih razmer v naši ljubi Avstriji, temveč ima svoj začetek že zdavnaj prej: odkar je izgubil Trst privilegij svobodne luke, odte daj je v Trstu doma draginja. Ko je tržaški mali človek še užival dobrote proste luke, je živel v resnici z majhnim denarjem precej dobro. Ko pa se je meja proste luke pomaknila tja za južai kolodvor, je odzvonilo za vedno temu precej dobremu življenju. Vse, kar je prihajalo prej v Trst, tržaškemu prebivalstvu pred vsem v dobro, brez carine, je visoko poskočilo v svoji ceni in je postalo za malega človeka skoraj nenabavljivo, kajti njegovi dohodhi so ostali približno enaki onim, ki jih je imel pred odpra-vitvijo proste luke in s katerimi je res mogel izhajata tako nekako po človeško. Niso se pa vded odpravitve proste luke podražila samo živila, temveč splošno vse, kar človek potrebuje v svojem živ ljenju, kajti po odpravitvi proste luke ni bil prizadet samo tisti, ki je z vsemi svojimi potrebščinami navezan edino le na svojo plačo, na svojo mezdo, delavec, uslužbenec, uradnik, temveč vse tržaško prebivalstvo, in ne zadnji med njim obrtniki, trgovci, hišni posestniki itd. Umljivo je nadalje, da so vsi tisti sloji tržaškega prebivalstva, ki jim je to bilo mogoče, čim najhitrejše stresli breme podražitve svojih lastnih potrebščin na ramena drugih, in kakor je to vedno tudi „razumljivo", niso samo preložili teh bremen, temveč so še dodali kolikor toliko, vsaj toliko, da se jim je ta prelož.tev tudi — izplačala, da niso prelagali zastonj. Obrtnik je podražil svoje izdelke, trgovec je podražil svoje blago, hišni posestnik je povišal najemščino, in seveda, kar velja zlasti za zadnjega, hišnega posestnika, toliko, da si je tudi še posebej plačal „težavni"' posel povišanj a, da je spravil tudi za ta „mučni" opravek pošteno svotico v svoj žep. In kdo je moral plačevati vse te podražitve, vsa ta povišanja ? T;sti, ki mora s svojo plačo, s svojo mezdo pokrivati vse svoje potrebščine od O/erravaflo? ! na bolehne in rekonvalescente IS Provzroči voljo do Jedi, utrjuje želodee ii ojačuje tudi organizmi Priporočeno od nkjsloreČih adravnikor r raeh slučajih, kadar se je treba po bolemni o jači ti. Odlikovano s 22 kolajnami na rasnih razstavah ln i nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni okus. W Izbonl oku. Lekarna SerraVallo - Trst _ m0 gomoljčka krompirja, ki ga poje, do srajce, takih h F Nat-inč ki jo nosi na sebi, od kozarčka vode, ki,m^ltye ali prodaje takih his. rsatanc- ga popije pa do strehe, ki jo ima nad ?eJse se spuščati v razlago teh pravil nam seboj! In to je delavec, ki dobiva svojo A® neraog*ce> keF. bi stvar postala preob- mezdo na dan in uslužbenec, uradnik, ki|slrr?a m se Pravila itak precitajo in sprej- dobiva svojo plačo na mesec. Seveda' pa™kfzl^ i se je pokazala tudi u tista običajna ne- ?odattl, za tr.zašRe ™zmere> omeniti ho-skladnost, ki se kaže vedno in povsod pri le, najglavnejse, .namreč določbe i vseh takih gospodarskih preobratih med!glede zadružnih deležev m hranilnih vlog. j konsumentovimi potrebščinami in njihovim ! . Zadružni delež zuaša 200 K. Takoj je sredstva, s katerimi je skušamo odpraviti. Kakor rečer.o, pa ostane poleg državnih zakonov v odpravo stanovanjske draginje eno glavnih in najboljših sredstev samopomoč, in o tem sredstvu naj izpre-govorimo z ozirom na danes se vršeči ustanovni občni zbor takega samopomoč-nega društva za Trst, stavbene zadruge „Lastni dom", nekoliko obširnejše. Stavbeni zadrugi „Lastni dom" je namen omogočiti članom te zadruge poceni stanovanja ali z zgradbo ali nakupom stanovanjskih hiš, v katerih naj bi dobivali člani stanovanja v najem, ali pa z gradbo hiš, ki postanejo last dotičnih članov, takoimenovanih lastnih hiš. V pravilih je tudi govora o „domovih za samce", torej o hišah, kjer bi dobivali tudi samski člani zadruge poceni stanovanja. Umljivo je, da v dandanašnjih, ne ravno ugodnih gospodarskih razmerah ni lahko dobiti potrebne glavnice v dosego takega namena, kajti kreditna moč tistih slojev, katerim so ravno namenjena ta stanovanja, te hiše, ni tolika, da bi denarni zavodi dovoljevali nanjo potrebne znatne svote. Treba je tu drugega činitelja, ki naj poseže vmes ali naravnost s posojili, ali pa vsaj s primernim poroštvom za dobavo posojila, in ta činitelj je dr- ZaV Viada je ustanovila v svrho pomoči Trst, ulica deiroimo štev. 1, II. nadst., Trst proti stanovanjski bedi „državni zaklad za oskrbo malih stanovanju, katerega naloga je, da podpira zadruge, ki so ustanovljene v zgoraj omenjeni namen, in sicer s tem, da ali dovoljuje takim zadrugam za zgradbo ali nakup stanovanjskih in tako imenovanih „lastnih hiš" ter „domov za samce" potrebni kapital, ali pa da jim omogoči nabavo takega kapitala s svojim poroštvom pri kakem denarnem zavodu, j Seveda pa potem zahteva država za taka posoji'a ali poroštva gotovo zavarovanje, I zemljiškoknjižnim vpisom posojila in gotovih dolžnosti dotičnega zadružnika, dokler ni poplačano dotično posojilo itd. Ministrstvo javnih del je izdalo za take zadruge posebna vzorna pravila, v katerih je natančno določeno, kake dolžnosti vežejo zadrugo, oziroma dotičnega njenega člma, ki dobi v svrho zgradbe ali stanovanjskih, ali „lastnih" hiš državno posojil) ali državno poroštvo za posojilo pri kakem denarnem zavodu. Zlasti so tu ostre določbe glede drugostranske obre- Na obroke! Na obroke! velita i tm iiotoM oNe! n pode manufakturnega blaga ter možke In ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. 4 Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AU' Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI I tr HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" * Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - - urejen velik senčnat vrt. - - Pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljktih. — Skladišče - moke iz prvih mlinov. —— Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25. kakor so bile prej. I delež, ako hoče biti deležen dobrot za- Zlasti velja to za ceno stanovanj. Sta- drage novanja so v Trstu od časa. kar je odpravljena prosta luka, poskočila v ceni ne morda za 30, 40 odstotkov, temveč za 100, 150 in še več, in to prav posebno mala stanovanja z eno sobo, dvema ali tremi, torej stanovanja za delavca, uslužbenca, uradnika. In te cene še vedno rastejo, vzlic temu, da že sedaj dosezajo skoraj nezmagljivo višino. Hranilne vloge se sprejemajo samo vi tekočem računu, ne pa na knjižice, in; sprejemajo se samo od tistih zadružnikov, ki si žele nabaviti lastno hišo. Te hranilne vloge služijo potem v pokritje nabavnih stroškov hiše poleg onih stalnih odplačil, ki jih zadružno vodstvo določi takemu članu v svrho poplačevanja glavnice, ki je bila potrebna za zgradbo nje- Kogar vprašate dandanes v Trstu, g°ve kako in kaj, vsak vam bo „tožil: stano-1 Delovanje „Lastnega doma" bo torej vanje, stanovanje ! To žre ! Človek ne dela ! nekako tako-le : Zadružnik vplača naj-za drugo, nego da plača tiste štiri stene,; manj en delež. Ako bi želel imeti svoj a za vse drugo ne ostane skoraj nič. In lastni dom, lastno hišo, bo v ta nbmen vse povprašuje, kako bi bilo m)goče od- lahko nalagal v zadrugi svoj denar, ki bi pomoči tej stanovanjski bedi ? ga sicer nalagal v kakem drugem denar- Gotovo je, da je poklicana pred vsem nem zavodu. Zadrugi bo predložil, želeč si vlada za to, da zakonitim potom odpravi zgraditi svojo hišo, stavbeni načrt te hiše izrodke stanovanjske draginje in da ravno- in proračun ter prosil, da mu zadruga tako s primernimi zakoni omogoči zgradbo preskrbi potrebno stavbeno glavnico, v stanovanjskih hiš, v katerih naj bi se do- kateri bi naj bila, kar bo večinoma vselej bivala stanovanja po zmernih cenah, toda, slučaj, tudi svota za stavbeno zemljišče, kakor v vsakem drugem oziru je tudi tu Zadruga preskrbi to posojilo ali iz „držav-ljudstvo, dasiravno stori vlada to in ono, nega zaklada za oskrbo malih stanovanj", navezano predvsem na samopomoč. ali pa od kakega denarnega zavoda s po- Prepričani smo, da n. pr. zakon močjo državnega poroštva, a zadružnik se proti stanovanjskemu oderuštvu, ki ga je mora potem zavezati, da bo izvrševal v predložil državnemu zboru naš poslanec pravilih določene dolžnosti in poplačeval dr Rvbar, obrodi najboljše uspehe, da na njegovi hiši vknjizeno posojilo v dolo-napravi vsaj konec najpretiranejšemu iz- čenih obrokih. Hiša je njegova last, a sesavanju ljudstva po hišnih gospodarjih, kakor rečeno, obremeniti ali prodati se toda splošne stavanjske draginje pa tudi sme le v najnujnejših slučajih in to le z ne bo mrgel odpraviti, ker je naperjen le dovoljenjem ministrstva za javna dela in proti enemu izmed vzrokov te draginje, finančnega ministrstva, ako se je hiša dočim pa je teh vzrokov toliko in toliko, zgradila z državno pomočjo, da bi bila potrebna tudi cela vrsta zako- Zadruga more tudi sama zgraditi take nov, ki naj bi odgovarjali vsakemu posa- hiše in jih potem oddajati v last svojim meznemu teh vzrokov. članom. _ _ In tudi to bi še ne zadostovalo in še Kakor je torej videti, bo ta „Lastni vedno je treba samoobrambe, samopomoči, dom" marsikateremu našemu človeku lahko ki pa ravno tako tudi sama ne odpomore pomagal do cenejšega stanovanja, oziroma vsemu temu zlu, temveč je zopet le ena do lastne hiše, ako bo le tudi državna panoga obrambe proti stanovanjski bedi podpora primerna vladnim obljubam, in more zopet le obvarovati te bede res Državni poslanec dr. Rybar, ki se celo vrsto posameznikov, ne pa celote, če- je največ potrudil, da se ustanovi ta za-tudi je v zvezi z najrazličnejšimi tozadev- druga, zasluži v tem oziru odkrito priznanimi zakoni in vladnimi odredbami. Sta- nje, a ravno tako moramo reči, da je novanjska beda je pač zlo s tako mnogo- Tržaška posojilnica tudi precej pripo-stranskimi vzroki in učinki, da ga vsega mogla k uresničenju t§ ideje, za kar ji ni mogoče odpraviti naenkrat, z enim gre enako priznanje. Želeti je le, da bi mahom, temveč edino le postopno, v go- „Lastni dom" čimprej začel poslovati in tovih delih, kakor so pač na razpolago imel le najboljših uspehov 1 5Ž Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORiJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. :: ZOBOZDRAVNIK :: Or. Hlnko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. :::: J8JIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: :: .::: GORENJEC - TRST :::: TELEFON 21-15. un Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: n:: trebSčin. k:: n: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Avgust Odlikovana krojačnlca Štnlar TRST • Via deile Poste štev. 12,1. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo solidno. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnema občinstv i svojo Mno lestoln In kolonijalne^^ blaga. in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občiastvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otroboT, koru*e ln moke. —— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. — Priporoča tudi svojo prvo in staro trgOVjliO jestvill v ulici Farneto 10. ZGANJA priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, burovničevec, brinjevec, tropinovec. vinsko žganje coc^ in KONJAK, T : isnazlo Potocnig: Ulica Rilorp 28, ropi iL Beccierie. VELIKA IZBERA «97 kgotorljenib moških oblek za odrasle ln za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpag?sa. Velika tzbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Hermanaifd Trecci n m Barriera vecchia štev. $ ima veliko zalojro mrtvftikili VENCI porceltnst in biserov vasanlk s is* deao iieo, od umetnih cvetic s t ko vi in D&pis?. Slike m jserceliaisiih pkihl is Ig&j&Lija koaktir«i;5Ti.« oe&e pa me ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Prlperate it.Jo FSKASSO In SE.AŠČIČA.KHO V t Ara i dan itH kmh in iiaidlce. Zalog* mok« VMke Trs to !« prrih nlluor. Likerji la Tino t kl»&lc&b. Postrežba na dom, — Priporoča tudi btoJo stara In dobroznano pekarno v ulici Maroo Pollo št. 6 (vogal Concordla) katero vodi gospodar sam. 1799 V dobroznani žganjarnl Ferdinand PMo - Trst ulica Miramar št. 1 si7 dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindo in šemade. za meško in volneno za ženske oble-ke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska '.razpošiljalna R. STERMECK1 v Celju. Tzorei V9akemn poštnine prosto. —— UALDPERLE S ?StE vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Wa»pcrk, JfforiU £ov, B^no Jfosovi« ------Zaloga in delavnica za kožuhovine -------- F. VID ALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožuhooine z jamstvom zoper Kakorfno si bodi škodo. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmeiec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I Stragarfll ulielet nudi rse t slrnsarsto stroto spadajoča izlettc. ■ JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. 329 Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase -— SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. - zadruge. iršoUe- obrtna zadrufia u Tirata via S. Francesco d' Assisi 2, I. n, kjer Je bila prej „Trž. posojil, in hranllnlca"-PoŠtno-hranHolČnl račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejera& hranilne vloge od vaakogar, tudi Če ni Član, in jih Gbrestaje - 4V|0 Sprejema, tudi vloge po 1 K na teden, tako, da aa po 260 tednih dobi Eron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in i;h realizaje ne da b'. se obrestovanje preti^-iio. Dajo posojila ua razna obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Beleži so po S 20 la po X a H*Uljna pojasnila m dajejo t uradu med uradnimi u»ami. ki so : bo delavnikih od 9. do IS. d op. ln od 3. do 5. pop. TRGuVSKO-OBRTNA ZADRUGA ffiTSK. Linlment Cnpsicl Co. nadomestek za SIDBO-P AIN-EX?ELLER je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1*40 K in 2 K t večini lekarn. Pri nakupn tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. ¥4 © 9 © @ © © m prodajalna siatarja - ararjft CJSIUSf®* 4fSI Gorso stav. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, prlvBskl, apestnlce, zlate In sra-brne ure, stenske ure Itd, Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje tudi vsakovrstna rezbarije, Cene smerne. Cene sme rne. prodajalnica manufakhrnega blaga Enrlco de Froncesch! Trst, ulica delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževi u e, trllža, foSfati j a, rolneaepa blaga, Izdelanega lne&effa in ženskega perila In drobnarij po najzmernejših cenah. :, ~ Dr. Maja leRar. WSSfst ^t '> Ehzabetna ulica Št. 5, novo. iJ A 1 GhigL Brod Bc O ____TRST ----------- Ulica Rossini 26, vvgal ulice dilia Zor*ta opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE i modernim pohištvom Tsakega Stila ki je je nakupil pod takimi pogoji, da je zamo?e nuditi svojim cen j. odjemalcem po najnižjih cenah Katalogi na zahtevo zastonj. fpg e heidler zcbotelmik bivši : prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C, Goldoni št. 5, IL X M H, Otvoritev nore trgovine || v Trstu, ulica Nuova 41 AHELM HflRTIHiCO 8 — BOGAT IZBOR — ^ izgotovljenih oblek za žeaske in punčke, id ženske vest»l»je, bluze in izbrano perilo. Vsprejemajo se naročila rv meri. Najzmernejš« cene Najzm?rnej5e ceue. Ferdinand FQrst :: TRST :: uiica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. Velika zdogfa koruze, krompirja in ovsa. Bogomil Pino = = urar in zlata"* = = Trst, ulica Vlncenzo Bellini št. 13 lasproU certre st. Aniona novega I Bogat izbor ur vtake vr^te, kakor tad! nhunoi, prstanov z dijamanti !n b ez dijaman-tov, žer sbe lerlliee. zlate in srebrne z» mofike, vse po konkurenčnih cenah. >Tova slovenska trgovina izgotouljenih omet \n~m MARTIN SK4PIN TSST — ulica Arcata štev. 19 — TUST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po mbri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. 1 -s* giulio Mitm -i- TRST, ulica Giosua Carduccl itev 23 s :: TELEFON «13 :: i rugliso orodje, orUpedlSai aparati, M^lerci, umetGe rok« ln aofe, berglje, klini pasi, elastični pasi in nogoviee, elekiroterapevtične priprav«, »iar»ti is inhalacijo. SKLAĐlđdB fotf»bii!a xa *ilrargliaa idr^r-IJaiij«. Fotnbiilu is |~aa.ln a»prodlra*fa ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GlOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izbero v najfinejših moških in ženskih obuval po najni^jib oea&h ae prodajajo taJi po izrednih cenah : Usnje Boxcaff s trakovi .... po K ID — Usnje Boxcalf z elastiko .... po K 10'— Usnje Bozcalf oalika 0erby . . po K 10 50 Usnje Boscalfz zapon^ni Triumph pj K 10 50 Enaki za dečke 1 K. manj. - Vsitro?. bLago 1. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Slovenci! Slovani! fe°le:vsl edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. 20« FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, fIS Židovska .7. = ulica priporoča svojo 3 svojo veliko zalego PUŠK In SAMOKRESOV lastnega izdelka, kakor tndi belgijskih, sulskih in češk h strcg-> preizkušeni pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. Priporočam tndi velko zalogo vseh lovskih potrebščin po n&j-nlžjih cenah - Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Cenovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna In solidna postrežba. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermžk V. Tincher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. Revija rniea „ VIA VBOCHIA iT. 10 (lAflPBOH aLADĆlOABHB OATB} Sartorella", Trst 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in cene zmerne. i V Trstu, dne 15. oktobra 1911. EDINOST« št. 287. Stran Vil. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. KrflFtia, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s p o-zlnČenim fetevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar se jam*i 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Sitrili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 (rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi. zajamčeno 3®/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov, ki so koristni ia neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato nro vred, ki sama velja drakrat toliko, Btane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor knpi 2 paketa dobi še znBtonj zraven iep no-z dvemi jezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 Do*ič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. Podpisani si usoja naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreieher' t ulici Lazzaretto vec. 52 uhod tadi iz zagate 8. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da ustreže s av. občinstvu. Kop&llgfie Je odprto vaak dan ob 7. ij do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v Bladki vodi, gorki ali mrzli E —-90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo Čim najbolje obiskalo beležim udam P- Lantschner. C. kr. priv. Biunione Adriatica di Sicurt^ Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bHano* 31. decembra 1910. Zadružna glavnica (popolnoma iz • plačana)........... K Kezarvni zakladi dobičkov , . . . n zaklad proti vpadanju vrednosti j javnih efektov • . . , Bazervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decemors 1910...... Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1910] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih za varovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrel utoma kakor tudi prevozov pc suhem in morj; sklepa pogodbe za zavarovauje življenja po raznu vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive nt Življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom 10,000.00 12,000.00? 2,066.673 130,463.979 472,^78.525 695,189.189 Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je Jlusirov. tednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le = 1 krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod 1 — NaroČite ga In Inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVAN1 ::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ::—.7 366 P 40/3 142 Oklic Dne 20. oktobra 1911 ob 9. predp. se bo vršila javna, prostovoljna dražba različnih premičnin mil. Devetak v hiši št. 22 v Tolminu, kakor 2. konj, 3. poštnih vozov, 1. žardinere, 2. sani, 2. verthajmeric, ace-tilenskega aparata, 2 konjskih oprav za ježo, 1 puško itd. vzklicna cena bo ona navedena v inventarju. Z odobrenjem sodnega odposlanca se prodajo navedeni predmeti tudi pod inventarno vrednostjo. i 1 Zdražitelj bo moral takoj plačati vkup-."lino in prevzeti vkupljeni predmet. C. k. okrnim sodnija odd. I. TOLMIN, dne 7. oktobra 1911. Bedni odhodi nemških brzlb In poštnih parnikov. Odpremanje potnikov v vse dole sveta potebiio n-n progih HamS3ispg-S3cw-Yorli HamfeCiP'S-Fifladelfija Haiflburo-Arssr.iHa Hflmburu-Br-ziiija Hamburs-Kar.»»a Hamburg-Kul.ie tiamburg-Meksiko Hamburg. Afrika Katnburc- Angleško t:<.mburg-Francija H Zabavna pccorska potovanja: Okoli sveta; ns i:hod (Ori jen t); v sredozemskem morju; v zahodro indijo; v južno Ameriko; n» s.ever do Dror.thclma, islanda, Severnega Kapa, i r Špieberga; potovanje na Nilu. Informacije dajeio in poiiijajo se brezplačna Hambur^-Arr.^nka Linie, Abteilung Persor.enverkshr, Hamburg. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo!« MICHBIiEj ZBFFAR Trst, ulica San : Giovanni 6 ln 2 TELEFON štev. 11-85 Podružnica v Zadri. Zaloga lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Cari Mayer's Sohne, Blantko 3zbera plošč za stene kakor tudi za štedilnike, majelie, peči izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tadi na plin. 372 AOrD/^/^ A O kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ il za nikeliranje, posrebrnenje, bakranje itd. itd. Trst, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon 126, Rom. IV. Popravlja priprave za točenje piva, motorje na gas ia bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za • električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektriko in d ugih pradmeto/. - TOVARNA G LASO VIR JE V Pecar & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi~ a] janine, harmonije, orkestrijone itd. ~ Uglaše^ V Vanje izvrstno in točno po nizkih eenah. Moja pred S tiri desetimi leti mctanovljena m obrtni razstavi v Trato odhken tovarna sodov Irrluje naročbe TiakorratnUi sodor, bodi »i ca Tino Špirit, liker«, tropinovec, olje, iliTJTee, m*raSfcm itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da ae nt , bojim konkurentov. — Na deželo poiiljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. si is il Ces. priv. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica lo reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova it 2 Qastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu i&jamčene proti poi&ra ia vloma, pohrano ln opravljanja vrednot, kakor tudi aatno pohrano zaprtih navojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem :• varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih bo lahko shranijo vred-noatnl papirji, llatlne, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor Btranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic*! in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plaća direktno zavod. Bavi ne tudi z vsemi bankovnlmi poall, ter zavarovanjem proti zgub&m na žrebanju t >^===i V novi trgovini al. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica) je dospela :: partija porcelanaste ^ Posode ^S po priložnostnih cenah. za malo dni I Sama 1 Dunaj, Laxenburg8rštrast3 53 Originalni motorji „0TT0" za bencin, benzol, pe- • Lokomobili na bencin s streho in brez nje. Stroji za obdelovanje lesi. Popolna oprembe za žigg in mizarnlco. in:.ta!acije ledenih h hladilnih prostora. Obi>k izženirjev, proračuni stroškov, ::: ::: prospekt štev. 52»> A. B. Z. zastonj. ::: a——II m i - tđ Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJE loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. MtS UJfALU fl Glav. o zastopstvo in zalog«: V. JANACH in drug., Trst, Via Sanitž štev. 25. Nova : čevljarska : delavnici Ignac Ziberna Piazza Sj»DSOVlnO 8 (na zgornjo str m predora Montuzza) Udeluje ln popravlja vsako.rs na oba* vala za moške, ženske in otroke; spnv jemu naroČila po mer;. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. OiSliKouono cvetlično podjetje German Via Michelangelo Buonarotti trgovina Via Ponterosso št 3 Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeii za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalr.e rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst. f$irediinica A. Ufcnar zraven cerkve pri Sv. 3^ann-Vr3e!a. ^ Dospelo je pol nagona šip z veliko zalogo barv iz najboljših tovareu v Prasi ^ ^ — - in na Dunaju.---£ J Vse po najpoštenejših cennh. Se beleži udani A. U KM AR. Podpora za vzrejo mlade živine. — Kmetijska družba za Trst in okolico je na redni odborovi seji dne 10. vinotoka t. 1. sklenila: Okoličanski živinorejci, ako so člani naše družbe, dobijo podporo za rejo mladih telet in telic kakor tudi bikčev. Podpora je navezana na sledeče pogoje : tele mora bfti plemenite pasme, brez napak, torej sposobno za vzrejo. Podpora se deli za ona teleta, ki so vsaj tri mesece stara, kar mora živinorejec dokazati. — Ob enem je isti navezan rediti živinče najmanj še eno leto po tem času. V nasprotnem slučaju bi moral podporo vrniti. Podpora znaša 25 K za tele ter se deli sporazumno z zavarovalnico goveje živine, kjer ta poslednja obstoji. Natančnejše podatke daja tajništvo družbe, ul. Galatti št. 14, II. Dopisniku o pošti pri sv. Ivanu na Vrdeli. Prejeli smo: Da se g. dopisnik ni obregnil ob način delovanja poštnega urada, o katerem najbrž nima najmanjšega pojma Mar. del. organizacija. | Plesni odsek naznanja da se vrši danes od 4—5.30 ure popoludne plesna vaja, in od 5.30—9 društveni ples. | Za danes zjutraj ob 10. uri sklicuje se volilni sestanek, in sicer v društvenih prostorih, v ul. S. Francesco štev. 2. I. — Z ozirom na predstoječe volitve v cen-j tralni odbor pričakuje se od strani članov; obile udeležbe. _ Naše gledališče. | Danes ob 4. uri popoludne repriza j Sudermanovega igrokaza „ČAS T*. Zvečer ob 8. uri tretja predstava v abo- nementu in prvikrat na našem odru A. Bis- sona burka v treh dejanjih „KONTROLOR SPALNIH VOZOV". o Katerem najorz nima u»,..«u,acK« yu,.„« Vstopnice prodaja vratarica „Narodnega (kar more vsak spoznati iz onega dopisa) ] . p f j » * in da je temveč kritikoval le zakasnelo do- • - stavljanje poštnih pošiljatev, poštno upravo] Sv ^a^icI/a in druge njemu dozdevajoče se nepravilno-j VeSIl IZ dOiloltC?« sti, bi mi gotovo ne prišlo na ura, da bi j x LjUcisko štetje v Gorici. Vlada je odgovarjal javno. :končno tudi za Gorico storila energičen ko- Ker se je pa drznil primerjati delovanje rak privolila in odredila je revizijo ljud-, istega, delovanju poštnega urada v kaki skega gtetj3i in to ni čudno. Pri zadnjem j vasi tam doli v Turčiji, poživljam dopisnika,: gtetjU n2Šten so nas samo 6653, ko vendar; naj ta junak svojo trditev dokaže ali pa:vsakdo v Gorici ve, da je Slovencev naj-1 predrzno obrekovanje javno v listu prekliče,; man: u__\2 tisoč. No sedaj, ko je revizija ker si bo sicer poštno osobje iskalo zado- dovoljena, je dolžnost Slovencev, da izpol- ; ščenje drugje. i nj,0 t0 ker zahtevata od njfh slovenska stvar Na vse druge neresnice v onem članrcu inJ p0n0S ne reagiram, ker se ne tičejo poštnega urad-1 Kdo'r dobi z glavarstva vabilo radi niš va. To store že drugi, ako se jim bo ijudskega štetja, naf se nemudoma poda tja, zde!o potrebno. Josip Hrast, ,tam naj odgovarja točno na vsa vprašanja c. k. poštar. jn sjcer najgevori vsak samo, Prepovedana proslava Ferrerja. — slovenski Tukajšnja policija je prepovedala proslavo Vendar tudi vsi oni, ki ne bodo vab-! Fr rncisca Ferrera, ki jo je hotelo prirediti o jjenij ima:0 pravico iti pogledat v pole pr i;ki obletnice njegove smrti društvo „Asso- ijudskega štetja in se prepričat, ali so pra-1: ci '"ione del Libero Pensiero". Prepovedano vi|no Vpisani> ali ne. _ Sedanja revizija in; je blo tudi tozadevno predavanje, ki je na- nje izid < velikanskega pomena za bodoč-' ..«1M ■ «rnnlA nflAUfl- ' ^ . ' m m m « PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala ? f jubljMl Podružnice v 6orki, Celovca, Sarajenm ln Spljetn Delniška glavalca K ?,000.000. Rezervni zaklad K 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kapnje In prodaja pod jako povoljniml pogoji devize m me urcte denarja. - Olose na knjižice obrestuje za sedaj a čistimi IA |2 2290 Prodaja srečko na majhne mesečna obroke. [ _ yj Ilast. katal. št. 104 brezplačno Aluenland sc&e DMtiiiiliisttie t Ferd. JergM'i SoUfi - Klas m „ Stali nitoD. v Trstu. - V Gradca Ul tov. m že štiri leta v trgovini, I rUUVbKI govori slovensko, italijansko in dovolj nemško išče službe. Ponudbe pod „Mladenič" pri ins. odddelku Edinosti. 1802 Odlikovani čevljarski mojster Viktor Scknk zalagate!] za o. kr. »rožnika priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najbolj, biks Frfcfc-in, Globin, cava-Her in Cir.-M. mazilo. Trst, fcjetfere 32 igngingiiaiigiiMii^iiim Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto ! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, pravi : Franck iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško 2namko. Podpisana si usoja naznaniti si. meščanstvu, da je odprla na J(or2ll Št. 6 (Hiša hotela Volpieh) novo trgovino čevljev bogato opremljeno z najmodernejšimi izdelki znamenite znamke „KOBRAK" za gospe, gospode lil otroke. Podpisana priporočajoč se eenj. občinstvu, zagotavlja, da bodo vsi oni, ki se bodo poslužili čevljev gori omenjene znamke popolnoma zadovoljni bodisi glede kakovosti, bodisi glede stalne eene, zmerne, utisnjene na podplatih. Govori se slovensko in hrvatsko. OLGA GASPARI bivša upraviteljica čevljarnice Bratje Fassel. TRST, VIA CASSA ĐI RSSPAftM<6 ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). rt rttODAJAl um, OBLIGACIJ«, tv n, BUJICI, SKSdSLB IX». VALUT* I3C DEVIZE. PREDUJMI OtniB FjLTlfcJB IN BLAG® LUBCB JAVHIM SKLADIŠČIH. BATU-DEPOSITS. — PROMESE. Hie JATI j JADKAKIKA._ MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE DO DNEVA VZDIGA MOTNI DAVEČ P1AČVJB BAJC3LA 13 SVOJBGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 21*—51/«. BBB3—H 3—M ESKOMTUJEk verni IN FAKTURI. ZAVAROVANJE TBBDNOnviH PAPIKJIV PKOTI rUMNI I1GOEL KBT1ZJJA zkuavja iuOK ITD. BBSZPLAON«. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL KBSDITI P KOTI DOKUMENTOM UKBCANJA. BORZNA NAROČITA. - IN KASO. _TELKFONI: UM, 1788.__ Filljalke v Opatiji ln Ljubljani 227 RESTAVRACIJA AURORA Jrst, ul. Car&nccž It 13. Podpisani se časii naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v restavraciji »Aurorac renomirani dunajski damski orkester i UINDOBOll i obstoječ iz 5 dam in 2 gospoda i pod vodstvom g-ospe ANNIE LACINE. Ii r « ii u H Usak večer KONCERT od 7. ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah in praznikih se vrši MATTINEE. Od 10. predp. do 1. pop. Večerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojf n obisk se priporoča JOSIP DC MINEŠ. TVRDKA GIUSTO STKA\SIAlv Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. ——= Velika zalogra platna in bombaževine. Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in naj sta- J rej 5a prodajalni ca ur v 7 Trstu, vla 8. Antonio (vogal ulico S. Nicol6). J VELIKA IZBERA terliio, zlatih, srebrnih, kakor tndl atenskih nr vsake vrate. UttanQvlJ.no lato 1850. (AMO PIVU izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klainico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrtima prodala o nI. del Toro i risarna ulica del Toro št. 1, L nadstropje. - TEIjEFOIC 20—56. - ■■■^■■■■■■■iBoam Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Tla Glosufc Carducci St. 40 (ex vla Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Vla Giusue Card cci št 40 (ex via Torrente). : MIKI ST naznanja slavnemu občinstvo, da je odpri poleg svoje pekarne in sladči-garne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE r Kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dan. in kranjske Klobase* Priporoča se za obilen obisk, aou Cf X O 6 « M S"2 Zaloga meke prve vrste. S"2 Ms. RupriicR & C.e - trst ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstva In slavna zaloga nalflneBlh vrst pšenične moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MflJDlČ-a v Kranju. K™ đ&krr: Brzojavi: £leksmpnlck — Crst. Tehnična poslovnica ALES5AHDR0 PAHCIROLLI Platneno in bombažnato blago = Trsi = ulica San Sebastiano štev. 6. IZREDNA PRILIKA! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju Nototo NacMipll ul. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) IVAN KRZE Trst - Piazza S. G-iovannt št. 1 FRMC & KRMC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) doba vata: Tangyes najiivrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje oa nafto, s;stem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomobile na benzin In paro. Prevzemajo delo industrijalcih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren led*, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za Cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Lift) siBtem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olja, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni in cblak mernikov zastonj. — — — ^ |A_Q kuhinjskih in kletarskih potrebni fcalO^a od lesa in pletenin, Škafov, brect fiebrov in kad, sodčefcov, lopat, reSet, ait in v*ako-vrstnih košev, jerbaaev in metel ter mnogo drai^h i to stroko spadajo- D »•■ rt n fTt A £1 s'ojo trgi čih predmetov. — rTipUrUOcl ^ a kQ; hinjsku posodo vsake vrste bodi od porcelana, lenalji emaila, kositerja ali cinka, nadalje paaamanterje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogije, temljeno in stekleno poaodo tavino. i t>i ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. nr. Mnx Barry Brlllant V. Caserma st. 17, II. (Hisa Temi) Izdeluje iadela*je z emajlem, poreelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posameine umotne zobove, kakor 187 tndl celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomn in pežarn, v kateri so SHRAMBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ SO, za en meseo ,, 6 Bhrambice bo 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki Bame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni ureba prijaviti. SCsr* Oddaja hranilne pusice katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Štediti uvojo deco. Nacfaljna pajasuila daje zav*d ob uradnih urah. t&m&ši gdriMek „Eiifigstr lO^ i-rt*liJUl I Ulll 111 I JAirodilmca Jforio ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bitfio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika izbera krauieuij* barv, šip, žebljev, petroleja i. t- <1. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In deoelo. Prodajalnica ur ^ MmM ilzjdi Jrst, Ca&po S. 5. (slovenslja biSa) - VeLik izbor ur na sidro in za gc«pa. - Izbor vfciiiic v»ake *r*i® - BodPnifei K 2-30. K^gulat«rji Kron 20. Poprave po najzmernej H cenah. 51 Butec I » Če si nisi zapomnil, da ne kadim drugega ciora- retnega pacirja ali oviJ ka kakor edino in vedno le