P* paitl prajamaa:
m
««lo leto naprej 26 K — h
' »
pol leta tetrt , mesec
13 L . 6,60, 2,20,
V «pravnlitvu pra)«nua :
za
celo leto naprej 20 K—h
ol leta Setrt , mesec
10, . 1,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Nsrsčsins ia tassrsis sprejema upraviiitva v
Katol. Tiskarni, Kopitar jeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah it. 2,1., 17
lzha|a vtak daa, iiviemSi nedelje in praznike, ob pel 6. uri popoldne.
Štev. 220.
V Ljubljani, v sredo 25. septembra 1901.
Letnik XXIX.
Naša bilanca.
Boj je končan, agitatorji bo se spočili, strasti polegle. Mirno lahko gledamo nazaj na volivno bojišče in trezno presojamo, kar je zadnjih 14 dni deželo našo razburjalo. In vredno je, da motrimo ta bo] in vspehe njegove presojamo! Rezultat volitve nam v jasni luči kaže politično stanje v deželi, naša pasiva in aktiva, — našo bilanco.
Pred vsem rečemo, da Bmo z vspe-hom volitev lahko povsem zadovoljni. Šestnajst naših mož gré v zbornico; 15 zastopnikov kmečkih občin, 1 mestni. Kon8tatiramo, da je to dosti več, kakor če bi bilo le 16 kmečkih. Ne kakor bi bil mestni poslanec ali mestni volivci sami na sebi več, ampak ker so liberalci mesta smatrali kot izključno svojo domeno. Za idrijski okraj, ki smo ga izgubili, nas je mesto Idrija bogato odškodovala. Čast ji!
Vemo, da smo izvolili tudi pred 6 leti 16 naših mož iz kmečkih občin; pa smo pozneje 2 izgubili. Danes smo prepričani, da v kmečkih občinahne moremonič i z g u bi t i i n n e b o m o izgubili, če količkaj pazimo. V kmečkih občinah moremo samo pridobiti še to, česar nimamo. Pa tudi iz Idrije nam poročajo včeraj, da Idrije liberalec ne bo nikoli več zastopal.
Zahvalimo se ob tej priliki vsem de želnim poslancem, ki so nam dali direktno in tajno volivno pravico — kar je edino pravično. Liberalci so menili, da bo to voda na njih mlin; dejali so, da volivci kmečkih občin le iz strahu pred duhovščino volijo z nami, ker morajo glasno voliti. Ko bo volitev tajna
—	mislili so si na tihem — bodo mnogi z nami potegnili. Ali ta račun se jim je kaj slabo obnesel. Sedaj je dokazano pred celim svetom, da kmečki volivci niso iz strahu, ampak iz prepričanja, v srcu naši! In sedaj vsaj vemo, ipri čem da smo, kako je stanje v posameznih občinah. In tudi ta jasnost je nekaj vredna ! Direktna volivna pravica ljudstvo tudi politično izobrazuje, tudi samozavest in navdušenje za dobro stvar mu raste. Koliko ognja so kazali marsikje naši možje, da jih je bilo le veselje gledati in poslušati!
Koliko smo napredovali v nekaterih letih! Notranjska mandata sta nam bila dolgo časa neosvojljiva; letos se nismo bali zanja prav nič več, čeprav so ei liberalci delali tudi upanje, da ju dobé! Kamniški okraj n. pr. je še v predpretekli volivni dobi zastopal liberalec. Se pred 6 leti je bil zelo trd boj v okraju — liberalni kandidat je dobil še 23 glasov (volivnih mož)
—	pa ga pa poglejte, kako je danes čist! Tudi v ljubljanski okolici je bilo pred 6 leti še 17 liberalnih glasov. Danes razun Spodnje Šiške ne dobite nikjer liberalne večine. Manjšine liberalne se zgubé med našimi kakor kaplja vode v vedru vina.
Koliko smo le od zadnje dr-žavnozborske volitve napredovali, smo že s številkami neovržno dokazali. Z malo izjemami — povsod napredek ! Največji korak v tem je gotovo storil novo-meško-krški okraj. Ta pojav je živ dokaz, kaj sedoseže, akosele kaj dela od naše stranil Ljudstvo tam doli je bilo res nevedno, nerazsodno, slepo. Bajke o cesarjevih pismih, ki so tam doli krožile in strašile, o Pfeiferju, ki jim je davke naložil, itd. itd., pričajo o tem. Čim so se jim malo te budalosti pojasnile in pregnale, pa se jim malce oči odprle — pri /7
tej priči je bil rezultat ves drug. Liberalci trde in tisče, da mi hočemo le neumne ljudi, da počnemo ž njimi, kar hočemo. — Ravno narobe je res! Neumnost ljudska je naša največa sovražnica. Vsak šušmar nam lahko zbega ljudi, da so VBi iz uma. Kake goro-stasne oslarije so si ljudje pripovedovali ob državnozborskih volitvah tam doli okolu Škocjana in Trebelnega in kako krčevito se jih držali! Ne, ne, neumnih ljudi si mi ne želimo, kajti čim bolj razsodni so, tem bolj so naši! Iz tega vzroka se šol ne bojimo. Gospodje liberalni učitelji, le pridno poučujte našo deco, da se bodo v šestih letih vsaj brati vsi naučili! Časih smo hodili par mesecev v šolo, pa smo znali čitati; sedaj najboljši za silo čitajo koncu leta, mnogi pa več let hodijo v šolo, in še ne znajo.
Ex omnibus alicjuid, ex toto nihil, je načelo nove šole. Nebroj formalnosti in pisari j — to je njeno jedro. Za vsakega otroka bi kmalu popisali celo skladovnico papirja
—	Faktičnih vspehov je pa v primeri s tem grozno malo. To je priznal naravnost nelsi okrajni šolski nadzornik, rekoč: »Glavna stvar je, da so le knjige v redu." Ne bojimo se šole, liberalci, ne — saj šola je cerkve hči — ampak le boljše šole si želimo. Cim bolj bodo ljudje poučeni, tem bolj bodo naši. Pa povejte, če niso ravno v ljubljanski okolici in po Gorenjskem najbolj inteligentni in najbolj imoviti kmetje? Utajite to dejstvo, če morete! No, in tu imamo najštevilnejše in najzanesljivejše naše pristaše! Nevednost, pijanost, razuzdanost, revščina — to so naši nasprotniki. Zato bomo proti tem napakam v ljudstvu odlej še intenzivneje delovali.
¿elo nas veseli, da se je tudi radoliški okraj od državnozborske volitve sem tako popravil. Sicer tudi zadnjič ni bilo slabo, toda sedaj je še mnogo bolje. Na vsem Gorenjskem je edina občina Lesce, ki ima še liberalno večino. Pa tudi ta se je znatno zboljšala. .Sled delavnosti se takoj zazna. Naša krasna Gorenjska — pa liberalna! To ni mogoče! Ne, ne, Gorenjci so naši! Še bomo peli tisto: »Na Gorenjščem je fletno
—	k' so v soče gore« ... Pa bomo dodali še: »Pa vrli možje!«
Enega kmetskega okraja še nimamo. Za malo se nam zdi le to, ker bi si bili lahko tudi tega osvojili, ko bi se bilo za časa previdno ravnalo. Uzroki so znani. V okraju, kakor je vipavsko-idrijski, naj nikdo ne pričakuje, da mu bodo mandat na krožniku prinesli. Uzroki pa so še drugod. Žire spadajo k poljanski dolini; značaj ljudstva je tisti, kakor poljanski. In če je cela poljanska dolina naša z neznatnimi izjemami, kako da je koj v soseščini tako slabo?
Sicer nam pa morda ne bo v škodo, če enega mandata nimamo. Če gre vse gladko in brez nasprotovanja, je nevarnost, da se le preradi udamo brezskrbnoBti in tudi brezdelnosti, ali pa — needinosti. Ta neosvojeni okraj naj nam pa neprenehoma v spomin kliče, da tudi v kmečki skupini niševse dobljeno in ne vse storjeno; priganja naj nask nadaljnsmu vstrajnemu delu! Tako nam bo tudi ta neuspeh v korist.
N a d r u g i s t r a n i p a n a m bodi mestni mandat, ki Bmo ga pridobili, v v s p o d b u d Ta nam kaže, da se da tudi v mestih kaj doseči, kjer se dela modro, vztrajno, požrtvovalno, kakor
se je delalo nekaj let sem v Idriji. Mi prodiramo tudi v mesta. Liberalci nimajo več uzroka, bahati se z »liberalnimi trdnjavami«. Poglejmo malo številke! Te nam povedo, da smo tudi v mestih od zadnje deželno-zborske volitve znatno napredovali. Tedaj je bilo v Ljubljani 707 oz. 692 glasov, naših pa le 175. Letos so jih spravili liberalci do 800, naši blizu 300, pri državno-zborski volitvi celo nad 400. To kaže, da so naši glasovi razmerno bolj narasli kakor liberalni. V Kra nj u je dobil tedaj naš kandidat le 19, letos že 59 glasov; do-čim se je takratno število liberalnih glasov 119 pomnožilo le za 3 (122). To je vender lep napredek! Mi se prav nič ne čudimo, če to pot v Kranju nismo zmagali; čudili bi se le, ko bi bili zmagali. To bi bil tak čudež, kakoi tedaj, ko je sv. Pavel s konja padel. Zadovoljni smo s tolikim napredkom. — V Radovljici 1. 1895 le 7 naših, sedaj 19; če tudi samo na sebi ni mnogo, vender je precejšen prirastek v meščanskih krogih, saj uradništvo se ni nič poboljšalo. V Tržiču tedaj le 4 naši glasovi, sedaj — večina. Celo v Loki, tej »klerikalni trdnjavi« med mesti, kjer liberalci še nikdar niso imeli večine, se je zboljšalo; tedaj je bilo 41 lib. 58 naših, sedaj 34—59. V Kamniku je ostalo razmerje neizpremenjeno.
Ce »Narod« pravi, da smo od državnozborske volitve nazadovali, je uzrok temu pač jasen. Tedaj so glasovali z nami nekateri uradniki in Nemci, sedaj so vsi kot en mož nam nasprotno volili. To je le nekaj slučajnega. Politično prepričanje našega meščanstva sestem ni kratko malo nič izpremenilo.
Tako napredujemo polagoma i tu i tam. In to je prav. Počasen napredek jebolj zdrav, naraven, zanesljiv, trajen, kakor trenuten. Ponavljamo: Z izidom volitev smemo biti za sedaj povsem zadovoljni. Hvala za to Bogu, naSemu dobremu ljudstvu, pa — dr. Tavčarju in njegovim pomagačem!
Oboroženi mir.
Mogočni vladarji ne potujejo le »za kratek čas«, najmanj pa ob času, ko imajo Mostovi učenci prosto besedo in prosto pot. Zato tudi ruski car te dni ni potoval, da bi le roko stisnil nemškemu cesarju in se obeda udeležil pri predsedniku francoske republike. Ruski car je sicer prijatelj miru, to je dokazal s svojim pozivom na mirovno konferenco v Haagu, toda vladarjev osebne želje niso vedno odločivne v mejnarodnem koncertu. Vsak čas se preminja politično vreme, neznatni dogodki razglašajo politične strune, da iz časopisja in z javnih odrov odmevajo bojni napevi in klici. Evropski mir je v vedni nevarnosti, dasi ga čuvajo milijoni oboroženih mož. Med Rusijo in Nemčijo je bila zadnja leta večkrat pretrgana prijateljska vez, nezaupnost mej mogočnima sosedoma je metala sence na lončenega orjaka, ki ga svet imenuje evropski mir. Na jeklenih oklopnicah pri Gdanskem pa sta ruski car in nemški cesar zopet obnovila prijateljsko zvezo ter položila »najkrajšo pot med Peterburgom in Berolinom". Cesar Viljem je sam javno izrazil svoje veselje, da je za dolgo dobo zagotovljen mir. Ta izjava je tem pomenljiveja, ker je ruski car bil na potu na Francoskem, koder je še v živem spominu zadnja francosko-nemška vojska in še vedno tli iskra osvete.
Ako ruski car kot gost pride na Fran-
cosko ter opetovano naglaša, da je »zveza» ki druži obe državi, postala močnejša in iznova utrjena z dokazi mejsobojnih simpatij«, je to gotovo dogodek zgodovinskega pomena. Kakor odmev govora nomškega cesarja se slišijo besede predsednika francoske republike, ki je v svoji napitnici na ruskega carja naglašal, da je francosko-ruska zveza že rodila sadove, da se je razvijala in utrjevala na korist svetovni spravi, ker je močna in že v pooetku sklenjena za rešitev vprašanj, ki jih narekujejo pravičnost in človečnost. Dobro, katero je ustanovila ta zveza, je porok za dobro, katero Se ustvari. Nihče ne more dvomiti, da se je zveza rodila iz mirovne ideje, in tako je tudi jasno, da je vzdržavala ravnotežje med evropskimi državami«.
To so lepe besede, ki morejo povsod vzbujati radost. Toda dasi je povsod na jeziku mir in zopet mir, vendar nam prihajajo ob takih prilikah vedno na misel besede kraljevega pevca: Če knezi govore o miru, mislijo na vojsko. Ako je mir vsem na srcu, ako je mir vseobča želja in potreba, ako je mir zagotovljen za dolgo dobo let, potem navaden človek res no umeje, čemu je ta oboroženi mir porabil že milijarde, čemu države tekmujejo toliko z novimi topovi in novimi polki. Ali se zveze kujejo, da se drugi dan raztrgajo, kakor kupne pogodbe ? Komaj so se na Francoskem polegli navdušeni glasovi za carja in Rusijo, že se oglašajo na vseh straneh dvomi, da bi Rusija bila odkrita zaveznica francoske republiko. Tako zdihuje stari John Mitchell : »Resignacija jo naša osoda, odpovedati se moramo sladkim sanjam, za katere bi vso žrtvovali. Mogočno prijateljstvo z Rusijo nam ne da zadoščenja; kdor hoče nas uto-lažiti. mora nam vrniti kos mesa, ki ga je surova roka odrezala od francoskega telesa. In to nam more vrniti lo srečna vojska. In danes naj molčimo o vojski, ali naj obupamo ?"
Nasprotniki sedanje francoske vlado, in teh jo jako mnogo, so sploh prepričani, da zvezo s Francijo izrabljajo vladni krogi lo v svoje namene, ki za deželo v občo nimajo nobene koristi. Mej francosko vlado in večino prebivalstva je vedno globok prepad. In ta prepad naj bi premostil ali celo zasul ruskega carja sijajni vsprejem. Loubet jo itak le slamnat mož Waldeck - llousso-a, ki so hoče vzdržati na vladnem krmilu. Vlada pa se uči iz preteklosti, da si podaljša življenje. Vlada je dobro premerila in preračunih vse korake ruskega carja. Vsak korak je bil nova na prošnjo predsednika Loubeta od carja dovoljena milost. In vlada je vesela ter ponavlja turški pregovor: Kar je storjeno, je dobro Btorjeno. Toda vso je le iluzija za narod francoski, ki hoče še doživeti Napoleonovih časov. Da, francosko - ruska zveza se bode razvijala in utrjevala, toda skoraj gotovo v drugi smeri, kakor je želja republikanskih despotov. Tedaj pa se zvali v prah »evropski mir«.
S svojega avstrijskega in slovanskega stališča pa se celo ne moremo navduševati za »lepe besede«, ki smo jih čuli ob carjevih slavnostih v Gdanskem in Vitryju. Pri nas v Avstriji so skoraj dvomiti ne sme o večno-mladi trodržavni zvezi, ki se opira na nešteto bataljone. Zadnji dnovi pa so nas poučili, da ima Bismarck poslušne učence, ki še vedno dve železi imajo na ješi. 0 trodržavni zvezi pišejo celo resni listi, kakor bi je več ne bilo.
Tako pravi »Berliner Zeituug« : »Jako pomenljiv je ruski glas o carjevem popotovanju, ki napoveduje novo evropsko konste-lacijo. Ne verjeli bi tega, ko bi ne videli znamenj. Sa pred meseci so Rusi ropotali proti nemškim železnicam in parobrodom na vzhodu. Radovedni smo sedaj, s ¿im hoče ruski car nemške politike pridobiti za svoje namene. Trozveza poteče. Vsak otrok ve, kako žalostno podobo ima ta zveza, ki so jo svoj čas slavili kot vrhunec državniške modrosti. Na vzhodu že več let ni smo le »pošteni mešetarji«, ampak sodediči turške zapuščine. Pred vsem pa smo nastopili kot tekmeci Avstrije. Avstrijski Lloyd bode kmalu izpodrinila nemška proga v Le-vanto, in nemške koristi na vzhodu podpira nemška politika po gotovem načrtu. Niti ne mislimo ne, da bi se podaljšala trozveza; zveza je zgubila svojo oporo, kajti politični faktorji, iz katerih je nastala, so skoraj popolnoma premaknjeni. V teh razmerah je dvakrat verjetna porazumnost Nemčije s francosko-rusko dvozveeo. Da ruska politika želi to sporazumnost uporabiti v vzhodnem vprašanju, je samo ob sebi umevno.«
In »Köln. Volkszeitung« dostavlja : »Ako se Rusija in Nemčija zedinita v vzhodnem vprašanju, je Avstrija brez nade osamljena.«
Tako, sedaj veste! Nemčija stoji na trdnih nogah, ni več pošten mešetar, ampak tekmec, zato ne potrebuje trodržavne zveze, pač pa visoke carine. Iz vsega pa je jasno, odkod preti nevarnost »oboroženemu miru«. Da bi to nevarnost hoteli se o pravem času poznati tudi — na Kitajskem.
Šolske razmere na Goriškem.
(Dalje.)
A ta razpredelnica je zanimiva še v drugem oziru, ker kaže, da pride oa naši realki povprek le 17'2 odstotkov dijakov z nižje realke na višjo, v imenovanih dveh mestih pa po 21-75 odstotkov in 23 8 odstotkov.
Kdor se količkaj uglobi v te podatke, Bpozna takoj, da mora biti v goriških srednjih šolah nekaj izrednega, nenaravnega. S katerega koli stališča se preiskuje in primerja napredek na naših šolah z drugimi, povsod se pokaže isti rezultat.
Naša mladina se muči in trudi, a m kos dani ji nalogi; stariši tožijo o preobložbi in o strogosti profesorjev, a ti o omejenem duševnem obzorju, o znanstveni puhlosti mladine in njeni neverjetni mrzkosti do predmetov; mrtva števila pa — oneču-venih, izzivajočih nevspehih na naših srednjih šolah.
In vzroki temu?
Tu je le dvoje mogoče: Ali je naša mladina proti drugi tako malo nadarjena, da ne more zadoščati zahtevam srednjih šol, ali pa tiči vzrok v šoli sami.
Prvi del te alternative je izključen; kdor našo mladino pozna, mora priznati, da nikakor ne zaostaja v bistroumnosti in um-stveni sposobnosti za mladino drugih krono-vin; nasprotno smemo trditi, da presega po prirojeni ji nadarjenosti druge. Torej moramo iskati vzroke tolikim nevspehom drugod.
Nekaterniki hočejo navaliti vsaj del teh nevspehov na ramena nekaterih profesorjev; a šolski odsek ni tega prepričanja. Profe sorji so večinoma mladi, znanstveno izobraženi možje, izkušeni odgojitelji, ki izvršujejo z vnemo in ljubeznijo svojo visoko nalogo. Mogoče, da so zahteve tega ali onega uči telja previsoke ali da ne odgovarjajo povsem didaktičnim načelom; ali take razlike med učiteljskim osobjem se najdejo povsod in ne morejo biti torej vzrok tolikim nevspehom v naših srednjih šolah.
Šolski odsek je marveč uverjen, da tičijo vzroki takih nevspehov v šoli sami, v njeni notranji uredbi in njenih osnovnih na čelih, in noče in ne sme prikrivati resnice, da velja to skoro za vse naše šolstvo, začenši pri ljudski šoli.
Visoki vladi je gotovo znana razina (ni-veau) našega ljudskega šolstva; ona dobro ve, da to ne zadošča niti po svoji uravnavi niti po svojih vspehih duhu časa, ve, da naSe prenapolnjene jedno- in dvorazrednice — in takih imamo največ v deželi — ne morejo privesti ljudske omike pri vsej prirojeni nadarjenosti naše mladine do one stopinje, do katere so jo privedle zmerno na
polnjene in dobro urejena večrazrednice v drugih kronovinah, kjer je večinoma celodnevni pouk.
A visoki vladi so istotako znane žalostne finančne razmere naše dežele, ona dobro ve, da posamezni okraji naše domovine omagu-jejo pod neznosnim bremenom naklad za vzdrževanje ljudskih šol, ki znašajo od 50 do 120 odstotkov, in da je deželna uprava napela skrajne moči v svrho, da bi označene okraje obremenila ter vsaj to obdržala, kar ima na polju ljudske šole. O zboljšanju teh šolskih razmer, dasi je zelo potrebno, po deželi sami ne more biti pri njenih sedanjih finančnih razmerah in potrebah niti govora.
Žito se obrača šolski odsek na visoko c. kr. vlado, naj bi priskočila deželi in naši mladini na pomoč z izdatno denarno podporo za vzdržavanje ljudskih šol, dokler si dežela denarno ne opomore, da lahko sama zadosti tej dolžnosti. Le tedaj ji bode možno zadostiti gmotnim zahtevam učiteljstva, ka tere so zelo opravičene; a le tedaj bo mogla tudi resno zahtevati, da si prisvoji učitelj popolno stanovsko izobrazbo ter da posveti vse svoje moči vzvišenemu smotru svojega poklica. Le tedaj se bodo mladeniči z veseljem poprijemali tega poklica, dočim Be mu sedaj odteguje, kdor le more; le tedaj bode tudi mogoče izvrševati načelo, ki bode stanu v čast in stvari v korist, načelo namreč, naj se nikdo ne sprejme v prvi tečaj učiteljskega izobraževališča, kdor ni dovršil z dobrim uspehom nižjih razredov srednje šole.
Če podpira prošnjo za vladno podporo že ta svrha, opravičuje jo dejstvo, da je naša grofovina v primeri z drugimi krono-vinami preobložena z zemljiškim in hišnim davkom, čemur ne more viBoka vlada ugo varjati. Dežela je na to stran preobložena že nad 30 let, zato je pa opravičena zahteva, naj bi ji prišla visoka vlada vsaj na tem polju na pomoč. Isto tako se ne da tajiti, da je bila naša dežela zelo zanemarjena glede na pouk in napredek pred 1. 1869, kar svedoči dejstvo, da dobiva kot odškod nino za tedanje normalne šole le 6.200 K v normalni zalog, dočim dobiva celo Istri» 46.000 K. Ni čudno potemtakem, če je dežela v šolstvu zaostala, kakor tudi ni čudo, če je v gmotnem oziru zaostala, kajti kjer ni skrbi za razvoj umstvenih moči kakega ljudstva, sta napredek in blagovitost nemogoča. Izvestno je, da nevedno ljudstvo ostane vedno ubožno.
ViBoka vlada je obljubila, uvažuje vse te momente, sama od sebe primerpo podporo našemu ljudskemu šolstvu ob času, ko so se pogajali italijanski in slovenski po slanci za ustanovitev dež. šol. zaloga, zato se pa dežela tudi trdno nadeja, da dobi tako podporo.
Le na ta način ji bo mogoče zvišati stopinjo ljudske omike, ki je temelj daljni izobrazbi mladine.
Šolski odsek ne more prikrivati, temuč mora izrecno poudarjati, da tiči jeden glavnih uzrokov tolikim neuspehom na naših srednjih šolah v učnih črtežih tukajšnje c. kr. vadnice, iz katere izhaja največji kontingent naše srednješolske mladine.
Tu se začne pouk v nemščini za ne-nemške otroke že v drugem šolskem letu in sicer na način, ki malo odgovarja peda-gogičnim načelom. V tretjem letu uporabi se večina ur za prevajanje stavkov iz materinščine na nemški jezik ; otroci imajo doma nalogo, da prevedejo od popoludne do dru-zega jutra toliko in toliko stavkov v nemščino, a od zjutraj do popoludne imajo zopet isto nalogo. Glavni smoter temu zavodu je, da si mladina prisvoji nekoliko nemščine; realije pridejo še le v drugi vrsti ali čisto nič v poštev. A materinščini, temu temelju naravne in zdrave odgoje mladine, na katerem sloni pristen in sistematičen razvoj umBtvenih sposobnostij detinskega duha, odkazane so tri tedenske ure, in še te neobvezno.	(Konec prih.)
ter finančna ministra Böhm Bawerk in Lu-kacs. Zvečer iatega dne so se vrnili ogrski ministri v Budimpešto, kjer je S zel! dalje časa konferiral z zunanjim ministrom grofom Goluhovskim. O konferenci sami listi ničesar ne poročajo in niti ne povedo, o čem se je vršil razgovor. Ker pa je kvotno in nagodbeno vprašanje sedaj edina zadeva, ki razburja vse državnike v naši monarhiji, je moči sklepati, da so na Dunaju zbrani minUtri razpravljali samo o tem vprašanju. Ker pa je dalje pričakovati, da se naša vlada še ni udala predrznim mažarskim zahtevam, se more soditi, da so bile ravno zadnje konference povod nepričakovanim poročilom, ki so včeraj krožila po Dunaju glede omajanega stališča Koerberjeve vlade.
F zadevi sprave mej tirolskima krščanskima strankama,
mej krščansko-socijalno in konserv. stranko, je došlo škofom v Solnogradu, Briksenu in Tridentu, kakor javljajo definitivno še ne potrjene vesti, pismo od svete stolice v Rimu, v katerem papež strogo opominja, naj Be deluje na to, da se zopet doseže toliko potrebna edinost med katoliškimi strankami v teh škofijah, in naj se vodivni krogi izogibajo vsemu, kar bi moglo provzročiti nove razpore. Tirolski krščansko - socijalni krogi nikakor ne verujejo temu prvemu in, kakor pravijo, nezanesljivemu poročilu.
Sestanek katoliških kmetov na Velehradu.
Impozanten shod je priredila katoliško-narodna stranka na Moravskem minulo nedeljo, dn6 22. t. m. Zbralo se je ondi po poročilu iz Olomuca nad 17.000 katoliških kmetov, somišljenikov katoliško - narodne in češke krščansko-socijalne stranke. Bil je ta kongres velikanska in veličastna demonstracija za idejo samostojne kmečke organizacije. Kot govorniki so nastopili: državna poslanca dr. Hruban in dr. S t o j a n, in deželni poslanec Ševčik, učitelj Kadlčak, urednik Šamalik in Šramek. Dobro premišljeni in temeljiti govori so bili navdušeno odobravani in je nada, da bodo obrodili obilen sad v blagor moravskega katoliškega kmeta.
Poljske zahteve na strankarskem shodu nemške socijalne demokracije
niso naš e milosti pri nemških sodrugih. Zastopnika poljskih socijalnih demokratov posl. Ledebur in Biskiewicz sta v posebni reso luciji naglašala, da poljski sodrugi sicer v političnih vprašanjih vedno soglašajo s svojimi nemškimi tovariši, da pa zahtevajo, da se upošteva njih narodnost. Narodnostni čut je dandanes močno razvit tudi mej delav-
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra.
Ministerske konference so se vršile predvčeranjim v ogerski mini-sterski palači na Dunaju. Udeležili so se jih: ministerska predsednika Koerber in Szell
aliiranih velesil bo od sedaj naprej energič-neje vplivala na svetovno politiko. Prvi in zadnji namen rusko francoske politike je evropski mir. V to svrho hoče poseči po skrajnih sredstvih za slučaj, da bi Be kakorkoli motil evropski mir. Sicer pa je došlo v javnost le malo tega, kar se je govorilo tako-rekoč med štirimi očmi. Le to nekoliko moti razne evropske politike, da je imel car tudi daljše konference z nemškim cesarjem, oziroma grofom Btilowom, ki, kakor znano iz raznih govorov, nista posebna prijatelja carjeve mirovne ideje.
Francoski parlament prične svoje delo, kakor po navadi, dne 4. novembra, vendar se je budgetna komisija poslanske zbornice že sošla i a pričela svoje delo. V prihodnjem zasedanju pride v prvi vrsti na dnevni red razprava o ustanovitvi starostne zavarovalnice za industrijske in kmečke delavce, potem pa takoj Blede prošnje nekaterih moških in ženskih redov za avtorizacijo. Razprava o proračunu za prihodnje leto se prične v zbornici 15. novembra.
]>01»isi.
S Stare Oselice, 23. sept. (Napred-njaki.) Pred nekaj tedni je ponoči ob četrt 11 prišel v naše župnišče mož novooseliške fare, da bi »zaznamoval« župnika, kakor mu je zvečer obljubil. Pa župnik je spal v zadnji sobi, in mož je odšel. »Preiskava« je dognala, da je to bilo »razžaljenje časti!« Bravo.
Včeraj sta v gostilni, kjer je župan in mežnar ob enem (v eni osebi), razgrajala dva naprednjaka, da jih je gostilničar s težavo ven pognal. — Ustavita se pred žup-niščem, druge hiše tu ni, in zmerjata in upijeta, da pride župnik ven. Bilo je ravno pred jubilejsko procesijo, in ljudje so se zbirali, da bi šli skupno v cerkev. Župnik stopi k hujšemu in ga vpraša, od kod je. »Waist a Watsch'n, verdammter Hund«, odgovori naprednjak in, ko ga župnik pahne od sebe, zabliskne v njegovi roki nož. Tudi tovariš seže v žep in oba tiščita v župnika, ki se s knjigo v roki hitro zavaruje za hrastova vrata. Tudi »razžaljenje časti« ? Zdaj bomo pa hodili z revolverjem še v cerkev. Kaj?
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. septembra.
Prem. celovški knezoškof dr- Job.
K&hn je prišel danes zjutraj na obisk našega g. knezoškofa ter popoludne počastil s svojim obiskom tudi „Katoliško tiskarno" in z velikim zanimanjem si ogledal po-samne naprave.
Umrl je včeraj 24. t. m. v Kamniku gospod Luka Bergant, tamošnji župan, posestnik in načelnik »prve okrajne posojilnice«. Rajni je bil veren, za vse dobro vnet mož. Vse ga je ljubilo, vse spoštovalo. Bil je blag značaj, ki ni znal bližnjemu škodovati. Dne 19. t. m. je v mestni hiši, kjer bila volitev, padel in od takrat ni vstal več. Nekateri so trdili, da ga je zadela kap, drugi so rekli, da so se mu možgani pretresli vsled padca. Rešiti ga ni bilo mogoče. Ob njegovi krsti žaluje 801etna mati in pet mladoletnih otrok, ki so Bedaj brez matere očeta. Kamnik pa je izgubil zopet jed-nega najodličnejših katoliško - narodnih meščanov. Pogreb rajnega se bo vršil v četrtek dne 26. septembra ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na žaljsko pokopališče. Blagi rajni počivaj v miru!
25-letnico mašništva praznujejo danes na Brezjah gg. župniki: V. Aljančič Jan. Brence, Jan. Golob, Jak. Korit n i k in A. Turk. Majhno število kaže,
stvom, ki ne more ostati mirno, če se teptajo njegove pravice. Proti tej resoluciji so pa odločno nastopili razni nemški govorniki, posebno poslanec Pfannkuch in neka Luxem-burg, ki je izjavljala, da je le neznatna peščica ljudij, ki se ukvarjajo z narodnostno agitacijo in ki so vneti za socijalno demokracijo še le v drugi vrsti. Taki elementi samo ovirajo vspešno delovanje socijalne de mokracije v Nemčiji. Vsled_ tega jih mi nikakor ne silimo v zvezo. Če jim je kaj za nas, se nam bodo že približali. — Tako govore vodje »mejnarodne« socijalne demokracije. Resolucija je bila kajpada odklonjena.
Naslednikom poslanika grofa Reverterá, ki sicer še ni stopil v pokoj in se tudi ne ve, kdaj se to zgodi, bo bržkone imenovan bivši ministerski predsednik grof Franc Thun. Milanskemu »Secolu« poročajo namreč z Dunaja, da se v krogih, ki imajo ožje zveze z dunajsko nuncijaturo, z vso gotovostjo trdi, da bo to vprašanje v bližnjih dneh definitivno rešeno in sicer skoro gotovo v prilog grofa Thuna. Le za slučaj, da bi grof Thun odklonil to mesto, česar pa poučeni krogi ne pričakujejo, bo naslednikom grofa Rever- I da je zeló g0Bp0darila smrtna kosa mej so
i	I • r I____ ___i., k». \7n(ilrnmi ima. I . . . . « . • .	•	< •__JnAnlmln nlat<
tere na poslaniškem mestu pri Vatikanu imenovan sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu grof Szechén. Z imenovanjem grofa Thuna bi bili v Rimu izredno zadovoljni. O razgovoru med čarom in Loubetom ter med obema zunanjima ministroma grofom Lambsdorfom ter Delcassejem priobčuje »Indépendance Belge« iz peresa svojega pariškega dopisnika daljše poročilo, kateremu povzamemo sledeče : V splošnem Be je do polnila in razširila alijanca. Razširila Be je .ozir mnogih važnih točk. Skupna akcija obeh
šolci. Naj bi vsaj ta petorica dočakala zlate maše !
Is tržaSke Škofije. Kapitularnim vi-karijem tržaške škofije je izvoljen monsignor P e t r o n i o. »Piccolo« je zadovoljen.
Žaljenje škofa Šterka v istrskem dež. »boru. Nad dejstvom, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, se zgražajo tudi drugi listi. „Information« pravi, da obnašanje laških dež. poslancev, ki se v znak sožalja na predlog slovanskih poslancev niti b sedežev niso hoteli vzdigniti, mora obso-
diti vsak olikanec. Klic „Divjaki !* so rabili člani slovenske manjšine napram laškim poslancem v očigled takega obnašanja. Nihče ki človeško čuti, ne more takega obnašanja označiti drugače, kajti celo za predlog slovanskih poslancev, naj se seja dež. zbora ne vrši na dan pogreba, so glasovali samo poslanci slovenske manjšine, laška večina pa je obsedela I
Imenovan je pravni praktikant pri deželnem sodišču ljubljanskem g. Fr. Per-nuš avskultantom
Matura v Kranju. Dne 23. t. m. so bili na kranjski gimnaziji ponavljavni izpiti za maturo. Skupno je bilo letos na tem zavodu proglašenih zrelimi 23 kandidatov in sicer: Jan. Aibe (z odliko), Jan. Bernot, Jan. Cof, Jak. Cebulj, Mat. Dagarin, Val. Eržen, Jos. Hacin, Jan. Jane, Mat. Koželj, Jan. Kralj, Jos. Meš, Andr. Osel, Fr. Pezdič, Jan. Pirnat, Fr. Porenta, Vlad. Premrov, Mih. Rostohar, Ben. Sabothy, Evg. Sajovic, Jan. Sorčan, Pavel Šavnik, Jan. Ušlakar in Fr. Vrhovnik.
Nemški vojaki v Trstu. „Edinost" poroča: Včeraj dne 24. t. m. nekoliko pred 11. uro dopoludne so na Lloydovem parniku »Franc Ferdinand" dospeli v tržaško luko nemški vojaki, ki so na potu iz Kitaja v domovino. O tej priliki je došlo v naše mesto več avstrijskih in nemških častnikov, mej istimi tudi komi poveljnik vitez Succo-vaty, polkovnik v generalnem štabu Friderik Eckardt, major Ivan Kettler iz kraljevega pruskega vojnega ministerstva, več nemških vojaških zdravnikov in drugi. Poveljnik nemškega bataljona je major pl. Forster. Na obrežju so pričakovali nemške vojake zgoraj omenjeni in še mnogo drugih častnikov vojske in mornarice ter nekaj stotnij domačega pešpolka št. 97 z godbo na čelu, nekaj stotnij domobrancev in četa vojakov vojne mornarice. Častniki in vojaki so bili vsi v paradni uniformi. Na obrežju se je zbralo veliko radovednega občinstva. Ko se je parnik pristavil, zasvirala je domača vojaška godba nemško himno „Heil dir im biegeskranz". Ko je godba odigrala, vsklik-nilo je vojaštvo — samo vojaštvo — trikratni »hura!« Po dovršenih vsprejemnih ceremonijah, se je več podčastnikov našega vojaštva podalo na krov parnika, kateri se porazdele med nemške vojake, da jih bodo vodili po mestu in okolici. Nemški vojaki bodo prenočevali na parniku, v katerem so se pripeljali v Trst. Včeraj ob 7. uri zvečer je priredil predsednik avstrijskega »Lloyda« na parniku »Habsburg« diner nemškim častnikom na čast. Na dinerju je svirala godba 97. pešpolka.
Umrl je v Gorici c. kr. davkar v pokoju g. Miha Andrejčič v 60 letu svoje dobe. V priznanje svojega delovanja je bil odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge.
V zadevi uravnave Pesnice se
bode vršil v kratkem v Mariboru shod vseh onih posestnikov, katerim ob času povodnji napravi reka mnogo škode.
Pri občinskih volitvah v Korminu so se slovenski liberalci združili z zagrizenimi laškimi liberalci proti laški konservativni struji. Glasovi slovenskih liberalcev so odločili zmago laških liberalcev.
Stavka dijakov. Na zagrebški realni gimnaziji imajo stavko dijakov. Dijaki zahtevajo, da se odstrani prof. matematike dr. Majcen. Ravnateljstvo je zahtevo dijakov odklonilo, na kar so dijaki izostali iz šole.
Vipavsko vino. Piše se nam iz Vipave: V kratkem spravijo Vipavci svoj glavni pridelek pod streho. Dež je sicer precej nagajal, vendar imajo Vipavci letos precej vina, morda že od 1. 1875 ne toliko. Vinski kupci dobe letos v vipavski dolini na izbero dobrega naravnega vina, da jim ni treba iskati italijanskega in tirolskega pe-tijota. Posebno vabimo vrle Gorenjce, katerih pogrešamo že nekaj let. Cena vinu je 11 do 14 gld.
Promenadni koncert priredi »Ljubljanska meščanska godba" v četrtek od pol 8. do pol 9. ure zvečer v »Zvezdi«. Ako bi bilo vreme neugodno, se vrši isti v petek zvečer.
Ljubljanske novice. Umrl je včera absolvirani osmofiolec g. Franjo Šuber. Pokopan bo jutri popoludne ob '/» 4. uri. N. p. v m.! Umrl je tukajšnji policijski nad-
stražnik g. Fran Potoka r. — Z rešilnim vozom so prepeljali danes opoludne v bolnico nekega moža, ki je na dvorišču liše g. Grošlja tako nesrečno padel na neki onec, da sije prerezal žilo na roki. — Ka-i v c i nočnega miru so bili nocoj zopet vojaki, topničarji in pešci. Pred »Lloydom« se je vnel mej 1. in 2. uro pravcati pretep, tfeki častnik je aretiral več vojakov, dva sta ušla. — Nemški vojaki mimo Ljubljane se pripeljejo jutri z dvema vlakoma in sicer pride prvi vlak ob 5 uri 42 minut zvečer, drugi pa ob 6 uri 57 minut zvečer. Vlaka se bodeta odpeljala iz Ljubljane ob 7 uri 30 minut oziroma ob 7 uri 45 minut zvečer. Na kolodvoru bode vojake pozdravilo častništvo tukajšnje garnizije in deputa-cije moštva. Na kolodvoru bode častništvo imelo skupno z našim častništvom večerjo. Občinstvo ne bo Brnelo na peron.
Razpis notarskih mest. Vsled smrti notarjev Ivana Gogola in Viktorja Schon-wetterja ste razpisani dve notarski mesti v Ljubljani. Prosilci naj svoje prošnje vlože do 12. oktobra t. 1. pri notarski zbornici v Ljubljani.
Vinska letina v Istri. Iz Pazina se nam piše: Po letošnjem suhem poletju imeli smo tudi v Istri štirinajst deževnih dnij. Vsled tega so bili vinogradniki v ne malem strahu, da se bo grozdje pokvarilo, in je res počelo na mnogih krajih zgodneje gnjiti. Toda, hvala Bogu, v tem tednu je nastalo lepo gorko vreme, kar je vso naravo iz nova poživilo. Trta obeta letos dosti pridelka, grozdje zori lepo. Da ni deževje toliko časa trajalo, bi bilo letošnje vino boljše od lan skega, a vendar je pri tem vremenu upanje, da ne bo zaostajalo. Trgatev še ni po čela, bo pa proti koncu meseca. Cena grozdju bo najbrž nizka, od 6 do 9 kr. po kilogram. Pri tako ugodni ceni priporoča se zadrugam in posameznikom, naj poskusijo z nakupovanjem grozdja, '¿a svet se lahko obrnejo na gospodarska društva v Buzetu, Bermu, Pazinu in Tinjanu.
Povozil je 19. t. m. neki voznik na cesti proti postojinskemd kolodvoru 20 me secev staro hčerko Marije Milavec. Otrok je dobil na glavi in desni roki take poškodbe, da bo težko okreval. Oddali so ga v tukajšnjo bolnico.
Zastrupil se je v Dobrepoljah pri Ilir. Bistrici znani reški veletržec Iv. Lukežič iz Tolmina.
Služba učitelja-vodje je razpisana do 10. oktobra na enorazrednici v G r i b -1 j a h. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Črnomlju.
V poštnem prometu z Bulgarijo
dopuščeni so nadalje tudi poštni zavitki do 5 kilogramov teže.
Razglas. Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaškega oskrbovalnega skladišča v Ljubljani poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne v c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani obravnava radi preskrbe mletja eraričnega žita in radi vožnih cen za prepeljevanje žita v in iz mlina. Obravnava se vrši na podlagi pismenih ponudb, katere se morajo do 1. oktobra t. 1. 10. ure dopoludne zapečatene izročiti obravnavni komisiji. Lastniki mlinov, ki donesejo zipričevalo politične oblasti, da so solidni in zadostno premožni, so oproščeni položitve vadija, kateri znaša pet odstotkov. Zmleti je do 1000 meterskih stotov rži. Ponudbe Be morajo staviti za mletje in prevažanje žita oziroma moke in sicer ločeno. Natančni pogoji in ponudbeni vzorci se lahko vpogledajo vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani.
Razglas. Glasom odbora c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 16. sept. t. 1. so dopisnice in odprte poštne karte z okraski ali podobami iz mineraličnega prahu, iz steklenega drobirja, iz steklenih krogljic, iz peska, iz kovinskih delov itd. od 1. oktobra t. 1. dalje iz poštnega prometa z Nemčijo izključene. V svetovnem prometu so take pošiljatve kakor do sedaj dopuščene. Glede notranjega prometa kakor tudi glede prometa z Ogersko in zasedenim ozemljem je mero-dajno kakor do sedaj vodilo, da se imajo take pošiljatve v zmislu pisemsko-poštnega tarifa št. 36, točka 2 tedaj iz poštnega prometa izključevati, ako je iste pc njihovi ka-
kovosti prištevati onim predmetom, kateri bi mogli poštne uslužbence ali druge poštne pošiljatve poškodovati oziroma onesnažiti.
Ravnateljstvo o. kr. državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila 1. oktobra t. 1. v Beljaku ponudbena razprava za dobavo raznih predmetov iz bakra, cinka, brona, medi, (Messing) svinca in železa. Podrobne pogoje ponudbene vzorce itd. je moči pri imenovanem ravnateljstvu vpogledati in se tudi na zahtevanje proti plačilu poštnine dopošljejo. Vsaka pola ponudbe je kolekovati z 1 krono. Ponudbe se morajo najkasneje do 1. oktobra t. 1. 12. ure opoludne vložiti pri navedenem ravnateljstvu. Množina in kakovost predmetov, ki jih je dobavati, se lahko poizve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Zvišanje carine na Kitajskem C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da stopi dne 7. nov. t. 1. vsled končnega v Pekinu 7. t. m. s kitajskim pooblaščencem podpisanega zapisnika v veljavo zvišanje carine na 5% dejanske vrednosti blaga. Za blago, ki je že na morji, velja desetdnevno podaljšanje. Predmeti, ki so bili doslej ca rine prosti, so istotako od omenjenega dne podvrženi 5% plačilu carine, izvzemši malega števila predmetov, ki se bodo pozneje naznanili.
*
Povelje srbskega kralja. Na po
velje kralja Aleksandra se mora danes rojstni dan kraljice Drage po vsej Srbiji slovesno praznovati. Da to svoje povelje kralj Aleksander malo omili, bode osrečil srbsko ljudstvo danes z mnogimi odlikovanji in pomiloščenji.
Velik požar. Iz Bergena se poroča: V zalogi tvrclke z manufaktumim in koloni-jalnim blagom Alvers je nastal včeraj požar, ki je uničil več poslopij in nekaj manjših ladij za odvažanj« blaga. Na požaru je eden gasilcev zgorel. Škoda je velika.
Kaznovan časopis. Ruski minister notranjih zadev je za mesec dnij prepovedal prodajo posameznih števik časopisa »Petersburgskaja Gazetta«.
Beda učiteljic na Ruskem. Rusko časopisje poroča, da je v okraju Pskow učiteljica Jeremijew umrla vsled lakote. Dobivala je na neki vaški šoli na mesec 7'/, rubljev. Imela je revno mater in od te sramotno male plače je dajala del plače še materi. „Novosti* pišejo, da 11.535 učiteljev in učitelnc katere plačuje sveti sinod, ima komaj 16 kr. na dan plače.
Mac Klnley pred smrtjo okraden. Iz Buffilo se javlja: Zadnji dan pred svojo smrtjo je rekel Mac Kinley postrežniči: »Imel sem prej uro in denarnico. Videl sem, ko mi je nek neznanec po napadu oboje vzel«. Res se je dognalo, da so tatje razburjenje in zmešnjavo, ki je nastala po atentatu porabili v to, da so ranjenemu predsedniku ukradli uro in denarnico. Mac Kin leyeva zapuščina ni velika.
Židovska univerza. Židje bodo v Novem Yorku ustanovili svojo židovsko univerzo. Ta univerza se bode otvorila 1. 1902. Dosedanja vseučilišča so Židom premalo židovska. Ako bodo v Ameriki imeli premalo židovskih vseučiliških profesorjev, jih bomo iz Avstrije z veseljem poslali v Ameriko.
Obravnava proti morilcu Mac Kinleya. Me) včerajšnjimi brzojavnimi poročili smo naznanili, da se je v Bulfalo pričela obravnava proti morilcu Mac Kinleya Szolgoszu. Sodna dvorana je zastražena. Morilca so pripeljali v sodno dvorano skozi podzemeljski hodnik, ki veže sodišče z jet-nišnico. Zagovorniki trdijo, da Mac Kinley ni umrl vsled strelov, ampak vsled napač nega načina zdravljenja, in pravijo, da je morilec blazen.
Kotiček za liberalce in — »svi-njarje«. »Slov. Narod« je prinesel notico, češ, da ie »neki« duhovnik, katerega imenuje v liberalnem žargonu »žegnanega svi-njarja«, se nesramno obnašal. Mi smo pozvali »Narod«, naj pove ime. »Narod« je rekel, da imena n e v o, dasi se je lagal, da je bil duhovnik iz ljubljanske škofije. Mi Bmo pozvedeli stvar. Bil jo znani Bezeljak v Ljubljani, kateri je počenjal tod svoje norosti. »Narod« je vedel, da je to Bezeljak, ki ni imel duhovske obleke, »Narod« je vedel, da je Bezeljak suspendiran, in da ljubljanski škof prav nič ne more zato, da mu javna oblast pusti, v sra moto ne le cerkvi, ampak tudi njej sami, uganjati norosti, katere so v kulturnih državah kaznive. Torej je »Narod« lagal in
8o krivici podtaknil vsej duhovščini Ijub-„anske škofije grdobijo človeka, ki ne spada med njo, ampak — med liberalce. Toliko v pouk liberalcem in »svinjarjem«. Liberalna gospoda, res po blatu brskate, kakor one živali, katerih ime tako radi da-
jete drugim! — Le eno vprašanje še: Kako je neki to, da je Bezeljak prost? Cerkvena oblast je storila, kar je mogla. Kaj na posvetna oblast? Iz norišnice so ga dali, ker baje ni nor. Iz »Naroda« zvemo, da policija ve zanj in za njegovo počenjanje, a ga ne prime, dasi proti nesuspendi-ranim duhovnikom javna oblast jako hitro najde pripravne paragrale. Odgovor torej, kdor ve: Zakaj je B«zeljak prost? Gospodje Korošec, Ferjančič, Ž »gar morajo vendar v ječo?
Društva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) je zborovalo 21. t. m. v prvič po počitnicah. Predsednik dr. K o p f i w a otvori sejo spominjajoč so s toplimi besedami umrlega častnega člana dr. Keesbacher-ja. Deželni odbor je daroval tudi letos zopet 200 kron za dr. Lčjschner-jevo ustanovo; društvo mu izreka najtoplejšo zahvalo za ta dar. Pri-marij dr. Slajmer j a potem demonstriral več zaniirivih slučajev iz trebušne kirurgije ter Rontgen - lotogramov različnih kostolomov. Nekateri Člani društva so se domenili, da se udeležč dnd 28. t. m. seje društva lečnikov v Zagrebu, ter so vabijo vsi oni gospodje društveniki, kateri se nameravajo udeležiti tega izleta, da se snidejo v soboto pri opo-ludanskem brzovlaku.
Telefonska in brxojavna poročila.
Dunaj, 25. sept, (0. B.) Cesar se poda 29. t. in. na lov v Murzsteg in se vrne dne 3. oktobra.
Dunaj, 25. sept. Vodstvo konservativnih veleposestnikov v drž. zboru namerava grof Edvard Palffy odložiti. Cuje se, da bode vodstvo prevzel grof Ernst Sylva Ta roue a.
Dunaj, 25. sept. Župan dr. Lueger bode nemške vojake pozdravil na kolodvoru imenom Dunaja.
Gorioa, 25. sept. (C. B.) Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj proučuje vprašanje glede železniške zveze Sv. Lucija-Tolmin-Predii in podaljšanja vipavske železnice od Ajdovščine do Postojne v sporazumu s kranjskim deželnim odborom. — Zasedanje je bilo potem zaključeno.
Krakcvo, 25. sept. Pisatelj Sever Maoiejovski je umrl.
Teâin, 25. septembra. Da se poravna razpor mej Cehi in Poljaki v Šle-ziji, se bode vršil v kratkem v Tešinu sestanek čeških in poljskih deželnih poslancev.
Rim, 25. sept. „Tribuna" javlja, da pride rektor Pazman za profesorja teologije na zagrebško univerzo. Rektorjem zavoda sv. Jeronima bode imenovana „indiferentna" oseba in bode zavod pristopen Hrvatom pa tudi pro-testujočim Dalmatincem.
Belgrad, 25. sept. Skupščina in senat sta s kraljevim ukazom sklicana na 14. oktobra.
Draždane, 25. sept. Saška podružnica evangeliške zveze je zopet dala 200.000 mark za protestantsko gibanje v Avstriji.
Kiel, 25. sept. Cesar Viljem se poda novembra meseca na Angleško k slavnostim kronanja angleškega kralja.
Pariz, 25. sept. Na vse francosko časopisje je napravilo najmučnejši uti-sek, da je car pooblastil nemškega cesarja, naj gre v obmejno rusko mesto in ondi v carjevem imenu tolaži pogo-relce.
Bulfalo, 25. sept. Pri razpravi proti morilcu Mac Kinleya Szolgoszu so porotniki proglasili obtoženca krivim in bo torej v smislu obstoječih določb umorjen s pomočjo elektrike.
Bruselj, 25. sept. Leyds je poslal avstro-ogerski vladi pismo, v katerem v imenu obeh južno-afriških republik protestuje proti prodaji konj in sedel angleški vladi in zahteva odgovora.
Ladysmith, 25. sept. Železniška proga pri Paardekopu je pretrgana. Deset voz je skočilo s tira. Ubitih je 6 mož in 30 konj.
Durban, 25. septembra. Cuje se, da Bothove čete stoje ob reki Blood. Dewet je v Oranje državi.
London, 25. sept. Kruitzingerjev oddelek je znova udri v kapsko kolo-
nijo ter blizu Horschela zajel angleški tabor. Angleške izgube so velike. Bri-■ gad nega generala Murraya, 4 častnike in 39 mož so Buri ubili, nad 150 ujeli.
—	General Dewet je z 2000 možmi na potu v Natal.
London, 25. sept. Uradno se naznanja, da so izgubili Angleži v boju z generalom Botho 17. t. m. 230 mož.
—	Kitehener meni, da so se Buri v Natalu obrnili p.oti severu.
Umrli ho:
23.	septembra. Jožef Doberlet, knjigovodje sin, 3 dni, FranCiSkanske ulice 10, življenjska slabost. -Marija Dralka, dvornega svetnika žena, 70 let, Dvorni trg 1, spridenje jeter.
24.	septembra. Jožefa Bokšič, strojevodje žena, 39 let, Dunajska cesta 12, vsled raka v želodcu,
V bolnišnici:
22. septembra. Jera Jeras, zidarja vdova, 70 let, hemiplegia dextra. — Antonija Čebule, nadsprevod-nika žena, 61 let, vsled raka.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dn6 14. do dne 21. septembra.
Goveje meso I. v. kg
>	» II. » »
>	» III. > » Telečje meso . » Prašičje » sveže »
» » prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . • » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . » Slanina sveža . »
>	prekajena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter
» kisla . <
Med.....kg
Piščanec . . . . Golob . , . . .
Raca......
Zajec.....
K1TT
K h
100 kg 17 80
Pšenična moka 100 kg Koruzna » Ajdova » Fižol, liter , Grah, » . Leča, » . Kaša, > . Ričet, » Pžen;ca . Rž . . . Ječmen . . » Oves ... » Ajda ... > Proso, belo, » „ navadno » Koruza . . » Krompii . » Drva, trda , ms » mehka, » Seno, 100 kg . Slama, > > , Stelja, » >
Meteorologlftno porodilo.
f ¡Sina nad moriem 306-8 m. »rednii zračni tlak 736-0m»
I
Cu opa-»mji
Stanje b»ro-nietr»
Ts=ps- : rutara
JK>
OllljB I
V.tr.rt
N«tx>
241 9 zvej. I 734 9
Q.| 7. zjutr. I 733-4 [2. popol-l 733 5, Srednja včerajšnja temperatura 17 9
17 7 ! brezvetr.
15 8 I 17 4
si sever sr. jvzh
oblaùno
oblač. dež normale :
! a « i*:
18 i3 6*
t
929 1-1
,40
Mestna občina Kamnik naznani tem
potom žalostno vest, da je gospod
Luka Bergant
župan in posestnik
danes preminul.
Pogreb bo 26. t. m. ob 4. uri popoludne-V Kamniku, 24. sept. 1901.
927 1-1
Stresen Josip naznanja v svojem in imenu svojih otrok Ivana, Avgusta in Joslplne vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrla po dolgotrajni, mučni bolezni iskreno ljubljena, nepozabna, skrbna soproga, oziroma mati, stara mati, tašča m teta, gospa
Katarina Stresen roj. Stibil
posestnloa ln trgovka z zeljem
danes v torek, dne 24. t. m., ob četrt na 12. uro dopoldne, večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti.
Pogreb pojde v četrtek, dn6 26. t. m., popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Pri brvi št. 4 v Trnovem, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Blago pokojnicc priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 24. sept. 1901.
'»•'^n-i
930 1-1
Okrajna posojilnica v Kamniku
javlja žalostno vest, da je nje načelnik g.
Luka Berjanf
župan In posestnik
danes preminul.
Pogreb bo 26. t. m. ob 4. uri popoludne Kamnik, 24. sept. 1901.
Ravnateljstvo.
Jliša z vrtom
v Šent-Vidu pri Ljubljani
se, proda iz proste roke. — Več se izve v Št. Vidu 6t. 15, blizo kolodvora. 812 li
Išče se
dobra, verna, postavna in zanesljiva
kuharica,
katera naj bi, če treba, znala tudi samostojno gospodariti. Znati mora nemško in slovensko. — Nastopiti je, če mogoče, 2. oktobra t. 1.
Ponudbe s spričali in z napovedjo zahtev so poslati
družini Andrej Gassner
925 s—i v Tržiču na Gorenjskem
v Vel. Poljanah pri Crtueku it. 32, se d& V najem za več let. Je na novo prezidana, ima prodajalnico. dve sobi, klet m zemliišSa zraven. Vol. Poljane so nova fara, vas šteje 46 hiš. številk in nima druge prodajalne. — Oglasiti se je pri Fr AndolJku ravno tam. — Cena po dogovoru.
Ol jnate barvev kosit?rnif1 skat|J,cah za
i	. ,	razprodajalce in lastno
uporabo se dobž pr, tvrdki BRATA EBERL y Ljubljani, frančiškanske ulice 228 5 12—3 Vnanja naročila proti povzetju.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnin* in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 22 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante.
Dve deklici
se sprejmete na hrano in stanovanje
v bližini slovenske dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu za mesečno plačo 16 gld. Vrt pri hiši.	915 2-2
Kje, se poizve v upravništvu „Slovenca".
1 w \
m
v Ljubljani stalna stranka. Želi si tri sobe
s pritiklinami.
Ponudbe naj se pošljejo tvrdki Jan. Perdan v Ljubljani.	926 2—1
^t ajerska ROÖ	A	C!	rïSEES
5ÖSELA VO^ÜP^P - SVETOVNOZNANA (OSVEŽUJOČA B1JACA. Nepresegtjiva zdravilna voda. |			
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 351 35 32

HI

rff
aikiž
»¿»o
-m -m
jvyy
-m
iSi/i
aatg
-m
VAS -»g
¿saj
IP'S
'SPS
»v/ '»JJ/JC
¡aü3

I voMo^O^O^^^^^ol tt vil/	0 V^ft^
Pozor!
Pozor!
/l\anufakurnci trgovina c*> ^ *t>
pri sv.Cirilu in Mefodu v Ljubljani
Liiigarjeve ulice, zraven loterije
prodajala bode od danes nadalje do 25. oktobra- -
ra
K M« ..........................1.........
W .iiiiiii.i.i...ii.iiiimii..i..i... h	.iimiii...mi.iiiiiii.....i.....i
I»*»
Slavno občinstvo naj nikar ne zamudi te izredno ugodne prilike za najcenejši nakup vseskozi dobrega, trpežnega blaga.
914 2-2

in
m
¿'AK'
Bdil
¿Mtoh-vm»j
gtSs ¿WZ
yjvsr
'>WT
iPÇ
>hMîk»—
Mr
Dunajska borza.
Oni 26. septembra.
Skspni državni dolg v notab ...
Skupni državni dolg ▼ srebra.....
tvitrijika zlata renU 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4•/„ 200 kron .
Ogerska ilata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . ... ■ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London riita ...........
Htmški dri. bankovci sa 100 m. nem. dr*, vel)
. 98-45 . 9b 30 . 118 86 . 96-66 . 118-40 92 35 , 1613-610 75 839-17», 117-17»/,
20 mark.............23-42
20 frankov (napoleondor).......19 01
Italijanski bankovci.........9185
C. kr. cekini............11'32
Dni 24. septembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . .	190 60
6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170 -
Driavne srečke 1. 1864, 100 gld.....212-60
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 100 kron .	95 10
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143-—
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 ....	266-75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105-25
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ .	94-16
Prijoritetne obveznice državne leleznice . .	—
» > južne železnice 3°/0 .	343 76
> » južne železnice 6°/0 .	120' —
» » dolenjskih železnic 4°/0 .	— ■ —
Kreditne srečke, 100 gld..............396 -
4"/, «rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	490- -
Avstrijskega redečega križa srečke, 10 gld. .	46-50
Ogerskega » , » 6 » .	2350
Budimpešt. bazilika • srečke, 6 gld.....16 80
Rudolfov» srečke, 10 gld.......66—
Sa'move srečke, 40 gld.......
St Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
LjubljansKe srečke.........
Akcije anglo-avBtiii3ke banke, 200 gld. • Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . ■ • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. • * Splošna avstrijska jtavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska druib», 70 gld. Papirnih rabljev 100........
233— 280 — 394 --63 60 259 50 £6480— 810 — 80 — 125-336 60 420 — 263 25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. iavarovanja za igube pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naroAU na boril.
99
Menjarnlčna delniška družba
HEBCIIBM
I., ffellzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobilgusi 2.
* Pojasnila ~tXL v vseh |*spodarsklli in Inanfislh itvarck, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklli vrtdststalfc papirjev in vestni ivitl za dosego kolikor je mogoče Tisooogi obrestovanja pri popolni varnosti gr naloženih glarnlo. "MM