PoSUha plažam ▼ tofortt Leto XI., št. 124 LjobOana, petek 30. maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.-— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3- Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. JUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon fa. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Zaupnica Macd onaldovi vladi Vzroki ostavke sira 0swalda MosIeya - Churchill svari Macdonalda pred LIoyd Georgeom London, 29. maja. AAd. Predlog konservativnih poslancev o vladni politiki glede reš.tve brezposeinostnegi vprašanja je bil nocoj v poslanski zbornici zavrnjen z 270 proti 241 glasovom. V teku seje je sir Osvaid MosIey obrazložil vz.roke, ki so ga prisilili, da je podal demisijo. Govornik je omenit da je predlagal ustanovitev posebne centralne organizacije za pobijanje brezposelnosti in novi načrt za pokojninsko zavarovanje, po katerem bi stopilo v pen-zijo 280.000 starejših delavcev in velike predloge za javna dela. Mosley je nadalje izjavil, da bi se s stroški 10 milijonov funtov preskrbelo deio 700 do 800 tisoč osebam, dočim bo po sedanjem vladnem programu za omiljen je brezposelnosti zaposlenih komaj 80.000 oseb. Govornik je zaključil, da je vlada odklonila njegove predloge in da ie zato odstopil. Njegov govor so poslanci poslušali z velikim zanimanjem. Bito je čuti več ogorčenih medklicev, naperjenih proti vladi. Posebno živahni so bili konservativci m delavski levičarji. Mirnejše razpoloženje je nastap'lo, fco je pričel govoriti voditelj liberalcev Lioyd t.ie-orge, ki ie povprašal Macdonaida, kako si zamišlja prijateljske razgovore med zastopniki opozicje m vlade o merah za oni il je nje brezposelnosti. Ako žel: Macdonald v resnici sodelovanje opoz«-cije, potem mora že dati tej tudi primerno mesto in upoštevati njene predloge. Vlada naj najame veliko notranje posojilo, s katerim bo finansirala obsežna javna dela. s katerimi bo znatno znižala število brezposelnih — in ustanovi poseben odbor, v katerem bodo zastopani poleg vlade tudi člani opozicije. S tem predilogom pa ni bil zadovoljen Churchill, kfi ga je odklonil v imenu konservativcev ter svaril Macdonalda, naj nikar ne pokliče v tak odbor tudi Lloyd Georga, če noče doživeti, da bo moral v kratkem izročiti vodstvo delavske stranke — Lloyd Georgu. Končno je še govoril minister Tho-mas in zagovarjal vlado, ki je odklonila načrt sira Oswalda Mosleya za omi-ljenje brezposelnosti. Lordi odobravajo postopanje vlade v Indiji Gandijev pokret je potreba zatreti - Zasluge policije in vojske za vzdrževanje miru London, 28. maia AA Na današnji seji lordske zbornice ie lord Peel zahteval poročilo o položaju v Indiji. Govornik je izjavil, da bo indijska vlada prejela vso podporo za potlačenje nemirov, ki so bili organizirani iz običajnega središča. Govornik je predlagal naj se namesto, da aretirajo voditelje nemirov energično uničijo središča prevratnega gibanja. Vlada mora tudi storiti vse, da prepreči zlonamerno komentiranje angleške politike po domačem časopisju. Lord Reading je dejal, da kar je novega in resnega pri sedanjih nemirih, je to, da se je ustanovila v Indiji organizacija, ki vodj affltadjo za državljansko neposlušnost. Ta neposlušnost se ne sme to-lerirati in vlada mora uporabiti vsa sredstva, da to gibanje zatre. Podtajnik za Indijo Earl Russell je podal pregled o položaju v raznih središčih Indije in naglasi!, da je lojalnost indijske armade izven vsake diskusije. Govornik je hvalil delo indijske policije, na katero so večkrat metali opeko in insultirali. Policija se je branila le v skuainem primeru ter pokazala veliko potrpežljivost pri demonstracijah in je rabila orožje le v skrajni potrebi. Končno je Russell izrekel priznanje indijskemu podkralju, lordu Irwinu, ki je pokazal velikansko potrpežljivost in ni na- pravil inčesar, kar bi se lahko smatralo za izzivanje. Vlada je dala podkralju zagotovilo, da uživa njeno polno in neomejeno podporo. London, 29. maja AA. Vlada je sklenila, da bo prihodnji teden debata o konservativnem predlogu, naj se izvoli odbor 11 članov, ki bo proučil določbe londonske pomorske pogodbe. London, 29. maja AA Na današnji seji spodnje zbornice so razpravljali o učnem zakonskem načrtu, ki podaljšuje učno dobo od 14. na 15. leto. Minister prosvete sir Charles Trevelyan je izjavil, da bo novi zakon za eno leto podaljšal učno dobo 400.000 učencem in tako omejil konkurenco otrok na delovnem trgu. Nemiri v Indiji London, 29. maja. g. Iz Indije prihajajo še vedno vznemirljive vesti. V Rangoonu trajajo nemiri še neprestano. Vedno in vedno se ponavljajo spopadi s policijo in vojaškimi oddelki, ki morajo vedno upo« rabljati orožje. Po uradnih vesteh je bilo do sedaj pri zadnjih nemirih ubitih 170 in ranjenih 750 oseb. Rangooo, 29. maja A A. Danes je bilo pokopanih 10 žrtev spopadov, ki so bili zadnje dni med Birmanci in Indijci. Italija ___bo imela močno mornarico Govor mornariškega ministra o gradbenem programu in mornariškem proračunu Rim. 29. maja. g. Po debati o proračunu mornariškega ministra, je podal mornariški minister Siriani v poslanski zbornici razne podatke o gradnjah v italijanski mornarici. Kakor znano, Je v letošnjem proračunu določenih 1476 milijonov lir, to je 243 milijonov lir več kot lani za mornarico. Za nove gradnje predvideva proračun postavko 600 milijonov lir. V primeri s prejšnjim letom bo Italija gradila predvsem več podmornic. V italijanski mornarici je sedaj 32 modernih podmornic s skupno tonažo 27.000 ton. Vse ostale podmornice so večinoma zastarele in jih je treba polagoma nadomestiti z modernimi. Razen tega bo Italija zgradila dve križarki po 5000 in štiri torpedovke po 1240 ton. V zvezi z londonsko pomorsko razorožitveno konferenco, je izjavil minister, da še niso padle vse nade, da bi se pogajanja obnovila. Končno je minister Siriani ob burnem odobravanju fašistične zbornice izjavil, da vrednost mornarice ni samo v strojih, temveč da potrebuje mornarica hrabre in ponosne može, ki z navdušenjem verujejo idealom svojih voditeljev. »Mornarica je naše prvo orožje in v tem ozira nam ne more noben narod na sveto odrekati prvenstva!« To izjavo mornariškega ministra je sprejela zbornica s splošnim odobravanjem in burno vzklikala Mussoliniju in italijanski mornarici. Pariz, 28. maja. AA. »Temps« os ve ti ju« je razne teorije, ki so bile postavljene v italijanski zbornici tekom razprave o pro« računu vojne mornarice. List piše, da je očitno, kam lahko vodijo take teorije, kakšna je smer italijanskega oboroževanja in kako imperialistična so njihova nazi« ranja. »Kraljici zraka" se je razbilo letalo Nesrečen pristanek v Brisbornu — Drzna letalka ostala nepoškodova na in bo nadaljevala v kratkem polet London, 29. maja AA Letalo Amy Johnsonove se je pri pristanku v Brisba-nu ponesrečilo. Letalka je ostala k sreči nepoškodovana. Obe krili sta popolnoma razbiti in poškodovan je tudi propeler. Nesreča se je pripetila na polju Millet, v bližini letališča. Povzrožil jo je nasprotni veter. Prisotnost številnih letal in velika množica sta še povečali težkoče letalki. Po nesreči je miss Johnson zapustila leta-preletela letališče jn se je pričela zato dvigati. Pri tem pa je zadela v neko ograjo letališča. Po nesreči }e mis Johnson zapustila letalo in stopila v avto. ki jo le prepeljal v banger na letališču. Čeprav je bila prvi trenutek prestrašena, se je takoj opogumila in nadaljevala pot skozi velikansko množico v mestno hišo, kjer je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Mehaniki upajo, da bo- do v kratkem popravili malo letalo in tako omogočili pogumni letalki pot ▼ Sidney. Angleška brezžična družba poroča, da bo, če bo vreme povoljno, prenesla danes ob devetih zvečer govor miss Johnsonove o njenem poletu iz Anglije v Avstralijo. Ljapčev poseti Karlove Vari Sofija, 29. maja. g. V intervjuvu z za« stopniki tiska, je sporočil ministrski pred« sednik Ljapčev, da bo potoval zaradi iz« boljšanja zdravja po nasvetu zdravnikov v Karlove Vari. Ljapčev bo že koncem prihodnjega tedna zapustil Sofijo. Na poti se bo za kratek čas ustavil na Dunaju, kjer bo tudi obiskal specijaliste. Po kon« čanem zdravljenju bo ministrski predsed« nik Ljapčev obiskal Prago. Za časa o.l« sotnosti ga bo zastopal minister Burov, MANIFESTACIJA GOSPODARSKE SOLIDARNOSTI Svečana otvoritev jubilejnega velesejma ob prisotnosti zastopnika Nj. Vele kralja ter ministrov Demetroviča in dr. svegla — Trgovinski minister o potrebi harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih panog Včeraj je naša ožja kakor tudi širša domovina praznovala veličasten praznik dela in slovenske .podjetnosti. Ob izredno častni udeležbi od strani najvišjih predstavnikov naše države in drugih odličnih gostov je biil svečano otvor-ien naš 10. jubilejni velesejem- Važnosit tega dogodka, ki nas navdaja z zadoščenjem in p o", som, pa je spoznala tudi naša najširša javnost. Povsod! je bilo opažati praznično razpoloženje in kdor je le mogel, se je podal na sejmišče, da prisostvuje svečanemu aktu otvoritve. Kmalu po 11. so se tam pričele zbirati množice Občinstva, da vidijo prihod odličnih predstavnikov naše državne uprave in številnih gostov. Pred glavnim vhodom je bila postavljena velika tribuna, kjer so se ob pol 12. zbrali predstavniki velesejma, da pozdravijo došle goste. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali div. general g. Sava Tripkovič, kot zastopnik visokega pokrovitelja velesejma, Nj. Vel. kralja, nadalje v imen/u kralj. Vlade mi-niter za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič in minister dr. Švegel. ban inž. Sernec, podban dr. Otmar Pirkma-jer, v zastopstvu ljubljanskega knezo-škofa msgr. dr. Ujčic, nadalje župan ljubljanski dr. Dinko Puc, župan mariborski dr- Juvan, ljufeftjanski konzularni zbor, častni odbor velesejma, ter veliko število javnih fumkcijomarjev, predstavnikov korporacij, organizacij in društev. Pozdrav predsednika velesejma Predsednik velesejma g. Fran Bonač je v daljšem govorni pozdravi došle goste in se jim zahvalijJ, da so se odzvali vabilu k otvoritvi. Poudarjaš je. da se je naš velesejem v težkih letih razvil iz mlade sadike v krepko drevo, ki razpenja svoje veje daleč preko mej naše ožje domovine. Prestati je najtežje preizkusne in prebrodil je vse peripetije povojnega razvoja našega gospodarstva od imitacije do konsolidacije, od splošnega nereda in kaosa do pomirjeni?, in urav-novesenja vsega našega javnega živije-nja. Po prvotni nalogi pomagati in učvrstiti kupčijsike zveze ter navezati nove, si je ljubljanski velesejem stavij nalogo, da organizira trajno smotremo propagando za naše produkte in manifestira našo gospodarsko moč. Ni pa se omejeval samo na posredovanje in propagando v interesu povzdiga naše domače produkcije, temveč je pričel pod svojim okriljem organizirati' najrazno-vrstnejše razstave kulturnega , vzgojnega in socialnega značaja, zlasti kmetijske razstave. G. Bonač je nadalie poudarjal, da hoče velesejem še nadalje posvečati skrb in trudi velikim idejam, na katerih je bil osnovan. Boj za naš gospodarski obstanek in razvoj še ni dobojevan. Jugoslavija mora postati mogočna in ugledna država, tki bo nam vsem v največjo čast in ponos- V našem prizadevanju, da okrepimo gospodarsko silo našega naroda, moremo tem lažje zmagati, ker stoji ma čelu naše države ipravi vladar po mitlosti božji in volji naroda, ki mu je blagostanje naroda nad vse. Prav zato uživa delovanje našega velesejma najvišje zaupanje in naklonjenost Nj. Vel. kralja. Z živio-klici maš emu kralju je bila in-tonarana naša državna himna, nakar je predsednik g. Bonač posebno pozdravil navzočega zastopnika našega najvišjega [pokrovitelja drv. generala g. Savo Tripkoviča in predstavnika kralj, vlade ministra dr. Demetroviča im dr. Švegla. Nagovor ministra Demetroviča Nato je minister za trgovino In industrijo dr. Juraj Demetrovic z daljšim govorom otvoril letošnjo jubilejno vele-sejmsko prireditev. Izvajal je v glavnem naslednje: Po izvršenem državnem in narodnem ujedinjenju je bilo treba misliti tudi na gospodarsko ujedinjenje, treba nam je bilo spoznati, kaj in koliko proizvajamo, kaj imamo in kaj bi lahko imeli, da lahko po pravililnih vidikih u-ravnamo našo trgovinsko in carinsko politiko. V tem pogledu so prvi naši velesejmi vršili važno nalogo, namreč nalogo medsebojnega gospodarskega spoznavanja. Pozneje pa so postali stalna institucija in so danes instrument naše nacionalne gospodar, politike, ki vzpodbudno upliva na nadaljnje delo in ha na-daljni napredek. Tu vidimo, kaj imamo in kaj je še potrebno storiti. V našem gospodarstvu pa je še mnogo nedostat-kov in je potrebno še mnogo energije, da ustvarimo nekaj boljšega in da bomo zadovoljni v naši nacionalni državi. Vsekakor pa ne smemo prezreti velikega že doseženega napredka v naši industriji in obrti. Tako je n. pr. v tekstilnem blagu znašal naš uvoz v prvih povojnih letih 49—50% vsega izvoza, danes pa znaša le še 30%. Navzlic temu pa stanje našega gospodarstva še ni tako, kakor bi bilo želeti. Mi izvažamo za 3 in pol milijarde Din siro-vin, uvažamo pa fabrikatov za 5 in pol milijarde. Tu se nam odpira veliko polje dela. Mi dajemo inozemstvu letno 2 milijardi Din v obliki predelave sirovin, zato moramo stremeti za tem, da vsaj naše lastne sirovine sami predelamo. Brez dvoma je v gospodarstvu dravske banovine in tudi ostale države zabeležiti velik napredek; po tej poti pa moramo iti naprej, kajti v naši Jugoslaviji bo vladalo zadovoljstvo, kadar bomo ekonomsko dovolj razviti. Samo dejstvo, da ta velesejem obstoja že 10 let nam priča da so bili pri njegovi ustanovitvi na čelu gospodarskih krogov ljudje, ki so pokazali veliko aktivnost in ambicijo ter širok pogled v bodočnost. Smatram za svojo dolžnost, da vam še posebno čestitam k novemu lepemu uspehu, z željo, da nadaljujete z delom na korist vse države. Ta velesejem ni samo privredna revija temveč himna dela in ustvarjanja za dobrobit naše velike Jugoslavije in za slavo našega kralja in domovine. S tem proglašam, da je velesejem otvorjen. Pozdrav ministra švegla Za trgovinskim ministrom dr. Deme-fcrovičem je povzel besedo še minister brez portfeija g. dr. Ivo Švegel, ki ie v svojem govoru izrazil osobito veselje, da je to prva svečanost, ina kateri ima priliko prisostvovati, v zvezi z industrijo in z napredkom njegove mile slovenske domovine. Četudi se naš narod v prvi vrsti bavi s kmetijstvom, napreduje na srečo tudi industrija in obrt, ki s pravico zahtevata zaščite, V državi, katere industrija v tako veliki meri ustvarja obresti za tuj kapital se ne sme dogoditi, da od te države živijo tuji delavci. V času ko Industrijske države centralne Evrope same stremijo za tam, da si v cilju avtarkije easiigurajo svojo lastno oskrbo, se ne more zahtevati, da bi se kmetijske države odrekle izgraditvi svoje industrije. Vzdic temu pa ostane naše kmetijstvo baza naše gospodarske, politične in vojaške imoči. Južna Afrika je bila na primer odkrita im naseljena v istem času kakor Amerika. Toda danes imajo Ze-dinjene države 120 milijonov belega prebivalstva, a Južna Afrika komaj milijon, ker tam iti pogojev za kmetijstvo. Brez kmetijstva pa ni naroda, ni konsu-menita im ni industrije. Bodočnost in veličina naroda ne leži pod zemljo, temveč na zemlji Naj živa im raste naš uedinje-z Ljubljane, ki je obširno razpravljal o izdelovanju kvalitetnih vin. Upravitelj bans.a 7. razen tega se ie vršila tudi ena anketa. Tajniški zapisnik izkazuie 4*7 številk društvene korespondence. Ob koncu 1929. ie štelo Vinarsko društvo 9 podružnic, sedai pa iih ima že 12 Nekatere Podružnice so razviiale orav živahno delovanie. pri-reiale orrdavania in izlete ter oodcirale v raznih zadevah svoie člane. Vinogradniki bi moral- b;ti vsi organizirani v Vinarskem društvu, ki bi lahko štelo v dravski banovini ?0.n00 članov. Blagajniško poročilo ie podal Drav tako g. Josip Dobavnik. Za preteklo poslovno leto izkazuje poročilo 69.667 Din dohodkov. P6.602 D:n zdatkov. torej primanjkljaja 16.934 Din. Proračun za novo poslovno leto izkazuje 75.500 Din dohodkov ter 94.540 Din izdatkov. Tainiško in blagajniško poročilo sta bili soglasno odobreni. Občna zbor ie nadaBe spreiel tudi izpre-membo pravil, ki se pa tiče samo stiilistfč-nc in 'menske preureditve glede na razdelitev države na banovine. Volitve odbora so se vršile z vzklikom in je bil za predsednika Vinarskega, društva dravske banovine ponovno izvoljen Lovro Petovar. za prvega podpredsednika bivši minister Ivan Vesenjak. za drugega podpredsednika Fran Končnik, v odbor oa so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.: Josip Dobavnik. Clo-tar Bouvier, LavosJav Bučar. Fran Oom-bač. Valter Mihe«. Srečko Rogič. b-an Serhimek. Josip Zupan. Fric Zemlilč. Jakob Čnidaršfč. Karol Korač in Ivan Budigan. Pri slučajnostih ie bilo izrečenih več apelov, kako nai člani vinarskega društva sami povzdigne!« ugled domačih vin in dela.io cm manjšo potrošnjo drugih vin. Predsednik Lovro Petovar ie poudarjal, da bo naloga novega odbora s pomočjo dnevnega časopisja izrva.iati propagando za domača vina. Tainik saveza hrvatskih vinogradnikov in sadiarlev dr. Buč iz Zagreba, ki je med tem prispel na kongres, ie toplo pozdravil udeležjtiike v imenu hrvatskih vinogradnikov. Po nekaterih mani važnih zadevah le predsednik Petovar zaključil zborovanje z iskreno zahvalo vsem navzočim za sodelovanje. „ , .. , Popoldne se ie na Cvenu pti Liutomeru vršila vsakoletna velika pomladanska konjska dirka. Vreme le bilo krasno in udeležba izredno velika. Dirki ie prisostvovalo okrog 3000 gledalcev, med njimi skoro vsi -udeležnik; vinogradniškega kongresa. Jutri napravijo udeležniki kongresa^ dva izleta: ena skupina odide proti Uornji Radgoni, druga pa si bo ogledala gorice v okolici Liutomera. Veliko sokolsko slavje v Rušah Veličastna otvoritev sokolskega doma — Izbirna tekma za vsesokolski zlet — Krasna manifestacijaja sokolske misli Ruše, 29. maja. Danes so praznovale staroslavne Ruše znamenit praznik slovesne otvoritve nove« ga sokolskega doma in delnega zleta ma« riborske sokolske župe. Slavnosti so se pričele že zgodaj zjutraj, ko so v »Mali Beograd«, okrašen z zastavami in cvetjem, prihajali prvi telovadci, na izbirno tekmo za vsesokolski zlet v Beogradu. Teh te« kem se je udeležilo nad 150 članov, članic in naraščaja. Zaključene so bile pred pol 10. in so nepričakovano dobro izpadle. Težišče proslave pa je bilo preloženo na popoldne, ko so se na kolodvoru zbrali vsi člani in članice iz Ruš, dravske in mežiške doline, da sprejmejo stotine Sokolov in iz« letnikov, ki jih je vlak pripeljal iz Mari« bora, Slov. goric, Dravskega in Ptujskega polja. Tu se je formirala veličastna po« vorka nad 800 članov, članic in naraščaj« nikov s četo gojencev podoficirske šole iz Maribora, ki je ob sviranju sokolske godbe krenila skozi Ruše do novega so« kolskega doma. Z balkona novega sokolskega doma je izpregovoril prvi načelnik odseka za zgrad« bo doma br. Hinko Pogačnik, ki je dom otvoril. Izročil je ključe in varstvo nad njim starosti Sokolskega društva br. Bu® carju, ki je v daljšem govoru očrtal zgo« dovino novega doma, pri čemer je nagla« šal zasluge br. Pogačnika za zgradbo kras« ne stavbe. Za njim sta govorila še župni starosta br. Kov.ačič iz Maribora, ter /a< stopnik Sokola I. iz Ljubljane br. Mlakur. Po otvoritvi »e je vršil na letnem telo* vadišču pri domu impozanten telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo 4 do 5 tisoč gledalcev iz Ruš, Maribora in vse Drav« ske doline. Telovadbo je otvorila ruška sokolska deca (31 po številu) s prostimi vajami, sledili pa so nastopi Sokola iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah (24) s prostimi vajami, 40 deklic ruškega društva z rajal« nimi vajami s cvetjem, 24 malih maribor« skih telovadcev s palicami, 108 članov de« škega naraščaja s prostimi vajami, 5 vrst na orodju in sicer dve na bradlji, ena na drogu, ena na konju in ena na krogih, 87 naraščajnic s prostimi vajami, 68 vojakov mariborske podoficirske šole s skupinski« mi prostimi vajami, 96 članic s prostimi vajami in 132 članov s prostimi vajami. Svirala je godba mariborskega Sokola. Vsi nastopi so bili izvedeni vzorno in precizno in so nekateri zbudili splošno ob« čudovanje in priznanje. Posebno živahno so navzoče množice gledalcev spremljale nastop gojencev podoficirske šole, ki so po točnosti izvajanj dosegli nepričakova« no sijajen efekt. Po nastopu so se člani in izletniki iz oddaljenejših krajev mariborskega okrož« ja odpeljali preko Maribora domov, ostali pa so prisostvovali animirani zabavi, ki se je razvila v vseh prostorih novega do« ma, na vrtu in na telovadišču. Novi dom je najlepša sokolska stavba v našem podeželju s prostranimi telovad« >imi dvoranami, velikim odrom in š'ey:l« nimi praktično in moderno urejenimi stranskimi prostori. Krvava drama v Mariboru Tragičen konec dolgoletne pravde — Strojevodja Vaj leskini ustrelil upokojenega generala Stramlitza — Mož v zaporu, Sena zblaznela nieo državnih železnic in je 1. 1924. postal strojevodja. Že 1. 1921. se je spoznal z upokojenim generalom Stramlitzom, ki je imel hišo na Koroški cesti 99. in z njegovo gospodinjo Antonijo Roje. S to se je Valeskini poročil in ob tej priliki je bila narejena kupna pogodba, po kateri je generalova hiša postala last Valeskinija, ta pa je s posebno ženitveno pogodbo zapisal polovico posestva na svojo ženo. Že 1. 1924 pa je prva žena umria jn Valeskini se je 1. 1926 poročil s sedanjo drugo ženo Heleno, rojeno Verglez. General ie bil proti tej ženitvi in zato so bili od tega časa prepiri med njima na dnevnem redu. General je trdil, da »e za prvo ženitev sklenjena kupna pogodba sedaj neveljavna in da ie hiša zo-pt njegova, Valeskini pa ie vztrajal na svoi i lastni pravici. Prepiri so bili vedno pogostejši in že pred več kot tremi leti je izbruhnila tudi pravda, ki se ie vlekla vse do zadnjega časa. Govori se, da je višje deželno sodišče v Ljubljani prav te dni razsodilo v prilog generala, kar je dalo povod, da je Valeskinijeva žena zblaznela. Valeskinj je danes opoldne pri zaslišanju izpovedal, da je hišo od generala Stramlitza dejansko kupil in mu izplačal 250.000 Din. Zadnje čase se je zgrnila nanj vsa nesreča. Zblaznela mu je žena. a bolnica je ni hotela sprejeti. Zapeljal jo je k njenemn bratu v Krče-vino, včeraj pa je spet šel po nio. ker se mu je zdela mirnejša, ter jo vzel zopet k sebi. Ponoči se je njeno stanje poslabšalo. Zjutraj jo ie naložil na voz in s priporočilom dr. Matka peljal v bolnico, kjer je pa zopet niso sprejeli, ampak so jo .vtaknili v prisilni jopič, ker je divjala. Tako jo je zopet pripeljal domov. Okrog 9. dopoldne se mu je izmuznila iz sobe v vežo. Šel je ponjo in jo z velikim naporom spravil nazaj v sobo. Medtem je odprl general svoja kuhinjska vrata in nemško Maribor, 29. maja Ob 9.45 dopoldne je Ma obveščena stražnica na Koroški cesti, da se je v hiši Koroška cesta št. 99 zigodik) nekaj hudega in da je nekdo obstreljen. Policijski stražnik Bandelj se je v spremstvu vodje rešilne postaje Jahna takoj podal na mesto dogodka. Na dvorišču omenjene hiše je bilo zbranih vse polno razburjenih ljudi, med njimi delavec Franc Riberl. ki je izročil stražniku pištolo sistema »Frommer«, češ, da je v isti hiši stanujoči strojevodja Ivan Valeskini malo prej z njo streljal na upokojenega avstrijskega generala Emila Stramlitza. Ko ie stražnik z zastopnikom rešilne postaje stopil v gene ralovo kuhinjo, je našel ležečega v mlaki krvi 77-letnega generala Stramlitza. ki pa je bil še pri zavesti, dasi je dobil štiri strele, v glavo blizu desnega ušesa, v desno stran trebuha, v desno roko in v prsj blizu srca. Stram-litz je izpovedal, da je prišel Valeskini k njemu v kuhinjo in ga vprašal, če mu je hišo izplačal. Ko mu je Stram-litz odgovoril, da ne, je Valeskini začel streljati nanj. Ko je že ležal na tleh in je videl, da Valeskini še vedno meri nanj, ga je prosil, naj ga pusti vsaj v miru umreti. Valeskini je hotel kljub temu še streljati, pa mu je odpovedala težka vojaška pištola. V tem so prihiteli ljudje, ki si zaradi streljanja spočetka niso upali blizu in je končno delavec Riberl Valeskinijn odvzel orožje. Valeskini je nato mirno odšel iz kuhinje na dvorišče in tam tolažil svojo ženo Heleno ki je zblaznela, kakor smo poročali pred nekaj dnevi, v mariborski stolnici. Stražnik je Valeskinija aretiral in od-vedel najprej na policijsko stražnioo, nato pa na policijski komisarijat in po zaslišanju v policijske zapore. Jutri bo Valeskini fotografiran in nato oddan sodišču. Ranjenega generala so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico, kjer pa je popoldne ob pol 15. podlegel poškodbam. Ozadje krvavega dogodka so dolgoletni prepiri in pravda med generalom in Valeskinijem ter njegovo sedajnjo ženo. Valeskini se je rodil v Mariboru 1. 1897.. dovršil tu ljudsko šolo ter se izučil ključavničarstva. Pred vojno je bjl zaposlen v arzenalu v Pulju in je prišel na gališko fronto ter pozneje v rusko ujetništvo/kjer je ostal do leta 1919. Takrat se je vrnil in se je nato prostovoljmo javil na koroško fronto. L. 1921. je stopil v mariborsko kuril- zakričal naj spravi ženo v Ljubljano češ, da ga dela nervoznega. Vse to v zvezi s prejšnjimi dogodki, ga je silno razburilo. Hotel je generala prestrašiti, da bi napravil konec njegovemu izzivanju, in je zato streljal proti kuhinjskim vratom, ne da bi imel namen umoriti ga. Ljudje, ki poznajo Valeskinija, ga slikajo kot mirnega in delavnega človeka, ki ne pije in ne kadi. Zato jih je današnja tragedija tem bolj osupnila. Valeskimijevo ženo je vzel k sebi njen brat Simon Verglez v Krčevini. Baš danes jo je nameraval Valeskini sam odpeljati z vlakom v Ljubljano m je imel že vse pripravljeno za pot. Kongres industrijcev v Zagrebu Zagreb, 29. maja n. V Zagrebu le bila danes plenarna skupščina Zemaljskega saveza industrijalcev. Zborovamie ie vodil predsednik Aleksander, ki le sporočil, da so pozdravili skupščino minister dr. Korošec, Zbornica za TOI v Ljubljani ter Zve^a industrijcev v Liubii.iani. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kraliu. generalu Petru Živkoviču in ministru Deme-troviai. Predsednik Aleksander ie nato označil stališče iugosJoven&ke industrije, dotaknil se ie agrarnega protekci orni zrna ter zaščite industrije fn ugotovil, da se bo naše gospodarstvo moglo dvigniti samo v harmoničnem sodelovanju s kmetijstvom. K temu bo mnogo pripomogel novo osta-novl.ieni zavod za pospeševamie zunanje trgovine, ki ie izpopolnil zmatno prazmoto našega gospodarskega življenja, nad katero ie bilo mnogo pritožb. Nadalie se je bavil z zakonodajnim delom, samoupravnimi 'davščinami, s potrebo reforme državnega računovodstva, stabilizacij,r> dinarja In drugimi važnimi gospodarskimi zadevami. Do revaziiie carinske tarife doslej še ni prišlo, izvršila pa se bo bržkone v času, ko bo vlada definTiti-vmo določila smlošen program državne gospodarske politike. Po izvolitvi novih članov nadzornega odbora je bila skupščina zaključena. Proces proti Predavcu Zagreb, 29. maja. n. Dopoldne se je na« daljevala sodna razprava proti Josipu Pre« davcu. Malo senzacijo je povzročilo zašli« sanje bivšega direktorja »Providnosti« dr. Vladimirja ' Cicka. ki je bil nedavno ob« sojen na leto dni ječe zaradi prevare. Najprej je bil prečitan zapisnik sodne razprave proti Cicku, nakar je izjavil ob« toženi Predavec. da je o vseh svojih po< slih pri »Providnosti« že podal podrobne izjave. Bilanco, o kateri trdi obtožnica, da je 1. 1926. bila lažna, je sestavi! dr. Oicak ter je bila po njegovem mišljenju pravilna. Sledilo je čitanje poročila sodnih izve« dencev r knjigovodstvu o delovanju dr. Cicka nri »Providnosti«, nakar je bil za« slišan dr. Oicak. Na vprašanje predsednika, da ga je Pre« daveč silil, da sestavi krivo bilanco, ie dr. Cicak izjavil, da to ni res ter da se Preda« vec ni mešal v sestaviianie bilance. Po nekaterih vprašanjih Predavca in za« govornikov priči, ie bila razprava ob 12.15 prekinjena. Nadaljevala se bo jutri ob 8. zjutraj Smrtna avtomobilska nesreča ▼ Zagrebu Zagreb. 29. maia. č. V Frankopanski ntici št. 6. je danes podrl doslej 5e nernaa avtomobilist 4e namenjena povprečnemu izobražencu, kakor pri nas »Slov. Matica«. Pesmi Zmaja Jovana Jovanoviča (v novi redakciji) in Dušana Vasiljeva (zgodaj umrlega povojnega pesnika iz Vojvodine.) Izbrane komedije Marina Držiča Misli Božidara Kneževiča (izvirni aforizmi enega najduhovitejših srbskih mislecev). Povesti Stevana Sremca, Ivana Cankarja. Veljka Miličeviča, Dinka Šimunoviča; znamenita, že davnaj razprodana Pisma iz Norveške Izidore Sekuličeve, Pravne in politične razprave Slobodana Jovanoviča zgodovinski spis »Hrvatska borba za narodni jezik« dr. V. Novaka, Gledališke študije Milana Grola, zaključek dveh že načetfh spisov: Jovanovičevega »Stvaranie zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca« in Laza-revičevega »Naši ratovi za oslobodjenje i ujedinjenje«. Dr. Drag. Prohaska je spisal knjigo O sodobni Češkoslovaški, Pavle popovič monografijo o Dositeju Obradovi-ču, Gr. Božovič o Južni SrbijB, Gj. Popovič o Ligi narodov, dr. Gjaja pa ic prevedel Dekkerjevo delo »Pot skozi človeško telo« Prevodi: Sienkiewicz Potop«, ščedrin »Rodbina Golovljevih«, Goethe »Egmont«, Schiller »Razbojniki«, Dostojevski »Selo Stepančikovo«, Kypling »Izbrane povesti« E. Renan »Spomini na mladost« in izbor iz Vergila. Zadnje (32.) kolo se je natisnilo v 10.000 izvodiih: prodalo se je do konca decembra 6520 kompletov. Proračunski načrt za leto 1930 daje vsoto 1,784.800 Din. Spis o naši hrani. Prejeli smo 48 strani vel. 8° obsegajočo brošuro »Naša hrana«, ki jo je spisal prof. Fran Škof, izdala pa Gostil-ničarska zadruga v Mariboru. V brošur? najdeš najpotrebnejše, kar bi moral vedeti vsak človek o hrani, kd jo vsak dan uživa: kakšne snovi jo tvorijo, kakšna je njih hra_ nivost, koliko teh snovi zahteva človeški organizem, kakšna bodi naša smotrna prehra- na itd. Snov je razdeljena v tabele in pojasnila, obravnavana pa je zelo poljudno in pregledno. Namenjena je v prvi vrsti gostilničarjem in naraščaju, vendar bo brošuro rad vzel v roke vsak čitatelj, ki se hoče poučiti o prehrani. Obsežno spominsko knjigo o Karlove« s spisi o njegovi zgodovini, o sedanjem stanju mesta in z vsem, kar je v zvezi z nedavno proslavo njegove 3501etnice, bo izdala s podporo mesta Karlovca »Matica Hrvatska . Petdesetletnica Oswalda Spenglerja. Dne 29. maja je slavil 501etnico znameniti avlor kulturno - filozofskega spisa »Untergang des Abendlandesc Oswald S p e n g i e r. Njegovo dva debela zvezka obsegajoče delo je vzbudilo neposredno po vojni najširše odmeve jn so o njem razpravljali ponovno tudi že naši listd. Kakor anano, je Spengler postavil tezo, da so kulture zaključene edi-nice, ki gredo skozi več razvojnih faz in imajo svoje jutro, svoj poldan ln večer. Sedanji zapadni kulturi je napovedal Spengler skorajšnji zaton. Mnogi*eo videli v tem filo_ lofijo zatona utilitaristične Nemčije. A tudi nasprotniki priznavajo Spengler ju globok filozofski pogled in spisu »Untergang des Abendlandesc toliko duhovitost, kakor odlikuje le redko po vojni reiišlo delo tega značaja. Ii zagrebške drame. Dne 1. junija bo v zagrebški drami premijera nove tragikome-dije Josipa Kulundžiča >Strast gospodje Ma-linske«. O tej noviteti nadarjenega dramatika, ki je v zadnjem času režiser beograjske drame, je »Jutro< pred meseci, ko jo je bil avtor dovršil, obširneje poročalo. Zagrebška režija je v rokah mladega Iitera-ta dr. Slavka Batušiča, ki ee doslej — kolikor nam je znano — nj uveljavljal kot režiser. — Naš sotrudnik, hrvaški kritik fn pisatelj Ka. Mesaric je dovršil novo dramo, ki ji je dal naslov »Mnogo je života u čovjekac. Dramo je izročil zagrebškemu gledališču. Nazadovanje književnih družb in časopisom. Pred dnevi je bil v Beogradu občni zbor Srp6ke književne zadruge. Na zboru so ugotovili, da število članov pada. Ob tej priliki je bilo konstatirano. da tudi pri drugih srbskih književnih družbah tn zlasti še literarnih časopieih pada naklada. Posebno opazno je nazadovanje članov, oziroma naročnikov v prestolnici. Predlog, da bi se znižala naročnina za izdanja S. K. Z., oziroma, da bi se izdajale tudi cenejše nevezane knjige, ni bil sprejet. Zanimiva knjiga o gledaliških problemih. Češčine vešče prijatelje gledališča opozarjamo na knjigo K. H. Hilarja »Pražske dra-maturgie«, ki je pravkar izšla ln v kateri je največji sedanji češki dramaturg in režiser dr. K. H. Hilsr strnil svoje gledališke nazore in izkušnje Fraška kritika zelo hvalita novi spis odličnega teaterskega teoretika in praktika. Otvoritev jugoslovenskega gledališča v Pragi. >Jutro< je že zabeležilo, da dobi Praga oder, na katerem bodo igrali v srbohrvaščini in slovenščini. Dne 28. t. m. se je /Jugoslovanska scena« (prostori v Meščanski besedi) otvorila s predstavo Lovričeve aktovke »Otkupljena« in Petrovičevega sket- s< ha >A sad lakunoče. Igralj so Jugoslovenski igralci pod vodstvom Zvonimlra Jiogoza. Uvodno besedo sta imela dr. Mandič in dr. D. Prohazka. Artistični vodja Jugoslovenske ecene je Zvoni mir Rogoz. Smrt češkega ufenjaka. Umrl je profesor rimskega prava na Karlovi univerzi dr. Jo-se Vančura. Spisal je iz svoje stroke več temeljitih del in je bil član Češke akademije. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: Sveti plamen. A. Sobota. 31.: Pustolovec pred vrati. D. LJUBLJANSKA 0PEBA-Začetek ob 20 četrtek, 29.: Dolarska princesa. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Dolarska princesa. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 29.: Adieu, Mimi. Znižane cene. Kuponi. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Pravljica o rajski ptici. C. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. zvečer Ponedeljek, 2. junija: Pravljica o rajski ptici. Gostovanje mariborskega gledališča. Domače Testi Najnovejša številka tedenske revije »Življenje in svet" Pravkar je izšla štev. 22. (knjiga 7) ilu« strovane tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Strup ravna življenje Podmorske šetnje Napredek kirurgije Jagode Zametek velike sile (s tremi slikami) Kava Galalit in njegova raba Prvi SOS V boju s smrtjo (s sliko) Stoletnica francoskega Alžira (s tremi slikami) Skriti potnik (z dvema slikama) K reformi sodobne srednje šole Evropa ima še skrivnosti S strojem nad travo po železnici (s sliko) Nesnaga v zraku ....... .. Razvoj belega športa (s štirimi slikami) Tretje življensko stanje Kaj in koliko čitajo v Ameriki Nevarnost vitaminov Nagradna naloga »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40, trimesečno Din 20, mesečno Din 8. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Osebna vest. G. Jurica Zadravec. sin znanega industrijca in veleposestnika ter gospodarskega delavca g. Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi je 17. t. m. diplomiral na institutu Superieur tehn'que et Coloni-ale v Liegu za ing comm. Naše čestitke. * Za rudarska inženjerja sta diplomirala v sredo na montanističnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze gg. Milan Marušič iz Glamoča v Bosni in Sergij Tarasov iz Rusije. Čestitamo! * Izpit za mestnega stavbenika je napravil pri ljubljanski banski upravi g. Gabrijel Pire in ne Franc Pire. kakor je bilo • :era; po"~>nfoma nriobčeno. * Akcija za spomenik prvemu hrvatskemu novinarju Tkalcu. Hrvatsko časopisje je pokrenilo misel, da bi se oh priliki proslave 350 letnice mesta Karlovca postavil spomenik očetu hrvatskega novinarstva Imbri Tkalcu. Spomenik naj bi po tem predlogu postavilo mesto Karlovac z eventualno pomočjo države in raznih institucij. Predlog te tem aktualnejši, ker je bila pred kratkim stoletnica Tkalčevega rojstva in ker ie nedavno minlo sto let od časa. ko so Ljudevit Gaj, grof Janko Dra-škovič in drugi voditelji ilirskega gibanja delovali v Karlovcu. Tudi Tkalec je bil med vodilneišimi osebnostmi tiste dobe. * Poštno krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belo Krajino. Pod tem imenom je bilo med domačimi vestmi objavljeno, da je založil to knjigo Viktor Blažič. Tavčarjeva ulica 2.. Ljubljana. Ker pa trdi g. Blažič. da stanuje v tej Tavčarjevi ulici še drug Viktor Blažič. dodajamo zgoraj omenjenemu poročilu, da je založnik »Poštno-krajevnega leksikona« g. Viktor Blažič, lastnik Mednarodnega trgovskega informacijskega zavoda v Ljubliani, Tavčarjeva št. 2-1. * Enodnevni te^al za zeleno cepl!enie. plete v. zatiranje raznih bolezni in škodljivcev v vinogradništvu se bo vršil dne 12. junija 1930 pri banovinski trtmici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj ie teoretičen im praktičen ter traja od 8. do 12. i.n od 14. do 18. ure. Prijave se sprejemajo do 11. i unija. Zadostuje dopisnica. * Knjigovodski tečaj za obrtnike Jn pomočnike v Kaolii ie na željo interesentov preložen od 1. junija t. I. na iulii t. 1. Zaradi Driiave velikega števila udeležencev se bosta vršila najbrž dva tečaia. eden v Vran skem, drug v Gomil skem. oouk pa uredil tako. da hn trajal 5 dni zaporedoma. vsakokrat po 4 ure. Interesenti naj se orijavijo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. * Slovenski krožek na Dunaju bo imel v soboto 31. t. m. svoi letošnji koncert v če-gase 9. Mešani zbor po rel štiri pesmi pod vodstvom skladatelja Klema V-škcviča Moški oktet bo pel tudi štiri pesm; pod vodstvom dr. Vladimira Dolenca Solisti Ado Darian, Zlatko Bisail in Milan Ja-.novsky imajo pester program 11 pesmi. Prof. Anton Trost pa v sviral »Venec narodnih pesmi«, ki ga je priredil za klavir sam. Torej zares obsežen in lep program, ki bo v čast društvu in vsei naš: slovenski družini na Dunaju. Vsem našim čitateliem na Dunaju toplo priporočamo, da se polno-številno udeleže te edine večje slovenske prireditve v tem tujem mestu. Po koncertu plesna zabava. ♦ Pred otvoritvijo hiščllnice riža na Sušaku. Dela pr; sušaški luščilnici riza so v glavnem končana. Te dni bo kolavdacijski ogled poslopja, nakar bo v kratkem otvor-jen obrat. Luščilnica je nameščena v preurejeni bivši tvornlci usnja. * »Domači prijatelj«. Prejeli smo 5-6 številko družinske revije »Domači prijatelj«, ki ima to-le vsebino: Matija Lipužič: »Postopač«, dr. Fran Zbašnik »Vihar«; iz Ma-žuraničevega Lisca »Moj pes«, Frederic Mauzens »Živa blagajna« (v prevodu dr. A. Debeliaka), Antonov piše o umetniški šoli »Probuda«. P. K—n: Pogovor o novih knjigah; Peruzzi podaja gledališki pregled; inž. I. B. piše o sodobnem gospodinjstvu. Poleg teh ie še več krajših zanimivih člankov. Mladinska priloga »Naš obzor« pa prinaša nadaljevanje »Iz knjige spominov«, ki jo piše dr. Ivan Lah, J. Kučere »Janko in Vera« v prevodu dr. Frana Bradača, Vu-kovo »Pravljico o šahu« Emila Droonberga »Zimska noč med volkovi«; Ivo Peruzzi piše o Milanu Skrbinšku. Nk. o Janezu Trdini, Jack London »Na snežni gazi«. E. Justin o lesorezih, potem članke o »Avali«, o »Potih do uspeha«, o »Plavajočem brzojavnem uradu«, o »Telovadbi za zdravje«, o »Albanskem pozdravu,« o »Kosovem polju«, o »Energiji,« »Iz življenja velikih ljudi«, itd. Obe reviji sta opremljeni z lepimi slikami. Naročnina je za vse leto 60 Din in se lista naročata pri upravi v Ljubljani, Prule št. 11. Danes Cb 4., ^ 8. In M 10. uri ITA RINA v filmu ljubezni in strasti EROTIKON Znižane cene 4, 6. 8 in 10 D;n. KINO IDEAL * Smrtna nesreča delavca na Sušaku. Na Delti na Sušaku je delal delavec Anton Mel.iak v lesnem skladišču tvrdke Wolf, pr; čemer je po nesreči prišel med dva vagona, ki sta mu zdrobila prsni koš. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, k.ier pa je kmalu podlegl poškodbam. * Pobegi iz kaznilnice. Pred nekaj dnevi sta pobegnila od prostega dela na nekem posestvu pri Sv. Miklavžu kaznenca 33 letni Ivan Strajnšek ter 24 letni Ernest Dor-nik, ki bi imela odsedeti kazen v mariborski kaznilnici. Strainšek je bil obsojen zaradi raznih zločinov na 2. Dornik pa zaradi uboja na 3 leta ječe. Pobegla kaznenca sta jo udarila najbrže čez mejo v Avstrijo. * Zasledovana zaradi posilstva. Delavca Alojzij A. in Ivan R. od Sv. Jurija pri Hrastniku sta pred dnevi v jutranjih urah srečala na cesti med Hrastnikom in Zidanim mostom 16 letno Marijo Z. iz Trbovelj. Imenovana sta začela dekle nadlegovati, nakar sta jo, ker se je branila vrgla na tla in .ii storila silo. Dekle se ie pozneje zateklo k orožnikom in zadevo prijavilo. Nasilnika sta po dejanju neznanokam izginila in ju roka pravice še ni zasegla. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Gospodinje, restavraterji. zlatarji, pa-sarji, župni uradi, čltajte oglas FURMOTO ALL-MET4L. Iz Ljubljane u— »Volga, Volga«, Danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer bo predvajal Ljudski kino v Ljubljanskem dvoru prekrasni film »Volga, Vol-sa«, ki je posnet po istoimen*1-1 sloviti ruski baladi. V glavni vlogi tega filmskega dela nastopa kot legendarni Stenjka Razin H. A. Schlettow, umetnik visokih kvalitet. Pri vseh predstavah znižane ljudske cene 2, 4, 6 in 8 Din. Film bo samo danes na sjjoredu; jutrj že zopet nov program in sicer Svetislav Petrovič kot »Poročnik Nj. Visokosti.« u— Iz ljubljanske opere. Jutri se ponovi priljubljena melodijozna opereta »Dolarska princesa« za abonma E. V večjih partijah nastopijo: Poličeva, Ribičeva, Balatkova, Gostič, Drenovec, Povhe, Peček in Moho-rič. Dirigent g. Svetel. V nedeljo se bo pela zadnja noviteta v tekoči sezoni. Wag-nerjeva opera »Lohengrin« pod vodstvom ravnatelja Poliča. V glavnih partijah nasto- (Danes cb 4, Z in 9. (Premiera t Ramon Novarro nepozabni »Ben Hur« in pevec »Poganske ljubezni« v najnovejšem fitonu Leteče brodovle i I LoopingJ In drzni prekooceanski polet iz San Djega v Honolulu. — Ameriško zračno brodovje bi vojna mornarica v filmu! Sredi Oceana v strašnem orkanu razbesnelih elementov! Romantična ljubezen! RAMON NOVARRO kot Ijubavnik, dober tovariš in drzen pilot! <€el. 2124 ££Uni kino matica m ptrebšUai »*jemtfr r drogarijflb m>g, uubum* ia RAMO fW«UrM»), MARIBOR CENIK GKAT1S1 pijo: Vilfan-Kunčeva kot gost, Thierryjeva, Betetto, Primožič in Marčec. Izven abonmaja. u— Uvorska kniižnica priporoča svojim cenjenim odjemalcem najlepše knjige slovenske. srbohrvatske in nemške književnosti. (Posluje vsak delavnik od 17. do 19. ure. Borštnikov trg 1.. v hiš; g. Ivana Mihelčiča. u— Kanalizacijska de'a so dograjena na južni strani železniškega tira v Mostah in se vrše sedai na severni strani. Na vzhodni periferiji, v Pokopališki. Ciglerievi. Predovičevi. Koroščevi. Zvezni ter Tovarniški ulici so dela v polnem teku. Pod železniškim tirom se bo izvršilo kanalizacijsko delo. ko pride za to potrebno dovolie-nje od železniške uprave. QQ številka £m€m tednika IZŠLA >BOMAN< u— Pes ga je popadel. K tej včerajšnji notici se nam sporoča, da se je sluga vozil skozi dvorišče tvrdke »Split«, kjer prehod ni dovoljen. Pes. ki se ie zagnal proti njemu, je imel nagobčnik iz usnja u— Aretiran vlomilec. Službujoči stražnik ie včerai okrog 2. ponoči zalotil v Šolskem drevoredu 16 letnega delavca Stepana C. iz Like, ki je postopal po drevoredu. Ker je bilo malo prej vlomljeno v stojnico branievke Karoline Erženove v Šolskem drevoredu, je stražnik kmalu ugotovil, da si je nabral štrukliev in še drugih dobrot v stojnici brezposelni Stepan, kj ie v stolnici prespal tudi nekaj nočnih ur. Stražnik ie fanta aretiral in ga odvedel v policijske zapore. n— Pobegnil iz umobolnice. Iz umobolnice na Poljanskem nasipu ie pobegnil te dni 50 letni bivši rudar Josip Gole, doma z Ovsenega na Dolenjskem. Imenovani je oblečen v pisan cajgast suknjič, rjave h'ače in nosi na glavi sivkasto čepico. Gole ie pobegnil bržkone na deželo, kjer se preživlja z beračenjem. n —Obiskovalce lubilejnega velesejma kakor tudi ostalo občinstvo ponovno opozarjamo na velike teniške prireditve SK Ilirije v dneh 31. t. m. i.n 1. junija, ki bodo nudile glede na priglašene prvorazredne igralce naše države ne samo spoanikom, ampak tudi nesportnikom veliko zanimivosti in športnega užitka. Naše športne edi-nice hočejo s tem turnirjem pokizaii lepoto in telesno vzgo.ino strai te športne panoge, obenem pa hočejo tudi ugbtiviti napredek in višino, katero so do sedn.i dosegli z vežbo in udejstvovaniem v tem športu. Najboljšemu igralcu turnirja se bo priznal častni naslov prvaka Ljubljane in bo zaradi tega borba za ta ponosni *ias'r>v zelo ostra. Res letpa je samo ženska z licem, negovanim 7. Visaglme Adelina Patti. š/isaa isaipne .aoeuk/jvrn" Drogeriia Gregorič, Ljubljana, Prešernova s Najvišje planinsko letovišče v Jugoslaviji. Solnčne, mlečne in debelilne kure. — Gozdni izprehodi in ture na pogorje Košute. Penzija 50 do 60 Din. — Vsa vpraSanja na: Fani Kveder, Planinski dom Kofce, pošta Tržič. 7292 Uporabljajte samo originalni Zaclierlin" nenadkriljiv mrčesni prašek n3 Radlomanaciisko termalno kopališče DOLENISKF TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevra!yne, ženske bolezni Ud. Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte ospefcte. Cene znižane, posebno v pred in __ po sezoni_ 119 €lektro aparati ZA ČIŠČENJE PRAHU, LIKANJE PERILA solidno šn praktično izdelani. Uporaba preprosta in teihka. Cena od 1500 Dim naprej- Elektropodjetje Slavo Kolar. Ljubljana. PEGE odpravi hitro in brez sledu mCREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. ZA BIRMO z nižane cene pri SLAVKU RUSU, LJUBLJANA, ^unajska cesta (po'eg Figovca) Iz Celja D e— Celjska obrtna nadaljevala šola ie sklenila svoj sedemmesečni pouk v nedelj^ z razdelitvijo spričeval in 30 nagrad IX) 50 Din najboljšim učencem in učenkam. Denar so darovale celjske obrtne zadruge. V začetku šolskega leta 1929-30 se ie vpisalo v 12 razredov skupno 412 vajencev itn vajonk. Med šolskim letom jih ie izstopilo zaradi odhoda k vojakom, preselitve i. dr. 35 učencev, dočim je 1 učenka umrla: koncem šolskega leta jih je torej ostalo na šoli 376. med temi 84 obrtnih vajenk. Razrede ie izdelalo 338 učencev in učenk, zaostalo pa iih ie 38. L j. 10.1 odst. Pn narodnosti je bilo 357 Slovencev. 13 Srbo-hrvatov ter 6 Nemcev e— Razne najdbe. Ob zidu celjskega kolodvorskega poslopja je bil najden 25. tega meseca zvečer poln nahrbtnik, v katerem so bila razna iedila. Oičiviidno ie pozabil nahrbtnik kak delavec, ki se ie za ves teden poskrbel s hrano. Ker lastnika ves večer ni bilo na izpregled. ie bil nahrbtnik oddan celiski mestni policiji, kier naj ga lastnik dvigne. Najdeni sta bili 27. tega meseca dve ženski ročiv torbici z različno vsebino, in sicer prva v gozdu nad mestnim parkom, druga oa pri mostu čez Voglaino v Zavodni. Iz Maribora a— Švicarski Pevci v Mariboru. Na bin-koštno nedeljo popoldne se pripelje z lastnim vlakom v Maribor blizu 400 pevcev mogočnega pevskega zbora »Harmonie« iz Curiha. da na svoji inozemski tunneši po-seti Glasbeno Matico v Marib<>ru, ki je leta 1928. s »Harmonijo« v Curiliu stopila v prijateljsko zvezo. Sprejem znamenitih gostov se bn vršil ob 14.30 v veliki Unionski dvorani. Švicarii. k: prebivajo v naši državi. se vabijo, da obiščejo svoje rojake: zglase se naj (pismeno) do 5. junija pri Glasbeni Matici v Mariboru. — Pripominjamo. da prinesejo gostje iz Švice za otroke v Mariboru s seboi všečno darilo: vsekakor lep čin ob prvem vstopu v Jugoslavijo. a— Rumunska amaconka pri konjskih dirkah na Cvenu. Rumunska jahačica Mi-lafa Trifun, ki je včeraj dopoldne prispela v Maribor in včerai zjutraj nameravala odjezditi naprej proti avstrijski me.ii, se je pustila od tukajšnjih kasaških in jahaških športnikov pregovoriti, ter se ie včeraj opoldne z avtomobilom v spremstvu nekega častnika odpeljala gledat znamenite konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. Svoj odhod proti Gradcu je odložila na danes. a— Koncert Glasbene Matice. Opozarjamo na novost, ki nam jo bo nudila Glasbena Matica na svojem prihodniem koncertu. Pevski zbor naše Glasbene Matice nam pripravlja slovito liturgijo z mešanim zborom in soli, ki jo je zložil A. Grečaninov Koncert se bo vršil v četrtek 4. junija zvečer. a— Proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora potrjen. Finančni minister je potrdil proračun mariborskega cestnega odbora. V proračun določene doklade na vse direktne davke so znižane od 41 na 32% Kljub temu pa je doseženo ravnotežje, ker je banska uprava izjavila, da bo k vzdrževanju cest prispevala tretiino stroškov, za nove ceste pa polovico. Tako so omogočena gradbena dela na novih cestah, zlasti pa zgradba Pohorske ceste. a— Podmladek Rdečega križa dekliške osnovne šole v Studencih uprizori v soboto 31. t. m. in v nedeljo 1. junija, obakrat ob pol 20. v šolskih prostorih na lastnem z velikim denarnimi žrtvantj zgrajenem novem gledaliSkem odru Gasparijevega: Divjega moža, koroško pravljico v . dejanjih s petjem, godbo in plesom. Vabimo vse prijatelje mladine in šole k številnemu pose-tu mične igrice, da moralno in gmotno podpremo hvalevredna stremljenja učiteljskega zbora za dvig ljudske izobrazbe in njegove nacionalne in srčne kulture. a— Stavbn0 gibanje na Tez"u. Da poravna svoje dolgove pri mariborskem mestnem električnem podjetju, ie tezenska občina prodala svoio parcelo pn tovarni Teksta, kier bo kmalu nastala nova stanovanjska kolonija. Lične hišice se grade poleg mestnega vodovoda, na obeh novih poslopjih pri šoli pa so dovršena tudi že zunanja dela. V iesenš se prično dela za prizidavn dveh razredov osnovne šole. Svoio stanovanjsko hišo pri podjetju namerava zgraditi tudi tovarnar Reich. a— Konkurz je proglašen nad zapuščino odvetnika dr. Fritza Juritscha. Pasiva znašajo nad 2 milijona dinarjev napram 1 milijonu aktiv. a— Splavarska nezgoda. V sredo ]>opoldne so se na Dravi vršila merjenja za zgradbo novega mostu iz Maribora v Pod')re?.j5. V to svrho sta bil potegnjeni čez Dravo dve močni žični vrvi tik nad vodo. Popoldne ob 15. je privozil po Dr;ivj splav s tremi splavarji. Žičnih vrvi ni bilo mogoče tako naglo odstraniti, splavarjj pa ni v. opazili znamenj, ki so jih dajili delavci, zaradi česar se je splav zaletel v žične vrvi Za-hreščalo je, splav pa se '.i zaletel v ovire, splavarji pa so imeli k sreči dovoli prisotnosti duha, da so roskakali v vodo in priplavali na breg. K sreči ni bi1 d človeškin žrtev. Iz Kranja r— Učiteljsko društvo za kranjski okraj bo zborovalo v ponedeljek 2. junija ob pol 9. v osnovni šoli v Kranju. Iz škofje Loke šl— Javni nasadi v Škofii Loki nudijo sramotno sliko zapuščenosti. Čeprav je del krivde na nediscipliniranem občinstvu, bi vendar takega razdejanja ne bilo. ako bi se pristojni faktorji za stvar nekoliko zavzeli. Zvezda, k; bi bila lahko v kras mestu. ie pozabljena. Trave ni malone nobene več im tudi od kloni bodo menda kmalu ostali le spomini. Enako sliko zavrženosti nam kaže nasad ored Šubičevo stavbo na dnu Grabna. Ko dišeč: grmi niti še niso v cvetju, so že na delu brezvestni ljudie. ki lomijo cele šopke razvijajočega se vejevja. Ni čudno potem, da ziiaio grmi oskubljeni in polomljeni v pomladno nebo v živ ooomin. da nimamo smisla za potrebe tujskega prometa. (3®®e®6®8g)OgX5®g> Da boste ugajali) ne smete imeti na obrazu, na tilniku, rokah ali nogah nobenih odvisnih dlak. Britev pa je nevarna, navadna sredstva za odstranitev dlak neprak-Učna. Samo T A K 1 i i CREME PAKISIENNF. £ t ♦ | odstrani vsak lasek. % ♦ Taky-jine prednosti: Slasten parfum, ♦ ♦ nagel uspeh, se v tulcu ne posuši. * šl— 8-letna krščenka. Po večletnem bivanju v Ameriki je prispela nedavno v Škofi o Loko deklica Resina. stara osem let. Ker deklica še ni bila krščena, ie pristopila v petek li krstnemu kaminu, v nedeljo Pa ie bila Regina pri birmi. šl— Piiančck na Glavnem trjru. V torek okrog poldneva se ie prepevajoč im vriskajoč pojavil na Glavnem trgu krepak možak. doma iz škofjeloške okolice. Mestni stražnik je skuša! veseliaka pomiriti, a ni šlo. Možak ni kazal nikake volje, da sledi pozivom javnega o-rgana. Na kraj prerekanja je moral prihiteti še drugi stražnik in končno celo orožnik, nakar ie šele uspelo, da so vznejevoljenega možaka spravili na počivališče v mestni stražnici. Z Jesenic s— Jesenice se počasi modernizirajo. Naš kraj, ki je bil lani povišan v mesto, na zunaj še vedno predstavlja zaradi ne« katerih neprimernih stavb ob glavni cesti prav za prav le vas. Kakor pa se sedaj doznava, se bo tista stara Štefucova ko« vačnica, ki stoji ob glavni cesti, odstrani« la v veliko veselje Jeseničanov. Lastnica tega stavbišča, gospa Ivanka Čoporn, na« merava na tem mestu zgraditi trinadstrop« no poslopje, kjer bo v podpritličju vinska klet, v pritličju moderno opremljena ka« varna, zgoraj pa več stanovanj. Načrte za to stavbo je izvršil arhitekt g. inž. Drago« tin Fatur iz Ljubljane in bo to eno naj« višjih poslopij na Jesenicah. Iz Litije i— Odhod g. Potiska, V torek se ie izselil 'n. Litije g. France Potišek, znani kro-ia-šk; mojster in hišni posestnik na F rtiči. Bi! "ie na glasu kot najboljši krojaški mojster v vsem okraju: zdaj odhaia na Francosko. Sodeloval le pridno v društvenem življenju. Kot član litijskega SPD se ie stalno udeleževal vseh skupnih izletov, ker ie bil zaradi svojega humorja izredno nriliubijen. Visoko sra ie cenila »Lipa«, kjer ie bi! discipliniran basist im večletni društveni blagajnik. Svoio družino oa ie vzgojil v sokolskem duhu. V slovo so mu priredili Litij ani v gostilni Maksa Lajovica odhodni-co. Udeležil se ie odlrodnice pevski zbor »Upe«, ki ie prepeva! pod vodstvom g. Petra Jereba. V imenu društva se je poslovil od g. Potiska predsednik »Lipe« g. Jagodic. v imenu Sokolov g. Lojze Bizjak, v imenu prijateljev pa g. Lajovic. Priljubljenemu Litijanu želimo za popotnico vso srečn in srečno vrnitev! Iz Hrastnika h— Razstava obrtne šole. V nedeljo, 25. t. m. se je vršila na deški šoli razstava vseh del gojencev obrtne šole. Posebno za< nimanje so vzbujale risbe, predvsem kro.i« ne, ki so res mojstrsko delo. Zal, da ni bila razstava tako obiskana, kakor bi že> leli. h— Krst adventistov. Kakor je znano, je v Hrastniku že dokaj občutno ukoreni« njena verska sekta adventistov, znana pod imenom »Čašarjeva vera«. V nedeljo do« poldne okrog 11. se je vršil v »Kavzarjevih bajarjih krst nekaterih vernikov. Med drugimi je pristopila tudi neka 70 let sta« ra žena. Krsta se je udeležil tudi škof iz Zagreba, ki je obred tudi faktično izvršil v prirodi, kakor predpisuje vera. Verniki so imeli nato pri Birtiču skupno pogosti« tev. h— »Mežnarjeva Lizika«. Priljubljeno in melodijozno Krepsovo opereto »Mežnarje« vo Liziko« je naštudiralo »Glasbeno dru« štvo«. Pevske parte je uvadil dirigent go« spod Čander, režijo in opereti primerne plese pa je naštudiral g. ing. Frever. Prav tako so se nanavo izdelale dekoracije, ki bodo efekt gotovo povzdignile. Pri igri so« deluje poleg številnih solistov tudi celo« ten zbor Jn orkester. Prireditev se bo vr« šila nepreklicno v soboto 31. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo ob 5. poooldne v Na« rodnem domu. Nedeljska prireditev je na« men jena predvsem za naše »sosede«, bliž« nje in daljne. Ker bo naval na blagajno gotovo velik, zato prosimo, da si vstopni« ce rezervirate ali pismeno ali ustno pri g. Čandru. Iz Trbovelj t— Kino Sokol nas je s Ho.llywoodsko Rewue upeljal v vari.iete.ie. kakršne vidimo samo v največiih mestih. Prikazal nam je te variieteie v vsei razkošr.osti nfiih opreme in z naibolišfrmi umetniki, ki nastonaio kot koTmičanii. pevci, akrobat- itd. Tako smo Prišli poceni do užitka, kakršnega si v resnici lahko privoščijo samo velik jme-šlčan-i. t— Praznovanie. Pri rudniku še vedno praznujemo Ta teden bomo prazmovali zopet tri dni Liudie postajalo apatični. Me-rodaini Sinite^i' ne smeio pozabiti, da ie glad naihu^ša reč na svetu ;m da 'e lačen človek sposoben za vsakr dejanje. Podpora gladniiočim bi bila nuimo potrebna. V popolni neizvestno^ti pravega stania stvari se širijo med prebivalstvom različne govorice. ki se ne daio kontrolirati. Eni tr-dčio. da se bo pričelo z delom v najkrajšem času. drugi zopet, da bo delo počivalo dHgo in drugi zooet. da priPrav-11 a TPD redukcijo 600 delavcev. Kakor rečeno, se resničnost teh govoric ne da ) fontroiraf. delavstvo pa j e že tako zbegano, da ne verjame že nikomur več. Tre-balo bi delavstvu ooiastmi pravi položaj, da hi vedete, pri čem ie. aJi sme računati zopet na stalno zaposlitev in kdai. Kriza h; se lažje prenesla in kredit mi obrtnikih in trgovcih bi se morda še malo dvignil, ako bi mogli ti upati, da pridejo vsaj v doslednem času vsaj deloma do svojega denarja. t— Stavbeno sibanie. PodijetmSk g. Hanek srrudi na hribu nad Dežmanom lepo vilo. Stala bo ta vila na najlepšem položaju, od koder ie krasen razgled po vsej dolini. Ob glavni cesti gradi g. Pelko majhn,n hišdeo. z. avto podjetnik pa stavi nad svojo garažo stanovanjske prostore. Pričelo se ie tudi z zgradbo občinske stanovanjske hiše za ravnatelja in učifelie meščanske šole. — Popolnoma neprimerno se nam zdi. da se smejo ob glavni cesti na najlepših prostorih graditi tako majhne hišice kakor ie n. pt. ona g. Pelkota i. dr. Ob glavni cesti hi se smele gradit5 samo veoie zgradbe, ki hi dvignile lepotn kraia. Iz Šoštanja št— Za akademijo, ki jo priredij tukajšnje sokolska društvo v nedeljo 1. junija ob 16. ur,- v Sokolskem domu s prav pestrim telovadnim programom, vlada precejšnje zanimanje. Vabljen ie vsak član in vsak priiateli Sokolstva. št— občni zbor Obrtne hran>Inice in do-so.iiln.ee se ie vršil letos v nedelio dne 25. t. m. v gostilni pri Cerovšiku. Po poročilih funkciionarjev ie pretekln poslovno let,-, Pokazalo za Obrtno hranilnico lepe uspehe. Celotni denarni promet .ie presegal vsotn 9 milijonov Din. čisti dobiček iznaša še po dotaciji za rezervni fond nad 40.000 Din. Občnemu zboru ie prisostvoval delegat zadružne zveze v Celju, revizor gospod Smodiš, ki ie v svojem govoru postavljal denarni zavod šoštanjskih obrtnikov drircim kraiem za zgled. Obrtna hranilnica ie bila ustanovljena pred 23 leti s skromnimi začetki. Takratni delež ie znašal 7 goldinarjev 50 kr. Danes šteje zavod ■nad 400 članov. 45 članov, ki se ie udeležilo letošinjega občnega zbora, ie Izvolilo naslednje načelstvo: Volk Jakob. Pero-vec Vinko Oalof Franc. Mazei Jože. Ro-pan Franc. Volovšek Anton in Komoan Ferdo. nadzorstvo oa: Zapušek Ivan. Medved Martin. Rožič Anton. Kašpret Franc. Lampret Jože in Glušič Karel. št— Vlom. V prosi e m tednu so neznani tatovi vlomili pri posestniku Penšku. po do. meče pri Pavlu v Zavodnji. in oJneslt iz d\vh omar razne obleke v vrednosti nad '2000 Din. Za tatovi ni sledu. št— Vinskj junak. Dne 17. t. m. sta "opirala v gostilni pri Mostnarju v Florjanskem grabnu M. Stropnik, po domače Slomovnik, in Razbornik, po domače Cvikl. Zaradi neznatnega povoda sta se začela prerekali. Ker svojega spora nista mogla z besedam' p>-ravnati- sta segla k nožu. Med pretepom je StroDnik Cviklu zadal močno rano v gv»rnj-> lakot. Zadevo preiskuje sedaj orožništvo. Iz Slov, Bistrice sb— Rumunska jahalka gospa Milada Trifonova je prispela 27. t. m. iz Zagreba preko Rogaške Slatine v Slov. Bistrico. Ja* ha v spremstvu kapetana Stefanoviča -n poročnika Obradoviča. V Slovenski Bistri--ci so jo sprejeli oficirji tukajšnje garnizi* je, mestna občina pa jo je pogostila v ho« telu »Walland«. kjer ie tudi prenočila Pot proti Mariboru je nadaljevala 28. t. m. do* poldne. Od tam potuje preko meje do Varšave. Iz Bukarešte do Slov. Bistrice je jahala 20 dni. sb— Krvav pretep na Tinju. 11. t. m. je večja skupina tinjskih fantov namenoma iskala svojega tovariša Janeza Kresnika. Srečali so ga pred gostilno Pristovnik. Nje* gov stari nasprotnik Janez Leva se je z nnžem zapodil vanj ter ga dvakrat zabo* del v ramo in pod pazduho. Hudo poško* dovanemu Kresniku. ki ni dal baje nobe* nega povoda za pretep, je nudil prvo po* moč zdravnik g. dr. Černej. sb— .Motor za obdelovanje vjn0grJ>dov se .ie nedavnr, poiavil na nekem večjem posestvu v RStozmoiu in vzbuja splošno pozornost kmetovalcev. Dobavljen ie iz Nemčiie in nosi znamko ' »Winzer-Dank«. Cuie se precej komentarjev zanj in proti njemu, vendar kažejo vsi znaki, da se ho praktični stroj glede na zemlio in lego okoliških vinogradov dobro obnese!. sb— Sokolski koncert dne 24. t. m. je zaslužil polno dvorano, občinstvo pa menda ne obžaluje, da je prireditev v tako lepem številu posetilo. Kot prvi ie nastopil oiačenj domač; orkester, ki je kvalitativno docela nehomogen; vendar je dirigent g. V. Živko ustvaril z velikim trudom produkcije vredno višino. Poljčanski trio gg. dr. Hronovsky (violina), Lojze Živko (čelo) in V. Živko (klavir) je naštudiral obe točki programa vestno in jih podal v celoti prečuteno. Njihova reproduktivna potenca je tolikšna, da se v bodoče lahko lotijo tudi težjih skladb. Gospa Vošniakova je pela troie umetnih pesmi za sopran (Adamič in Pavčič) in pa nekatere slovenske narodne. Za svoj glasovno sigurni in neprisiljeni nastop ie bfla deležna presrčnega jn zasluženega aplavza. Najboljša točka večera je bil nastop violinista g. sodnika Dežele iz Šmarja p. Jel. Sicer lahko umljive skladbe je podal dovršeno. Tehnične težkoče je igraje obvladal, poleg tega Pa je z eleganco dokazal, da zna izrabiti svoj instrument sugestivno brez kakršnihkoli gest in iztisniti iz njega to, kar imenujemo glasbeno doživetje. Violinista, kakor je g. Dežela, doslej v SI. Bistrici še nismo slišali. Spored ie zaključil salonski orkester s Schubertovo H-mol simfonijo in s Fetra-sovo Rusko suito. sb— Vlom. Pred več dnevi je bilo vlomljeno pri Fr. Korenu, posestniku v Kočnem pri Zg. Polskavi Tatov; so odnesli iz podstrešja precejšnjo zalogo preka.iene.ga mesa in klobas ter nekai drugih predmetov. sb— Vojaško vežbališce na So. Polskavi. Nekako pred 30 leti ie sloveniebistri-ška občina na.iela od Pašniške zadruge primerno zemljišče ob cesti na Sp. Polskavi in ga na lastne stroške preuredila, tako da ie bilo uporabno kot vežbališce za vsakokratne tukajšnje vojaške garnizije. Zakupna pogodba ie potekla leta 1926. in nj bila obnovljena, ker takrat v SI. Bistrici ni bilo voiaštva. Lansko leto pa ie ministrstvo za vojsko in mornarico ponovno namestilo tukaj večjn garn.izi.io. k; neobhodno potrebuje obsežni prostor za vežba-mje. Pašmiška zadruga na Sp. Polskavi pa zahteva za 3 mesečno uporabo nič manj kakor 40.000 Din letne najemnine, kar do-tično zemljišče ni vredno niti. če bi se za to ceno odkupilo. Stališče zadruge, odnosno nekaterih Polskavčanov ie v tem primeru popolnoma nerazumljivo. S tako pretiranimi zahtevami onemogočam obstoi več ie voiaške posadke v SI Bistrici, kar pomeni za ves okra.i občutno gospodarsko škodo. sb— GoSeničja nadloga. Danes ob 9. zjutraj bo sreski kmetijski referent z Maribora predaval v dvorani hotela »Beograd« n zatiranju gosenic in drugih škod- ili v cev. Iz Ljutomera lj— Produkcija glasbene šole. V nedeljo, dne 25. t. m. so v Sokolskem domu nastopili gojenci tukajšnje glasbene šou da pokažejo javnosti učne uspehe potekajočega šolskega leta. Po uvodnih besedah predsednika g. šoi. nadzornika Karbaša o glasbi in oso-bito pesmi, so se naglo vrstile točke programa. ki je bil nekoliko preobširen. Mladinski zbor je pod vodstvom gdč. Minke Zacherlove zapel ljubke otroške pesmi Premrla. Pavčiča, predvsem pa Adamiča ter že! zasluženo odobravanje. Gojenci in go-jenke so posamič in v skupinah nastopali s klavirskimi točkami in s skladbami za gosli ter posvedočili. da izpolnjuje glasbena šola pod vodstvom našega zaslužnega glasbenika g. Zacherla svojo nalogo v taki meri. da smemo v nekaj letih upati na številen glasbeno naobražen naraščaj. Izmed pevskih točk ie ugajalo posebno »Jur.ievan.ie«, dasi dobro zamišljeno in lepo izvedeno kolo osmorice deklic v narodni noši ni sodilo docela v okvir izključno glasbene prireditve in bi bilo bolj primerno za kako akademijo. Mnogo odobravanja je žel mladinski orkester, ki je na koncu očjačen po učiteljstvu glasbene šole in z nekaterimi člani mestne godbe nastopil z dvema točkama V celoti: lepa prireditev, kj je pokazala plodove truda in dela vseh — učiteljstva in gojencev — ter bi bila zaslužila nekoliko boljši obisk. Iji— Avtobusni promet. Pred kratkim je začel na progi Zagreb-Novi Marof-Varaž-din-Liutomer-Slatina Radenci obratovati avtobus, ki vozi vsak dan tudi v nasprotuj smeri. Frekvenca ni baš velika lj— Nov propust na železniški progi blizu postajališča namerava zgraditi železniška uprava na svoje stroške. Ljutomerska občina se je že dalj časa potegovala za ta propust. skozi katerega naj bi odtekala voda iz stare, zdaj prekinjene struge Njega potrebo je pokazala osobito povodenj leta 1925. Na številne predstavke je zdaj železniška uprava poslala posebno komisijo treh inženjerjev, ki si ie dne 23. t. m. ogledala položaj na licu mesta. Ogleda so se udeležili tudi zastopniki sreskega načelstva in mestne občine. Skozi novi propust namerava občina izpeljati tudi kanal, po katerem teče potoček iz ribnika pod osnovno šolo in v katerega se izliva nesnažna voda iz klavnic Hernde, Vreg in usnjarne Martinušič. Potrebno je. da geometer nivelira ves kanal in strugo, nakar se bo uvedlo vodopravno postopanje. S tem bi se odstranil odprt jarek s svojim smradom ob novem gasilskem domu in postajališču, ki je vzbudil že toliko upravičene nevolje. Iz Murske Sobote ms— Preložitev dražbenega naroka. N'a dan 2. junija razpisana prodaja premičnin ▼ gradu v Murski Soboti se zaradi pred* hodne cenitve preloži na 4. avgusta ob 9. uri in naslednje dni. Načrt prodaje se bo pozneje razglasil. ms— Red naj velja za vse! Ker se je v Murski Soboti razpasla grda razvada, da se gledališke predstave in seje pričenjajo tudi že za celo uro prepozno, predlagamo, da po četrturnem čakanju zapustimo kor-porativno vsi, ki smo točni, tako prireditev ali sejo in se odrečemo sodelovanju pri takih društvih, dokler nam ne bodo nudila dovolinega jamstva, da bodo tud; ona upoštevala načela, da je čas zlato. ms— Devet otrok na morje. Naše >Ko-lašice« bodo kmalu najpopularnejša institucija v Prekmurju. Z rezultatom zadnjega cvetličnega dneva so bile tako zadovoljne, da so sklenile poslati štiri otroke, ki jih bo doočil sreski sanitetni referent, s počitniško koloniio CePank na morje. Isti sklep je napravil tudi krajeviv odbor »Rdečega križa«, enega pa pošlje gimnazija na svoje stroške, i Tako bo devet otrok (med temi trije učenci gimnazije) dobilo priliko, popraviti si za vse življenje svoje rahlo zdravje Seia mariborskega občinskega sveta Maribor, 29. maja. Včeraj od 18. do 21. se je vršila tretja redna seja mariborskega občinskega sveta. Uvodoma je podal župan dr. Juvan svoje poročilo. Potrjena je povišana mestna trošarina na vino in pivo, ki se je že začela pobirati. Potrjene so v smislu sklepa občinskega sveta tudi nove klavniške pristojbine. Poslanik češkoslovaške republike v Beogradu je poslal mestni občini zahvalo za čestitke povodom 89-letnice prezidenta Masarjka. V mestni hranilnici je bilo ponovno izvoljeno dosedanje ravnateljstvo. Kopališki odsek je določil preizkusne pristojbine za obiskovalce in kopalce na Mariborskem otoku. Anketa za določitev prostora za novo pravoslavno cerkev se je odločila za Jugoslovenski trg kot primeren. Mestna občina bo odstopila prostor pod pogojem, da bo stavba monumentalna in da bo načrt primeren. Proti sklepu komisije glede javne pešpoti ob desnem bregu Drave so nekateri interesenti vložili pritožbe. Sprejel se je županov predlog, naj se pooblasti upravni odbor, da zadevo uredi. Predlog študijske knjižnice, naj bi se zanjo odkupila znamenita Szaparijcva knjižnica v Murski Soboti, bi bi veljala 80 do 100.000 Din, se je izročil v obravnavo kombiniranemu finančnemu in upravnemu odboru. Protituberkulozni ligi se je dovolil odlog plačila plina v iznosu 15.000 Din za leto dni. Za prvi odsek je poročal obč. svet. dr. Veble. Odpove se pogodba Kaferju za dravsko kopališče in se kopališče zapre. Odobri se nova pogodba med mestno občino in Braimom zaradi najemnikov v dragonski vojašnici. Na podlagi nove pogodbe bodo najemniki v tej zgradbi znatno bolj zaščiteni glede odpovedi, nego so bili doslej. Za drugi odsek je poročal obč. svet. dr. Strmšek. Predlog kuratorija mestnega mladinskega doma, ki vsebuje smernice glede sprejemanja otrok v popolno oskrbo mladinskega doma, je bil sprejet. Prav tako je bil sprejet tudi predlog o razpolaganju s krediti za počitniško kolonijo. Z izbiro revne in slabotne dece, pristojne v Maribor, za dečjo počitniško kolonijo se je določila posebna komisija. Izpremenil se je pravilnik za podpiranje brezposelnih v toliko, da bodo deležni podpor mestne občine odslej samo oni brezposelni, ki so postali brezposelni brez lastne krivde in ki so pristojni v Maribor. Pogodba z bansko upravo za najemnino deojega doma se podaljša za nedoločen čas in se zviša mesečna najemnina od 2.500 na 3.500 Din. Za tretji odsek je poročal obč. svet. Sta-bej. Pri razpravi o odsekovem predlogu za tlakovanje Tattenbachove ulice od Glavnega trga do Narodnega doma ter Kopališke ulice se je razvila daljša, mestoma burna debata o mariborski cestno-gradbeni in cestno-gospodarski politiki, katero sta zlasti ostro kritikovala obč. svetnika Aljančič in Grčar, Podžupan dr. Lipold je predlagal, naj se zadeva odgodi in naj se naroči gradbenemu uradu, da izdela generalni načrt za izgraditev, popravilo ter tlakovanje cest za daljšo dobo. Ta predlog je bil odklonjen, sprejet pa je bil delni predlog odseka, da se izvrši tlakovanje Kopališke ulice z že nabavljenim in razpoložljivim materijalom. Za regulacijo Glavnega trga v zvezi z grad-bo Bergove in žlahtičeve hiše pri državnem mostu se je sklenilo naročiti gradbenemu uradu, naj sestavi pogoje za razpis natečaja in proračun regulacije. Sklenjena je bila nadalje izvršitev kanalizacije vzhodne Smetanove ulice in odobrilo se je gradbeno dovoljenje za zgradbo palače OUZD. Inž. Keršiču se dovoli zgradba pristanišča za prevažanje oseb z motornim čolnom po Dravi od Melja do Mariborskega otoka. Za četrti odsek je poročal obč. svet. Pu-šenjak. Daljša debata se je razvila o zgrad- TRGOVCEM kolonijalno-delikatesne in specerf jske stroke aparati za držanje in deta ji no prodajo p e trofeja, o-lja, bencina, kave itd. priporočeni od ministrstva socijakie politike in narodnega zdravja št. 9478-30 žigosani od drž. kontrole, so razstavljeni na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „J" št. $88 Oglejte si jih, ker je to v vašem lastnem interesu. N. M. Popovi č, Beograd — Koiarčeva br. 7. bi nove meščanske šole. Ker je stvar bila v principu že sklenjena 1. 1925. ter je neodložljiva, je bilo sklenjeno, da se nujno nadaljuje akcija na podlagi, da okoliške občine prispevajo najmanj 25 odstotkov h gradbenim stroškom. Na predolg podžupana dr. Lipolda je bilo sklenjeno, da se dovolijo izdatki za pregled vsega plinskega omrežja, ker je ugotovljeno, da uhaja 35 odstotkov plina zaradi slabega stanja omrežja, že letos se naj polože v Aleksandrovi in Stolni ulici nove plinske cevi. Tudi se naroča gradbenemu uradu, naj povsod, kjer se ceste na novo urejajo ali tlakujejo, pusti prej pregledati plinsko omrežje, če je v redu. Za peti odsek je poročal obč. svet. Murko. Razpravljalo se je pred vsem o prošnjah za razne koncesije. Najvažnejša je bila prošnja inž. Keršiča za podelitev koncesije za prevažanje oseb z motornim čolnom po Dravi. Občinski svet se je izrekel za krajevno potrebo. Predlog o uvedbi občinske trošarine danes še ni prišel v razpravo. Po javni seji je sledila še tajna. Gosoodarstvo „Sava", splošna zavarovalna delniška družba je imela 28. maja t. I. svojo redno glavno skupščino za preteklo poslovno leto, to je deveto od njene ustanovitve. Po poročilih ravnateljstva in zaključnih računih se vidi, da je družba zaključila poslovanje s primernim dobičkom od 3,197.675.01 Din in da plača 10 odst. divi* dendo, kakor vedno dosedaj. Iz tega do* bička je izločena vsota od 2,000.000 Din in namenjena povišanju uplačanega dela družbene delniške glavnice, ki sedaj zna* ša 8.000.000 Din (delniška glavnica 10 mi* lijonov Din). Skupna vsota bilance znaša 42.148.554.37 Din, a družbeni garancijski fondi 29,304.608 Din. Ta družba, ki se ne bavi z življenskim zavarovanjem, temveč samo z elementar* nimi panogami, je tekom 9 let od postan* ka izplačala okrog 160.000.000 dinarjev, kar najzgovornejše kaže važnost tega našega podjetja v gospodarskem življenju naše države. »Sava« je bila osnovana v letu 1921. od naslednjih zavodov: Jugoslavenska udru* žena banka d. d., Zagreb: Jadransko*podu* navska banka, Beograd: Prva hrvatska šte* dionica, Zagreb: Srpska banka. Zagreb; Zemaljska banka za B. i H., Sarajevo: Ze* maljska banka, Beograd: Assicurazioni Ge* nerali v Trstu. Družbeno upravo sestavljajo naslednji gospodje: predsednik dr. Svetislav Šuma* novic in člani: Makso Antič, Nikola Ber* kovic. Benzion Bulli. Milivoj Crnadak, Ge* dcon Dundjersi. Emmanuele Ehrentheil, dr. Walter Fischel, Stevan Karamata, dr. Mihajlo Kollin. Franjo Lathovič, Edgardo Morpurgo. Stevan Raicevich, Sava \V. Sa* vič in Gjorgje Velisavljevič. 710 Zgradba gostilniške pivovarne d. d., Laško Na razna vprašanja in da ovrže razne ne-osnovane govorice nasprotnikov snujoče 6e pivovarne, objavlja pripravljalni odbor; Predsubskripcija delnic je presegla 9 mi. lijonov Din. Dosedanja naplačila aa delnice se nahajajo pri Okrajni posojilnici, družbi z neomejeno zavezo v Laškem, katera zanje tudi jamči. Z zgradbo pivovarne na kupljenem zemljišču pričnemo, kadar bo vseh 15 milionov zagotovlenih, to pa po možnosti le pri nas in pri bratih Hrvatih, ki so se nam ta dneve pridružili. Zato zavračamo tudi ee. veda vse ponudbe raznih tujerodnih kapitalistov in raznih družb, ki se nam z večmili-ionskimi doprinosi ponujajo. Apeliramo na naše posebno imovitejše tovariše, ki še niso subskribirali. naj to storijo čim prej, ker s tem omocočijo, da bomo imeli prihodnja po-fctje že lastno pivo. Opozarjamo na soglasen sklep ziborovanja načelnikov zadrug dravske banovine z dne 12. t. m. v Celju. Ta sklep smatra gradbo pivovarne kot edino sredstvo, ki bo odpomoglo sedanjemu nevzdržnemu stanju in nalaga vsem članom dolžnost, da z nakupom delnic ta namen podpirajo. Ugotavljamo, da do danes niso gostilničarji izpolnili svoje dolžnosti in Je večji d«l subskribiranib delnic iz vrst drugih pridobitnih slojev. Kar se tiče raznih pomislekov, ki se vzbujajo namenoma jz gotove strani, naj povemo. da ni res, da bo delniški kapital 15 milijonov glede na ustanovitev potrt?bnih ' zalo? premajhen, temveč bo še preostajal. ker imamo žp danes dovoljno število brezplačnih zalog zagotovljenih. Res tudi ni, da i so gostilničarji z velikimi milijoni pri kar-telu zadolženi 'in da jih ima kartel Hkore-koč v rokah. Če sp jih pa sedaj skuša s kreditiranjem zapeljati v dolgove, svarimo prav resno vse tovariše, naj bodo pozorni na l"), zanje pogubno taktiko. Ni res. da ne bomo motrli z obsioječimi pivovarnami konkurirati. Res pa je. da se nas prav zaradi lesa smrtno boje. Mi si upamo znižati cene piT* pri dobrem zaslužku za 200 Din pri hektolitru in tako preprečiti nadaljnjo plačkanje naših konsumentov s tujim kapitalom. — Končno ni res, da bi se s postavitvijo pivovarne v okolici Ljubljane na transportih kaj prihranilo. Za kolikor bi bili tj manjši za Ljubljano, za toliko bi bih večji za Štajersko in Hrvatsko. Smo pred ciljem, in zmaga bo naša. Na delo složno naprej! = Minister za trgovino in industrijo cosp. Juraj DemetroTic v Zbornici za TOI v Ljubljani. Gosp. minister dr. Juraj Demetrovic je včeraj po prihodu v Ljubljano posetil Zbornico za TOI. kjer ga Je pričakovalo zbornično predsedstvo. Po daljšem razgovoru 6 člani zborničnega predsedstva, tako s predsednikom g. Iv. Jelač-inom tn podpredsedniki gg. I. Ogrinom, D Hribarjem in L. Rrudermanom ter z generalnim tajnikom ffosp. dr. Windiecherjem, je gosp. minister do 11. prejemal deputacije gospodar.sOdh organizacij in posameznike. Sprejeti so b;li od gosp. ministra: Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev. Zveza obrtnih zadrug. Obrtniško društvo, deputaeija ^gov-cev iz Trbovelj in Zagorja, Društvo tiskar-narjev in Savez grafičkih radnika. sekcija Ljubljana itd. Po posetu v Zbornici se je podal gosp. minister k otvoritvi ve] esej m a = Uradni tečaji za junij: 1 napoleondor 218. t zlata turška lira 247, 1 angleiki funt 275.4. 1 ameriški dolar 56.55, 1 kanadski dclar 56.25, 1 nemška zlata marka 13.52, 1 poljski zlatj zlot 6.34, 1 avstrijski šiling 8. 1 belgijska belga 7.80, 1 madžarski peng 9.90, 1 braziljski milreis 6.35, 1 egiptski funt 282, 1 urugvajski pesos 51.60, 1 argentinski pesos 21.65, 1 turška Mpirnata lira 27. 100 turških papirnatih pjastrov 27. 100 zlatih frankov 1095.90, 100 švicarskih frankov 1095.90. 100 francoskih frankov 222. 100 italijanskih lir 297, 100 holandskhj goldinar, iev 2277, 100 rumunskih lejev 33.60, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1513. 100 švedskih kron 1517. 100 norveških kron 1513, 100 španskih pezet 691, 100 grških dra. hem 73, 100 češkoslovaških kron 168. 100 finskih mark 142, 100 letonskih lat 1086.50 Din. = Stanje hmeljskih nasadov t Vojvodini. Udruženje vojvodinskih hmeljarjev poroča 27. t. m.: Hmelj je zdrav in krasno raste. Zgodaj obrezani nasadi eo že dosegli vrb žice. V splošnem se lahko reče, da je dosegel dva metra višine. Mrzle noči, ki 90 do nedavnega vladale, so zapoznile rast za dobrih 10 dni. Zadnje dni je bilo prodanih ofkrog 40 meterskih stotov po 100 — 200 Din za stot. _ BORZE Device in valute. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.26, London 25.11. Ne\vyork 516.75. Bruselj 72.1250, Milan 27.0650, Madrid 63, Amsterdam 207.86, Berlin 123.32, Dunaj 72.90, Sofija 3.74, Pra-sa 15.3275. Varšava 58, Budimpešta 90.32, Brkarešta 3.07. BLAGOVNA TRŽIŠČA Žito. + Chic&go. (29. t. m.) Tendenca priličuo čvreta. Pšenica za maj notjra 106 in tri oemidke, koruza za maj pa 77% centa w bušel. Spectator: Koliko stane roman? Ženitveni oglas 15 Din Teden dni pozneje: Obisk v informacijskem nradu 4C « Naslednji dan: Nov klobuk 120 „ Za očiščenje rokavic 10 „ Svilena ovratnica 44 „ Mazilo za lase in brke 12 „ Parfem 20 „ Dvanajst ur pozneje: Zapitek v restavraciji po prvem srečanju 56 „ Naslednje jutro: Postrežček 10 „ Šopek 60 „ Dva dni pozneje: »Kako se uveljavim v ženski družbi« (antikvarično) 15 ,, Novi podplati 35 „ Za očiščenje salonske suknje 20 „ Popravilo hlač 25 „ Nov žametast ovratnik na površnik 125 „ Po štirih dneh: Rešitev zlate ure iz zastavljalnice 500 Plesna šola (10 lekcij) 100 Slikanje 120 Knjiga pisemskega papirja in pisemskih ovitkov (s fan-tazijsKlm grbom, zlatim mo-nogramom in izreki odličnih mož) 65 Teden dni pozenje: Slonokoščena pahljača (imitacija, povsod 250 Din) 50 Postrežček 10 Prve obresti za najeto posojalo ISO Po nadaljnih treh dneh: Za poskusno sestavo že-nitne pogodbe 100 Gledališče vstopnice 120 Dve steklenici domačega sekta 80 Dva dni pozneje: Domači in tuji klasiki (ele-gatno vezani, s stelažo) 1780 Postrežšek 50 Sestava druge ženitvene pogodbe 100 Slikanje v športni obleki 160 Štiri in dvajset ur pozneje: Šopek 60 Postrežček Avto (nedeljski izlet) Sedem dni v bolnišnici Po treh tednih: Zaročni oglas in pisemska obvestila • Nova športna obleka Frak (kakor nov) Tucat srajc Tucat robcev Pol tucata ovratnikov Pol tucata nianšet Dva dni pozneje: Na sprehod s kočijo Malica za vso družino Tri dni pozneje: Zapestnica (z vrezanim napisom: »Tvoj za večno!«) Po enem tednu: Bodoči tast je listnico slučajno doma pozabi! Stanovanjski oglas v vse liste Osem dni pozneje: Darilo za rojstni dan: klavir (iz najfinejšega lesa, priložnostna nabava Dvanajst ur pozneje: Obisk pri zdravniku za ušesne bolezni 10 255 350 300 1800 650 S50 100 60 90 200 160 700 500 160 5000 80 Po štirih dneh: Obisk njenega bogatega strica z dežele (gledališče, klet, bar) 625 - Tri dni pozneje: Šopek 60 „ Postrežček IG ... Poskusna sestava tretje ženitne pogodbe) 100 „ Slikanie v novi športni obleki 120 h, Po preteku dveh tednov: Bodoča tašča je listnico slučajno doma pozabila 1000 M Štiri in dvajset ur pozneje: Pobratenje z bodočim svakom — « Svak je zaprosil za majhno uslugo (diskrecija častna zadeva) 500 „ Štiri in dvajset ur pozneje: Obresti za prvo posojilo 180 „ Obresti za drugo posojilo 360 „ Dvanajst ur pozneje: Obisk v drugem informacijskem uradu 30 ,. Dve uri pozneje: Pismo, dvakrat frankirano, priporočeno, ekspresno 10 M Uro pozneje: Dve steklenici penečega se vina 120 „ Šest steklenic piva 36 „ Tri konjake 15 „ Po dvanajstih urah: Kazenski porto za nefran-kirano anonimno pismo (z žaljivkami) 2 „ Uro pozneje: Dve zaušnici 200 „ Štiri in dvajset ur pozneje: Odvetniku za sestavo popravka v zmislu tiskovnega zakona Uro pozneje: Vozni red 10 Majhen usnjen kovček 125 Šest ur pozneje: Vozni listek Ljubljana— Dubrovnik. II. razred, brzi vlak 787 120 Skupaj . . . 19.767 Din. Naročajte 99Našo dobo"1 Iz življenja in sveta Berlin pred sto leti Berlinski sejem ima tucfl oddelek, ki predstavlja poulično življenje v starem Berlina. Ulice ln osebe so z vsemi podrobnostmi enake onim pred sto leti Pagansko bogočastje v Bolgariji Povodom zagonetnega umora žene polkovnika Lulceva je policija doznaia tudi podirobnsti nove vere. ki ji je pripadla dvojica Lulcev. Gre za neko pogansko cerkev, ki jo je ustanovil doktor Danov in se po njem verniki tudi imenujejo danovisti Vera ie nekakšno oživljanje starega oboževanja solnca in so nje temelji vzeti iz Mitrovega bogo-častja, ki so ga rimski vojaki prinesli iz Irana ter razširili po vsem rimskem cesarstvu. Danovisti časte solnce in obhajajo svojo službo božjo ob solnč-nem Vzhodu. V moralnem oziru je vera zelo stroga ter zahteva od svojih pristašev brezpogojno čistost in poštenost v vsakem oziru. Celo zakonski možje smejo samo ob določenih časih izvrševati svoje zakonske dolžnosti. Danovi-51]. imajo v okolici Sofije svoje solnčno svetišče, okoli njega pa je cela naselbina lesenih hiš. kjer bivajo pravoverni. Verniki nove cerkve so iz vseh družab-n h razredov, od kmeta in delavca, do intelektualca visoke uradniške stopnje. Oblast sluti, da je umor Lulceve v zve- Francoska jubilejna kolajna Za lOietnico versailleskega miru le izdala Francija srebrno spominsko kolajno. Na sprednji strani je sejalka, ki ob vzhajajočem solncu miria siplje zrnje po brazdah; zadnja stran pa nosi reliefne slike treh mož, ki so zaslužni za mir: Clemenceauia, Poincareja in Brianda. H. I. Magog: Tekma za ljubezen Najpogostejši kompliment, ki ga je s?šala plavolasa gospodična Avelinova, je bil ta. da so njene obi in nebo v lepem pomladnem vremenu enako sinje. Jn gospodična je dala prebarvati še svoj avto z isto sinjo bravo, da bi bilo vseh dobrih reči troje. In avto jo je tisto jutro čakal pred pestrobarvno ploščadjo kavarne. Sedela je med slofcim Laboissiereom 5n debelušastim Bervalom, nasproti maku Journyju, pogledala zdaj tega zdaj onega in razlagala z mirnim glasom: »Zakaj hočete, da bi izbirala med vami? To bi bilo pa pretirano, če b: zaključila to trdovratno zasledovanje, ki ga počenjate napram meni. v običajni obliki. Zbežala bom... Pa me ulovite.« »Takoj,« se je opogumil Berval fn stegnil roko, kakor da .io hoče zadržati. Udarila ga je na rahlo z roko po prstih. »■Počakajte na znamenje! Dano vam bo čez eno uro od nekega lovca, ki vam bo izročil pismo, v katerem najdete ime mesta, kjer me lahko noiščete- Odipliem se pred vami in morda me ne najdete več tam. Tedaj vam ostavtm v kavarni. zi z novo versko ločino ter je zaprla polkovnika Lulceva ter tri njegove prijateljice in sovernice. vendar umor doslej še in razjasnjen. Ostanki indijanske kulture Po nalogu brazilske vlade je bila nedavno poslana raziskovalka odprava v pokrajino Ceara, da preišče votlino Ubiraliaro. Poročila odprave so naravnost presenetljiva. Izkazalo se ie. da ne gre za votlino, marveč za ogromno svetišče, zidano nenavadno spretno ob uporabi pripravnih prirodnih tvordb. Velestavba je delo naroda Tupirov. ki so ob času odkritja Brazilije živeli na obrežju. Svetišče je 1000 metrov dolgo, 300 metrov široko in 100 metrov visoko. Pred vhodom v poslopje leži ploščat kamen, ki daje zvonek glas. ako se nanj udari s kladivom. Ogromna stavba je nedvomno eden femed največjih in najmogočnejših spominov iz dobre stare indijanske kulture. Odprava še ni izdala podrobnejšega opisa čudovite stavbe. Zapečateni romani V hudem konkurenčnem boju si pomaga neki založnik v Lipskem z novo reklamo. Prodaja detektivne romane, katerih druga polovica se naliaja v posebnem zapečatenem ovitku. Ce bi pre-čital kupec prvo, odprto polovico knjige in bi se mu zdela dolgočasna, jo lahko nazaj prinese in dobi izplačano kupnino pod pogojem, da ni ovitek poškodovan. Knjige z odprtim ovitkom se seveda ne sprejemajo. Izum ima dokaj uspeha pri čitateljih. pa tudi založnik je na dobrem. Večina kupcev le ni v stanu brzdati radovednost glede druge polovice romana. Zvesti služabnik Perzijski šah Ahned-Mirza, ki je umrl letošnjega februarja v Parizu, je zapustil vse svoje premoženje šahinji in sicer do polnoletnosti svojih otrok, treh hčerk in devetletnega princa Fer-ed-di-na. Ni pozabil tudi na številne sorodnike. »Tri »začasne žene« naj bi dobile po 1000 dolar, na roko in 600 dolarjev doživljenske letne pokojnine. Vse šaho-vo milijonsko imetje se nahaja v neki banki v Newyorku. Zdaj so odprli njegove oklopne predale v navzočnosti dedičev. Ob tej priliki je moral banki izročiti vse kronske dragulje tudi stari služabnik, ki je bil varuh državne zakladnice pod štirimi šahi. Cestiti Hasan z dolgo belo brado se je zjokal kakor otrok. Po 56. letih zveste službe je moral izročiti dragulje tujcem. A kai se hoče če je pa »kralj kraljev« umrl kot politični emigrant in na tujem... ki jo odkrijte sami' novo pismo z imenom drugega cilja. In igra se bo nadaljevala, dokler me eden med vami ne doseže ali dokler se mi ne bo zazdelo, da tekmo zaključim. Kakor vidite, gre za nekakšen cross. Za nekakšen cross z avtom in z različnimi ovirami. Zmagal bo tisti, ki je najhitrejši in naj-spretnejši v razvozlavanju težavnih položajev. Kdo bo tekmoval?« »Jaz!... Jaz!... so zaklicali vsi trije v zbor uin vse triej so zaupali v svojo srečo in v svoje šoferske spretnosti. Gospdiena Avelinova je naglo vstala ®n sedla b krmilu svojega sinjega vozila. »To ste pa dečki! Ubežim. da določim smer. Vi pa se odpeljete uro pozneje. Težko bo rtzumiti prave ovire za mojstre vaše vrste ...« Avto je oddirdral in izgini za cestam ovinkom- Še isti hip sta ostavila Lalboissiere in Journy svoja sedeža, prvti ie sikočil k najbližjemu knjigarnarju, dirugi k telefon ti. »Hitro! Pošljite mi najhitrejši avtomobil!« je nestrpno velel Journy ravnatelju neke garaže. »Karte... vse cestne karte, ki jih imate v zalogi s tisto vred, ki kaže v Mornarjev pogreb Nekdanji poveljnik angleške križarke »Odločnost«, kapitan Read, je po daljši bolezni umrl v bolnici v Nizzi. Pred smrtjo je zdravniku sporočil svojo zadnjo voljo: »Četudi mi je naklonila usoda smrt v postelji, hočem biti pokopan v morju po stari mornarski šegi!« Ka-pitanovi otroci so izpolnili njegovo željo. Krsto so natovorili na jadrnico, ki se je ustavila daleč zunaj v zalivu Joua-nu. Mornarji so se postavili v vrsto na krovu in spustili v znak žalosti zastavo do polovice jambora. Duhovnik je opravil molitev, in na to so krsto spustili v morje. Težko vprašanje Italijanski dnevniki poročajo, da je vprašalo več škofov najvišjo cerkveno oblast, ali smejo obhajati žene z ostriženimi lasmi. Kardinalski kolegij se je sestal nalašč za to, da reši težko vprašanje. Po dolgem prerekanju je sklenil, da dečje glavice vendarle ne gre smatrati za kršenje krščanske morale. Kljub temu je priporočil kolegij vernim že-ram. naj nosijo rajši dolge lase. Kratka pričeska z obritim tilnikom uniči ženi baje naravno zunanjost, ker postane preveč podobna moškemu. Canterburyski nadškof umrl Najvišji dostojanstvenik anglikanske cerkve lord Davidson je nedavno amrl ▼ svojem 82. letn. Pred dvema letoma Je odstopi] s svojega mesta, ker ie zbornica odklonila novi molitvenik za anglikanske vernike. Usodna stava Neki Ollagarde v znanem španskem kopališču S. Sebastianu je užival priimek »nojev želodec«. Ta slava je zanj postala usodna. S svojimi prijatelji je sklenil stavo, da bo v baru vpričo vseh gostov pogoltnil deset jajc z lupinami vred. Opravil je ta posel, izpil še en liter črnine in rekel, da se prav dobro počuti. A trenutek pozneje ga je popade! krč: zgrudil se je na tla in nekoliko minut pozneje v strašnih mukah umrl. Sovjetska šola Bubnov, novi ruski prosvetni komi* sar, neprestano žigosa šolsko politiko svojega predhodnika Lunačarskega, ki mu je baje zapustil nad vse težko ded« ščino. Na temelju osebnih opazovanj pripoveduje, kaj se vse godi tekom učne ure v povprečni ljudski šoli. Ura traja 45 minut. A šolarji se učijo kvečjemu polovico tega časa: 54.5%. Saj zapravijo vse ostalo s tem, da pri« pravijo knjige in zvezke, pobirajo de* nar za skupni zajtrk, stavljajo učite* lju postranska vprašanja itd. Včasih pa učitelj sam prepozno pride. Kaj dela dijak v teku pičlih, dejansko po 28 minut dolgih šolskih ur? Predava* nju in zapisovanju tvarine je namenje* nih 14.5% tega časa, pisanju 10.5%, računanju 11.25%, izpraševanju na te* deželo ljubezni!« je ukazoval previdni Laboissie re knjigarnarju. Debeli Berval se ni nit' zganil. Svoje vozilo je imel pač že pripravljeno za odhod. Omejil se je na to, da je pozval nekega lovca, ki je stal tam blizu že kakšno minuto. »Pet sto frankov, če trni takoi izročiš pismo, ki bi mi ga moral izročiti čez uro časa,« mu .ie predlagal in je bil prepričan o svoji lokavostii in o učinku svojih pet sto frankov. Lovec ga je začudeno pogledal. Gospodična Avelinova mu ni bila izročila nobenega pisma. Pisma so dospela točno čez eno uro, ko so bil že vsi trij enestrpni meteorji pripravljeni ob hodišču na razpolago tekmovalcev za galantno dirko. Mrzlično so jih odiprli in skočili h krmilu- »Ha jd!« In so se pogledati Izzivajoče, pripravljeni, da se raztreščijo, samo da zmagajo. v »Ostavim dirkanje,« je sklenil Bervail s težkim vzdihom. Prešli so bili štirje dnevi v neverjetni dirki sem in tja iz Pariza v Borde-aux, iiz Bordeauxa v Marsei'lle. in nobeden med njimi ni dosegel zaželenega meTjn domačih" nalog 2.75%\ In kaj dela učitelj? S pregledovanjem doma* čih nalog zapravi 36% svojega časa, z ipraševanjem 32.5%, s predavanjem 6.75 odst., s protesti in opomini 6 odst. z nabiranjem denarja za skupni zaj* trk ali razpisana državna posojila 6.5% ter z zamudami, če prepozno prihaja 5.75%. Španske jame Skupina francoskih in španskih znanstven.kov raziskuje sedaj po nekdanjem jamskem človeku poslikana bivališča na Španskem. Me dtemi je posebno znana jama Altamira. ki so ji nadeli priimek Sikstinska kapela prazgodovinske umetnosti. Njene slikarije je slučajno odkrila desetletna hčerka profesorja Sautuola. Dolgočasila se je v kotu. ko je nje oče iskal kosti in črepinj. Nenadoma je zagledala na stropu komaj raz. ločno sliko lovca, ki se je branil napa-dajočega jamskega medveda. Zaklicala je od presenečenja in šele zdaj ie profesor ugotovil, da so pok r rte vse stene s presenetljivo živahnimi prizori iz ledene dobe. V drugi jami blizu Castilla so se na steni ohranili odtisi številn h dlani. Strokovnjaki mislijo, da so nadomeščali pečate pri pogodbi med posa-meninii rodovi. V to svrho so namazali jamarji skalo najprej z mastjo in so potem posuli odtis dlani z drobnim, .»rese janim ogl jen im prahom. Ti predpo-topni podpisi so se ohranili do seda: in sleherna črta se tako dobro razloči, kakor da so se divjaki podpisali šeie pred kratkim. Na podoben način so ovekove-čili lovske prizore in risarji so rabili za posamezne črte celo no dve barvi: črno im. rdečo. Čudna reč »Krasnaja gazeta« poroča, da je imel petrograjski umetnostni muzej, t. zv. Eremitaža, velike zbirke mavčevih posnetkov različnih arhitektonskih okraskov in kipov vseh dob in kultur. Vsak predmet je stal na polici v posebnem zaboju s svojo številko. Takšne zbirke imajo veliko vrednost za pouk umetnostne zgodovine. Toda pod novimi razmerami je zmanjkalo prostora. Vodstvo muzeja je odredilo, naj se poslopje izprazni. Manjši del zbirk je prevzela Akademija umetnosti. Vse ostalo je vodstvo ponudilo mestnim šolam: »Pridite in odnesite kar vam bo všeč!« Šolarji so poplavili dvorane in uprizorili pravi pogrom. Poteptali so v prah številne antične okraske in zbirko grških gledaliških krink. Veliki kipi svetovno znanih Vener niso mogli skozi preozka vrata. Šolarji so jih razpolovili in jih takšne odnesli. Iz istega razloga so ostale brez ročajev grške amfore. Lepa skupina Ganimeda s psom'je delala največ zaprek od nje so odnesli samo obe glavi. Tekom dveh dni se je izpremenil muzej v gorostasno ruševino. Pariški listi, ki posnemajo to vest, vprašujejo, kako je bilo mogoče spraviti v muzej kipe, za katere so zdaj bila vrata preozka. Še tu je nagajala sovjetom »neblaga preteklost.« srečanja. Dirka je bila polna običajnih nezgod na dolgih turah: pnevmatike so pokale, motorji so se ustavljali, vozila so se prekucala, razburli.vih trenutkov ni manjkalo: po stokrat v enj uri so gledali smrti v obraz. In ni manjkalo trenutkov, ko so se kesali svojega početja. ko so se vračali s stisnjenimi zobmi, ko so se odrekali tekmovanju in so se znova spuščali v to noro zasledovanje, trenutkov, ko jih je obhajalo prezgodnje upanje in otročje obupovanje v tej razburljivi dirki za pismi po vseh podeželskih cestah in po mestnih ulicah do kakšne majhne, zaspane kavarne v odročni skriti uličici, kjer so pisma po navadi našli. V tej igri je zmagal zdaj oni v hitrosti. Pa nobeden ni imel kakšne znatne prednosti in nobeden je ni imel za dolgo časa. kajti s tako veliko pazljivostjo so nadzirali drug drugega in s tako veliko zagrizenostjo so skušali drug drage ga doseči in preseči. Potem so se začele nezgode množiti im so utrujale lenega. Beervala. ki ie bil gotovo najmanj zagrizen od teh treh mož. Journy ie ubegnil ponoči in prelomil odmor, ki so ga bili sklenili brez besed. In Laboissiere. ki se je spusitil Sir Isaac Isaacs Najvišji sodnik Avstralije, ki bo postal v kratkem generalni guverner avstralskega dominiona. Isaacsa smatrajo za najboljšega politika britske-ga imperija. Zlato na Nemškem Iz Kassla na Nemškem poročajo, da so našli kopači v Waldecku ob Fii* senbergu zlata ležišča. Rudniki so bili znani že v srednjem veku, a so jih že dolgo smatrali za popolnoma izčrpane. Okrajni predsednik Friedenburg je kasselskemu muzeju izročil največjo kepo samorodnega zlata, ki so jo tam našli. Paganini Truplo slavnega goslarja je plavalo nekaj dni r>o morju, preden ie našlo pokoj v zemlji. Ta zgodba ie vredna življenja tega darovitega in grozotnega umetnika, ki ga ie baie hudič obsedel, moža čudnih šeg, čudnega po telesu in obličju, čigar nadčloveški talent in nezaslišana mršavost sta ga pretvorila v bajno bitje, nekako Hoffmanno-vo osebo. Ko se je torej vračal v Genovo, svoj rojstni kraj, je umrl za kolero v Niči 27. maia 1S40. Njegov sin ie naložil mrliča na brod in odrni! dalje proti Genovi. Toda duhovščina je odrekla pokop onemu, k-; ga ie imenovala hudičevskega. Občinski zastop se je takisto pridružil duhovski stranki. Sin je prosil, pa ga ni nihče slušal. Zategadelj je odjadral proti Marseillu, nato v Cannes, alj oba pristana so mu zabranili, boječ se oku-ženja. Obupan je ostal na debelem morja, zibajoč na valovih truplo velikega čudaškega umetnika, ki so ga ljudje povsod odrivali. Kar nič več ni vedel, kam naj se dene in kam naj krene z mrličem, ki je svet zanj. Veslaje proti otokn Sv. Honorata je razločil golo skalo, nasršeno kot jež zobato in robato kjer se je bilo Bog ve kako nabralo nekaj prsti po jamah pečine z imenom St. Ferreol. Na tej čelarni čeri ie bfl Paganini skrit in pokopan dobrin pet let, pat ga ni nikoli nihče motil v večnem pokoju. Te dni pa je bilo 90 let, odkar ie dal Pa-ganinijev sin prenesti ostanke svojega očeta v vilo Gajona v Genovi. ob zori ves besen za njim v Bervafcm družbi, je izkoristil neko Bervalovo nezgodo, da ga je ostavil na sredi poti. To je bilo prei-eč. Ko je popravi poškodbo. je bil Berval zaostal za dve uri. Vzdihnil je globko m se odločil, da se tekmi odpove. Z zmerno hitrostjo je usmeril vozilo proti Parizu. »Kam naj hoče zapeljati to vražje dekle?« je stokal. »Ne zanima me nič več. Kakšnega miru naj pričakujem ob takšne m vihar ju, kakršna je ona? Obžalujem zmagovalca •..« Verjetno je, da mu ie sama ogorčenost nad to odpovedjo narekovala takšne misli. Srce mu je to dokazalo s pospešnimi utripi, ko je zagledal sinji avtomobil, ki ga je bi'1 opazil že od daleč v okolici Avignona pod obcestnimi platanami pred neko gostilno. »Ali sem morda nehote zmaga!!?« se je vprašal z radostnim presenečenjem. Skočil je s svojega vatomobiia in stekel v obednico. Tista, ki jo je upal srečati je bila prav tam. vsa nasmejana in rožnata. Obstal je in se zagledal vanjo ves srečen. »Ujeta!... Osvojena!... je zmagoslavno zavpil in mu ni bilo nič mar, da bi ii utegnil pokvariti tek. Gospodična Avelinova mo je segava Nova iznajdba ▼ veslaškem športu Na Izložbi vodnega sPorta r Potsdamu je bil razstavljen tudi čoln, ki se pri vož«)! PMmtfc* v smeri veslača. Izum ie priporočljiv zlasti za novince. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 30. maja LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved Saša, borza, reproducirana glasba. — 13JO: Poročila iz dnevnikov. — 17JO: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Slske iz svetovne literature. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: haliianščina. — 20: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 31. maia LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikom. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18-30: O Dubrovniku. — 19: Nemščina. — 19.30: Življenje v naravi. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 10-30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — 22: Poročila. - 22.15: Lahka glasba. - ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Prenos tonfilm-ske glasbe. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Lahka godba. - PRAGA 17: Popoldanski koncert — 20: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20.45: Zabaven večer. - BRNO 17: Popoldan-skf koncert. — 19: Godba na pihala. — 20.15: Dramski večer. — 20.45: Prenos iz Prage. — ?2.25: Vojaška godba. - VARŠAVA 20.30: Koncert lahke glasbe. — Godba za ples. — DUNAJ M: Plošče. — 12: Opoldanski koncert. — 15.20: Preno prezentativni enajstorici Slovenije in Kos roške. . V koroški reprezentanci bodo igrali: Arthofer (KAC) » Schafferitscb (Austria), Hegenbarh (Austria) * Kosteinscheg (KAC) Sereinig (Austria), Biedermann (Villach) « Santer (Villach), Richter (KAC), Hussak (Austria), Mayer (Kac), Prueckler (KAC). Domačini nastopijo v postavi: Erman (Svoboda) * Strehovec (Ilirija), Berglez (Ilirija) « Košenina (Hermes), Varšek (Ili« rija), Lado (Ilirija) . Ice (Ilirija), Berton« celj (Maribor), Oman (Ilirija), Doberlet (Ilirija), Uršič (Primorje). Obe postavi sta skrbno sestavljeni. Po« sebno o Korošcih moramo omeniti, da si« cer niso še prvovrstne mednarodne kako« vosti, vendar so pod vodstvom prvovrst« nih trenerjev v zadnjem času vidno na« pj-edovali, kar se vidi že iz najavljenih re» zultatov. Igrali so proti Nižji Avstriji 8 : 1. proti Štajerski 2 : 2 in 1 : 3, a našo Te* prezentanco so na svojih tleh tolkli 6 : 3! O naši enajstorici se je že mnogo raz* pravljalo, zasebno in javno, celo v Beo« gradu so o njej ugibali. V končni postavi so v večini igrači prvaka, o katerih se !ah» ko reče, da so trenutno v najboljši kon« diciji. Ohranjena je, kjer je le šlo, homo« genost v poedinih linijah, štirje igralci, ki so vzeti iz drugih klubov, pomen iajo brezdvomno ojačitev ilirijanskega moštva. Drugo tekmo bosta igrali enajstorici iz Gradca in Beograda. Definitivni postavi nam trenotno še nista znani, vendar se ve že toliko, da bo Gradec nastopil v posta* vi, ki je nedavno zmagala nad kompletno zagrebško prvo garnituro 2 : 0, dočim bo, kolikor je do sedaj znano, nastopilo v beo« grajski reprezentanci šest državnih repre« zentantov. Morebitne nove podrobnosti bomo ob« javili jutri z ostalim točnim programom itd. Litijski nogometaši so nastopila v običajni postavi, to pot je gostoval g. Edo Lozar, bivši član kluba, ki se je pred nedavnim preselil v Ljubljano. G. Loaar je bil že na početku igre močno ble-siran, zato u>a se je v drugem polčasu izkazal sijajnega vratarja ia je žel zasluženo pohvalo publike. Publike j« bilo po sodbi nekaterih okro« 300. Litijani in okoličani hodijo prav radi zasledovat nastope naših športnikov. Želeli bi le, da plača vsak udeleženec malenkostno vstopnino. Zastonj-karsk-j kibici nimajo nikakega športnega duha, če nočejo s svojim malim prispevkom pomagati klubu, da lažje krije stroške, tri mu jih povzročajo gostovanja tmJfh k tabor. — Zeftroo, da pomagajo te vrste in pride naš športni klub v bodoče do svojih novcev z rednimi vplačiii puibltke. Ilirija komb. : Akad. reprezentanca 8:5 (2:3) Akademska nogometna reprezentanca ljubljanske univerze, ki se bo udeležila v avgustu mednarodnih akademskih prvenstev v Darmstadtu, je včeraj prvič poskusila pomeriti svoje sile na zelenem polju. Njeno moštvo je bilo sestavljeno iz raznih znanih igralcev naših vodilnih klubov, deloma pa tudi iz nogometašev, ki doslej niso nastopal; v najboljših enajstorioah. Moštvo jc postalo v drugi polovici žrtev pomanjkanja rutine in homogenosti in je moralo kloniti pred bolj vigrano kombinirano postavo zelenih. Med akademiki je bilo opaziti nad ostalimi vratarja Ermana, branilca Svetica in napadalca Sve-tica in Kneževiča, ki imajo svoj renome že iz matičnih klubov. Kombinirana enajstorica Ilirije pa je po odmoru prevzela vodilno vlogo; posebno velja to glede napadalne vrste, kjer sta Pfeifer in Lah v obeh zvezah pošiljala žogo za žogo na nasprotnikova vrata. Ožja obramba s krilci (in tudi vratarjem Krčem v vratih) m bila na posebni višini, vendar spričo medlih akcij akademikov ni imela težkega posla. V ostalem je tudi v tem delu izpustila dva nepotrebna gola. Tekma je potekla prav prijateljsko in najbrže prijateljem ni dala jasne slike, kakšna bodi akademska reprezentanca, ki bi lahko res uspešno zastopala našo univerzo ozir. jugoslovcnske akademike na vročih mednarodnih tleh. Tekmo le z lahkoto obvladal g. Mohorko. Publike — z ozirom na otvoritev velesejma in krasen dan — razumljivo ni bilo mnogo. Športno življenje v Litiji (Tekma z ljubljanskim SK Jadranom.) Treniranje menda najmlajšega zasavskega nogometnega moštva, ki je organizirano v SK Litija je prevzel pred nedavnim g. Pleš iz Ljubljane. Litijski nogometaši prav pridno trenirajo oa svojem športnem prostoru, ki je bil o tvor jen vsled naklonjenosti lokalnih činiteljev. Moštvu se že pozna vpliv strokovne roke in je upati, da bodo Litijani pod trenerjevim nadzorstvom napredovali še leipše. Zadnja nogometna tekma, fci se je vršila v nedeljo z ljubljanskim SK Jadranom je bila zelo živahna in napeta, posebno v drugi polovici. Rezultat pred polčasom je bil 5:2 za Ljubljančane, drurga polovica pa je bila neodločena 0:0. Poraz, ki ga je doživelo litijsko moštvo ni bil popolnoma zaslužen. Glavno krivdo nosi litijski vratar, ki bi lahko zmanjšal rezultat v korist svojega moštva. Ko je sledila v drugem polčasu zamenjava v goliu se je takoj opazila nova roka vratarjev«. Motokolesarskl klub Ilirija. Za binkostni izlet na Koroško se zaključijo prijave nepreklicno danes ob 19. Prijave z označbo znamke motorja in vrednosti le poslati na podpredsednika g. Fran Ogrina, Gosposvedska cesta 14, (telefon 2662). SK Natakar. Danes ob 16. obvezen trening I. moštva in rezerve na igrišču ASK Primoria. Po treningu ob 18.30 sestanek, I. moštva pri Ka-čiču. Včerajšnji nogomet v Maribora. Železničar-mladina : Rapid-mladina 5:2 (3:2); Železničar rez. : Rapid rez. 7:2 (1:0; Rapid : AiMetik SK (Celje 9:2 (2:1). SOKOL Župni zlet v Celju 15. junija Zupno načpluištvo je že določilo podroben program zleta, s katerim so v zvezi župne izbirne tekme. Razpored teh je bil že objavljen. Priče tek popoldanskega javnega nastopa bo ob pol 16. Spored je naslednji: 1. moška in ženska deca hkrati: župne prosi« vaje 1930; 2. starejši bratje celjskega Sokola, vaje s palicami; 8. članice: proste vaje za vseeokolskj zlet v Beogradu 1930 ; 4. vojaki 39. pešpolka: vaje s puškami; 5. orodje I. skupine: moški in ženski naraščaj na orodju, deca: igre; 6. člani in članice celjskega Sokola: vaje z dolgo palico; 7- moški naraščaj: proste vaje za vrsesokolski zlet 1930; 8. orodje II. skupina: članj in članice; 9. ženski naraščaj: proste vaje za vsesokolskl zlet 1930; 10. župna vzorna vrsta: drog; 11. vojaki 39. pešpolka: izbrani oddelek s prostimi vajami in 12. člani: prosto vaje za vsesokolski zlet 1930. Pri večerni akademiji nastopijo izmed zu. nanjih društev: Trbovlje: Člani »Morje<, članice i-Metuljeki«; Zagorje: Članice »Prolje-če<; Šoštanj: »Prednjacka osmica<. Seveda bo nastopilo tudi matično društvo Celje. Obeta se nam tedaj na akademiji pester spored. Dopisi ROGAŠKA SLATINA. Pomladna sezona se razvitia v polnem teku. Za julij in avgust se zopet obeta naval gostov. Zato je potrebno, da se bolniki takoj sedaj potrudijo semkaj, ker edino le pomladma in ie- položila roko na usta. »Od kod prihajate, dragi prijatelj?« ga .ie vprašala. »Mislim, da ste se od- • dalji! i od prave poti. Priznajte, da niste še ntti pogledali v zadnje pismo.« »Zakaj menite to?« »Zaradi vašega zmagoslavnega vzklika. Menite, da ste na pravi poti-« »Morda nisem?« »Ne vi ne drogi Dirtka se ie končala ni jaz se vračam v dražbi zmagovalca: gospoda Trezenneca, svojega zaročenca ...« Šele tedaj je opazil Berval, da je obedovala v družbi mladega moža, ki ie vstal v pozdrav. »Kaiko?« je vzkliknil Berval. »To vendar ne spada v našo igro; gospod se ni odpeljal z nami.« »Vpisala sem ga v zadnji uri,« .ie odvrnila gospodična A vel i nova, ne da bi se dala zmotiti. »Toda on je z največjo vestnostjo opravil pravo pot. To lahiko rečem jaz... ka.it' opravil jo je v mojem vozlu, po nezgodi, ki bi lahiko imela bolestne posledi ce ln ki bi je bila kriva jaz sama. Plačati mu moram odškodnino. IMoči' jo je sam. Postala bom gospa Trezennecova. Zadnje pismo. ki ga ta čas iščeta vaša prijatelja, vsebuje najino zadevno sooročMo.« »Dejal bosta, da ste hudobn.« je menil Berval. »Jaz nisem več tekmoval. A na njunem mestu bi ugovarjal.« »Zakaj? Ali si mordanisem pridržala pravice, da srnam dirko ustaviti, kadar mi bo ljubo?« ga je opomnila malce zlobno gospodična Avelinova. »To pravico sem (izkoristila.« »'Na ljubo nekakšnemu out sider ju,« je dejal Berval, na d mi prav nič nezadovoljen zaradi poraza onih dveh. ki sta ga o sta vil a zadaj. »Ln če pomislim, da smo bili ob odhodu favorif!« Popolna razprodaja zaloge raznega konfekcijskega in manufakturne-ga blaga v konkurzu tvrdke GRICAR & MEJA C (lastnica ga. Pavla Hieng) se vrši od 20. t. m. dalje v tvrdkinih lokalih v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Upravnik konkurzne mase dr. Treo Luce. 7420 semska se®ona jim nudi stetrmo in temeljito zdravljenje. — Tukaj je bil na oddihu bain dravske banovine g. Dušan Semec, ki si je izbral za stanovanje Aleksandrov dom. da v miru preživi par dni v naši div-■nd Slatini. Upajmo, da so mu te — sicer kratke — urice oddiha im lečenia dobro učinkovale. — Rogaška Slatina dobi v kratkem asfaltirano cesto od Sv. Križa do križišča pri Slainčevi vili Dela se bodo pričela še letos ob koncu sezone. Akio bo dovoli denarnih sredstev na razpolago, se bo asfaltacija v bodoče nadaljevala do Podplata. Še boli nujna pa ie napeljava novega vodovoda Lz Boča. gradba novega hotela in modernega prostranega (velikega) kopališča. V torek ie prijezdila semkaj iz Krajinskih Toplic pogumna Rumumka ga. Tiihonova. o kateri so že poročale noviine. Pozdravil jo ie v imenu ravnateljstva g. Sottler. uradnik zdravilišča, ki ji ie obenem podaril šopek cvetja. Spremljata jo dva naša oficirja istotako na konjih. Naslednji dan je nadaljevala pot proti Mariboru. POLJANE nad SKOFJO LOKO. (Smrtna kosa). V ponedeljek 26. t. m. je umrl po dolgi bolezni g. Anton Čadež, posest* nik v Srednji vasi, in bil v sredo 28. t. m. pokopan. Pokojnik, večji posestnik in oče velike družine, kateri je bil skrben oče, je živel daljšo dobo v Ameriki. Po svo« jem prepričanju je bil • aprednjak in zvest bralec naprednih časopisov. Dolgo dobo je bil načelnik Električne zadruge v Pol jas nah. Največ po njegovi zaslugi se je zg•'.!« dila prepotrebna elektrarna. Bil je tudi v občinskem odboru in krajšo dobo žu« pan. Zadnjo zimo ie iskal okrepčila v Dal« maciji, a bolezen jc bila že premočno iko« reninjena. da bi jo premagalo južno soln« ce. Značajncmu možu bodi ohranjen tilag spomin! ORMOŽ. Dramski odsek UVI v Ptuju bo gostoval 1. junija ob 20. v tukajšnji dvorani na Kletarskem z igro »On in nje« go\- estra«. Kdor je bil pri predstavah tega odseka posebno pa pri zadnji, goto« vo tudi sedaj ne bo izostal, to pa tembolj, ker bo to zaključna predstava v tej se« zoni. Svetujemo, da bi si vstopnice, ki se dobe v predprodaji v tukajšnji glavni to« bačni zalogi, že v naprej rezervirali. KRANJSKA GORA. Opozarjamo in vabimo izletnike, zlasti pa okoliška gasilna društva k blagoslovitvi motorne brizgalne,. ki bo v nedeljo 1. 'junija. Ob 8.45 bo oficijelen sprejem gostov na kolodvoru, o-b 9.30 služba božja v župni cerkvi, nato blagoslovitev motorke pred Gasilnim domom. Ob 3. se prične na vrtu hotela »Razor« veselica, katero ima društvo v lastni režiji. K sodelovanju vabimo prav vsa dekleta, zlasti pa jih naprošamo, da se udeleže dopoldanske slovesnosti v narodnih nošah. Izlet na Škotsko LJubljana, 29. maja V mali sokolski dvorani predavala je Miss Mary Coopeland o izletu na Orkneyske otoke. Škotska je ožja domovina ge. Coo-pelandove. na severu Škotskega je predloženo otočje Orkney in Setland, nam malo znano. Tem zanimivejše pa je bik) slediti ge. Coopeland, ko nam je odpirala pogled v nov svet. Iz predavanja se je čutila nje gorka navezanost na svoj domači škotski kraj. Izhod za izlet na severne Škotske otoke gTe iz glavnega mesta Škotske Edinburga. Dasi je dežela Škotov mrzla, vlažna in mračna, Škote in Angleže ne vabi jug in gre vsako poletje njih pot in odlastek proti severu. Po čemer hrepeni Škot, je luč. Otoki Orkney leže že tako visoko v severnem pasu, da čez. poletne mesece ni več noči jn se okoli polnoči večerna in jutranja zarja zlivata. Za poletje Škoti hite trumoma v severna kopališča in igrišča. Vlaki so natrpani. Lepa slika pokazala je kraljevi park Edinburški. druga vožnjo po zalivu Firth of Forfch. Pred zalivom ležj otok na strmem skalovju Bass Ročk prebivališče velikih, gosem podobnih ptičev. Potniki se ustavijo navadno v Aberdeenu s stavbami iz belega granita. Na zahodu mesta se dvigajo Grampians gore, podobne Pohorju. Iz Aber-deena gre izlet v notranjost dežele do starega gradu v gozdni soteski Midmar. Nedaleč od tam legendarni Balmoral, star škotski grad, sedaj gorski dom angleške kraljevske rodbine. Obe imeni sta keltski, kakor so sploh vsa krajevna imena izključno keltska. Vendar ljudje govore Ie angleško. Lepo opisuje ga. Coopelandova plavanje po samotnem severnem morju: »Zdaj postane svet citronaste barve z vijoličastimi sencami vmes. Množica ptic, bele, črno-bele. Cela črno-bela reduta plava, lebdi, frfota okoli ladje. Sedaj pa je nebo zopet rožnato, morje pa kot sam ogromni opal. Južnjakii strme, otroci zadržujejo sapo. Nekdo tiho zaploska. Severnjaki pa gledajo s širokimi očmi, kakor omamljeni, kakor da pije njih duša vso lepoto skozi oči. Koprena izgine, solnce je na nebu, počasi se dviga.« Ladja se bliža otokom: »O. kako so zeleni! Ob morju ozki trak rumenega peska, potem rob rdečih skal, nad njimi njive in polje. Nad poljem pa .ie vse pokrito z res-jem, temnorujavo. Ko cvete v avgustu, postane rdeč, kot dalmatinsko vino; tu pa tam kmetje, nizke hiše iz kamna, s kamenito streho, okoli hiše bezgovo grmičje. Nobeno drugo drevo.« Ladja rine skozi morske ožine. Domačini jamejo pripovedovati o starih wikingih, ki so bila" nekdanji gospodarji otokov. Izletniki dospejo v Kirkwall, prestolica Orkneyskih otokov. Pristanišče polno ribiških ladij, parnikov, jadreniač in motornih čolnov. Solidno zgrajene hiše z mogočno stolno cerkvijo. V solnčnem zahodu se rdeči pešoenec sveti kakor stene Škrlatice. Pa-tron v cerkvi je sveti Magnus, mučenik, katerega so pobili paganski wikingi. Cerkev sv. Magna imenujejo čast in slavo severa. Sezidal je cerkev domačin — samouk, ker ni bilo pridobiti stavbenika iz daljne Italije. Izletniki se nastanijo v solidnem hotelu. Večerja so prekajene ribe, jajca, salata, pet vrst kruha, marmelada, med, surovo maslo in različne vrste domačega sira. Težko se spi v polarnem poletju. Človek je nemiren, vedna luč ga moti. Blizu .-katedrale so ruševine stare škotske palače. Orkneyske otoke ie norveški kralj zastavil Stuartom kot doto svoji hčeri. Nedaleč od tod je stara palača norveških škofov. Tu je umrl 15. decembra 1263 zadnji veliki norveški kralj Hakon Hakonson. Kirkwall je danes prijetno mesto, ima bogato volneno industrijo. Od tod pošiljajo v Evropo čislano škotsko volneno tkanino. Iz Kirkwalla gre izlet k takozvanim: Maes;>owe in Stesnis krogi, to so predzgodovinska grobišča z visokimi skalami ograjeni prostori. Okoli Kr. r. so Rimljani zasedli Orkney otoke a ostali so le, dokler niso izropali dragocenosti, ki so se nahajale v podzemeljskih prostorih. V enem prostoru po steni je dobiti vse polno podpisov, pravijo, da je bila to vesela družba Normanov, ki je premagala bojazen pred tajinstvenostjo podzemskih prostorov. Velika jama na otoku Westray je služila kot zavetišče zadnjemu Stuartu Karlu Eduardu. V jamo se pride le s čolnom ob mirnem vremenu, sicer se valovi vzpenjajo na skale do 50 m visoko. Poseben izlet gre na plitek otok Eynhal-Iow. L j. Sveti Otok. Na njem so razvaline cistercijanskega samostana, ustanovljenega v 5. stoletju od Irskih misijonarjev. Pozneje prišli Normani so jih imenovali »može brez brade v ženskih oblekah«. Sedaj je Eynhallow zavetišče za morske ptice in tulnje. Po stotine igrajo se na gredinab po obali. Izlet velja tudi samotnemu otoku Egils-hay, beseda, ki prihaja od grškega eoclezi-ja, od cerkve, ki je menda najstarejši spomenik v Vel. Britaniji. Kljub visoki severni legi, se goji celo mnogo cvetja. Uspeva tudi sadje, vendar ni jabolk, ne hrušk in tudi ne sliv. Poljedelci uživajo sir, surovo maslo, jajca in kuhano sadje. Zadnji obisk velja drugemu večjemu mestu Orkneyskega otočja Strommess. Ob obali so potopili Nemci za časa velike vojne angleško ladjo Hampshire z lordom Kitchener.iem na krovu. Škoda, da se je priredilo predavanje le za manjši krog. Predavateljica in njen predmet sta gotovo zaslužila večjo pozornost. Ga. Coopeland k zapela tudi škotsko pesem v angleškem jeziku, ki pa nosa značaj stare galske glasbe. Ni nič germanskega, spominja močno na narodne motive slovanske. Iz Gor. Radgone gr— Odlikovanja. V torek 27. t. m. se je mudil v Gornji Radgoni inšpektor drav» ske poštne direkcije g, dr. Joško Lebar ter pri tej priliki izročil tukajšnji upravitelji« ci pošte g. Mariji Pignerjevi zlato kolajno, s katero je bila odlikovana z ukazom Nj. Vel. kralja za vestno in marljivo službo* vanje. Inšpektor g. dr. Lebar se je podal nato v Slatino Radenci ter izročil odliko« vanje tamkajšnjemu upravitelju pošte go« spodu Slavku Vutkoviču. čestitamo! gr— Program ekskurzije vinarskih kon« gresistov za 30. maja t. 1. V petek, 30. t. m. ob pol 10. dopoldne prispejo udele« ženci vinarskega kongresa iz Ljutomera v Radence, kjer bodo na kolodvoru pozdrav« ljeni od tamkajšnjega župana g. Jakoba Zemljiča, nato si bodo ogledali zdravili« šče SIatina«Radenci, kjer bo prirejena za« kuska. Ob 11. se podajo z avtomobili na banovinski nasad pri Kapeli ter tam ogle« dajo trsnice in drevesnice; ob 12. bo skup« ni obed v gostilni g. Rudolfa Horvata. Na« to se podajo izletniki peš od Kapele čez Kobilščak«Janžev vrh«Orehovski vrh«čreš« njevce v Gornjo Radgono ter si spotoma ogledajo med drugimi vinogradna posestva Admontske opatije, g. Clotarja Bouviera, ge. pl. Kodolitscheve, g. Karla Fuersta in g. Kosija; končno si bodo ogledali v Gor« nji Radgoni še šampanjske in vinske kleti tvorničarja g. Clotarja Bouviera in odpo« tovali iz Gornje Radgone z vlakom ob 18.26. gr.— Župna skupščina gornjeradgonske gasilske župe bo v nedeljo dne 1. junija ob pol 11. v Kaufmanovi gostilni. gr— Prepoved točenja šmarnice v vino« točih. Glavni oddelek finančne kontrole v Gornji Radgoni je pravkar razposlal vsem občinam opozorilo o strogi prepovedi to« čenja šmarnice ali mešanje z drugo pijačo v vinotočih. Šmarnica je glede na njeno kakovost škodljiva zdravju, zaradi česar točenja te pijače ali mešanje načeloma i.e dovoljuje niti pristojno sresko načelstvo. Ker niizključeno, da ima še kdo vinograd* nikov pripravljeno šmarnico bodisi samo ali pomešano s kako drugo pijačo ter na« merava zaprositi za dovoljenje otvoritve vinotoča pod vejo, je nujno potrebno, da pristojni občinski uradi čim prej poučijo svoje občane o vsebini tozadevnega od!o« ka in navodil sreskega načelstva. V smislu naredbe dravske - finančne direkcije so za izdajo točilne pravice za vinotoče kompe« tentna edino sreska načelstva. gr— Urbanov sejem v ponedeljek, 26. t. m. je bil slabo obiskan. Kramarji so bili prav nezadovoljni s kupčijo; tudi na Oš vinjskem sejmu ni bilo kupcev in je bfhl cena živini zelo nizka. Gospodarska kriza se pozna pač povsod. Kupna moč kmeta je vedno manjša. Pač pa so bile gostilne okrog poldneva precej dobro obiskane in so edino gostilničarji bili zadovoljni s sej« mom. gr— Z avtom v Muro. Minulo nedeljo se je podala Jožefa NVuenscherjeva iz Mu« reeka s svojimi petimi otroki v osebnem avtomobilu iz Wcitersfelda v Avstriji na Sladko goro v Jugoslaviji ter se za prehod čez Muro poslužila obmejnega broda. Ko je brod naložen z avtom prispsi na jugo« slovensko obrežje, jc hotel šofer zapeljati takoj na most za izkrcavanje. Ko ie bil avto s prednjimi kolesi že na mostu. se je slabo pričet brod oddaljil od obale av» to pa je z zadnjim delom zdrknil med mo« storn in brodom v Muro, ki je ia. tem me« stu precej globoka in nevarna. Duševno prisotni brodar je z vso močjo hitro po» tegnil za vrv, s katero je bil brod pripet, ter je na ta način pritegnil brod t<-!:Vo k obali, da je avto zadržal in tako je ob« visel avto toliko časa, da so se mogle ese« be, ki so bile v njem, čeprav s težavo, toda brez poškodb rešiti. gr— Iz starega sovraštva. Napaden je bil, tako se zagovarja Franc Košti iz Lo« garovcev, ko se je dne 18. maja t. 1, okrog 19. peljal s kolesom čez Kraljevce. Po klan« cu navzgor je rival kolo peš mimo Izeko« vih, kjer sta sedela pred hišo dva fanta. Zaradi starega sovraštva je prišlo med Francem Koštijem in Antonom Izekom do prepira, kateremu je sledil še pretep. Košti je pobral kol ter z njim udaril Izeka tako močno, da ga je pobil na tla. Svojemu si« nu je pritekel na pomoč 62Ietni oče Ignac Izek, katerega je Košti udaril s kosiščem po glavi, ga zabodel z nožem v levo roko nad komolcem in končno vrgel tako moč« no, da si je starček zlomil ključno kost. Junaški obračun starega sovraštva bo po« lagal Košti pred sodiščem. gr— Vlomilska tolpa v avstrijski Rad« goni. V soboto 24. t. m. je bilo v bližini avstrijse obmejne straže slišati več revol* versih strelov, ar je pri nas vzbujalo do» mnevo, da gre za tihotapce. Bila pa je to» krat drzna vlomilska tolpa, ki je vlomila v trgovinske lokale g. Štefana Kaufmanna, župana avstrijske Radgone; ta ima svojo veliko trgovino z železnino, orožjem in smodnikom v bližini obmejnega murskega mosta. Vlomilci so vdrli -v trgovinski lo« kale . na ta način, da so stranska vrata, ki vodijo na ulico proti hranilničnemu po« slopju, odprli in poškodovali s krampom ter si na ta način pripravili prost vhod. Spravili so se takoj nad blago, ki se je nahajalo v trgovini, ter odnesli vso zalogo revolverjev ter nekaj pušk, nožev, razno municijo in vžigalnike. Ker ima lastnik svoje stanovanjske prostore v prvem nad« strop ju nad trgovino, je ropotanje drznih tatov slišal, odprl okno ter oddal z revol« verjem več strelov nanje. Streljati so nato začeli tudi tatovi in je padlo obojestnn« sko okrog 18 strelov, nakar so vlomilci z ukradenim blagom pobegnili v temni noči skozi mestni park, ki se nahaja v nepo« sredni bližini. Doslej ugotovljena škoda znaša J700 šilingov, ki pa bo po končani natančni preiskavi brez dvoma dosegla okrog 2000 šilingov ali 16.000 Din. Zadeva ie bila takoj prijavljena orožništvu, ki vo< di nadaljnje zasledovanje za vlomilci. Iz Gornjega grada gd— Moderno kegljišče, zidano, zakurjeno in lepo slikano ima g. Franc Žmavc; takšnega ni v vsej Jugoslaviji. ad— Poskusna vožnja celjskega me&tnoga avtobusa v Gornji grad se je vršila dne 10. maja. Vožnje se je udeležilo poleg župana g. dr. Goričana več mestnih svetnikov, uradnikov in novinarjev. Avtobus že redno vozi zjutraj ob 6. v Celje, vrača pa se ob 20. Zveza je zelo ugodna in dobrodošla. L. MIKUŠ Mestni trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic-- JutrovI mali oglasi imajo siguren uspeh! Furmofo AII-Metal najpopolnejši angleški čistilni preparat za čifičenje žlahtnih .m ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpaka- in kina-srebra, predmetov iz medi in bakra, cerkvene posode, lustrov itd Ne vsebuje nikakih kislin ali strupov, ne izje površine in ne pušča nikakih risov ,daje predmetom krasen sijaj ter preprečuje za dalje časa oksidiranje. Glavni zastopniki: M, GREGO VIČ & C©., LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 1, telefon 2971. Dobi se v trgovinah z barvami in drogerijah •Vajmoderttejse pohištvo za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvndlki J. Jlepse, £ *uh1fatta, (Dvomi £«•£ t L. E. RelndI: Defravdant Ko se je vlak ustavil, je stopil Ipsi-lon naglo in nervozno na stopnico voza prvega razreda. Bil je brez prtljage; pod pazduho ie stiskal samo torbico za spise. Pravijo, da je tistemu, ki se potap-lia, v' trenutku smrti dano pregledati vse življenje v eni sami misli, eni samf sliki. Podoben doživljaj je imel Ipsilon v času, ki ga je izrabil za to, da je odprl in zapahni! vagonske duri. Prikazala se mu ie s pohištvom opremljena soba v predmestju; videl je dve, tri sive ulice v velikanski trgovski hiši in neprijazno delovno sobo lastnega urada. In vse, kar sj je mogel misliti k tej sliki, je bilo: revno, ne-jx>pisno siromašno je bilo vse moje življenje. . . . ... Njegovo razpoloženje torej ni bilo niti oddaleč rožnato. Zato se je tudi podal na pot. ki jo je sam zase imenoval »vožnjo v življenje«. Kajti Ipsilon je bil uradnik ob okencu, blagajnik. Skoro vse svoje življenje je porabil za to. da je vestno in točilo vršil svojo službo. Vršil jo je tako, da se ni zme: niia zani živa duša. Nihče ga m smatral za opasnega, vsi so imeli vanj zatiranje. In ni ga tudi bilo. ki bi bil opazil, da je začel v njegovem srcu nenadoma glodatj črv melanholije. Saj tega niti sam ni vedel, odklanjal je misel, ki se ga je često lotevala in mu pravila, da je njegovo življenje polno razočaranja in odpovedi. To je trajalo vse do tistega dne, ko ga je ošinila dobra misel. Neko soboto je počakal v uradu do zadnjega, izpraznil je blagajno temeljito in Se iz urada napotil naravnost proti postaji, kjer je kupil li-ofcnicama približal, je eni izmed obeh ugasnila cigareta. In ne da bi čakala, je dama prosila Ipsilona za ogenj. Kako naj odreče? Ko je žigica podrg-nila po raskavi podlagi, se je vnela. Ipsilon se je s tresočo roko približal prosilki in ona ga je zaradi sigurnosti prijela za zapestje ter dahnila: »Saj deluje kakor seizmograf!« Govorila je s tujim naglasom. Kmalu se je med družbo razvil razgovor. Ipsilon je ponudil sopotnicama cigaret, ki sta jih sprejeli, v zameno pa sta se tudi oni dve oddolžili s tem, da sta mu ponudili svoji dozi. Vzel je iz vsake po eno svalčico. Ko je zažgal prvo, so ga objeli radostni občutki. Srečen in še več, blažen ie bil, da je mogel govoriti, izpovedovati veselje nad tem potovanjem. Pripovedoval je spremljevalkama o svojih potovalnih načrtih in bil vesel vsakega pritrdilnega odgovora iz njunih ust. Še preden se je dodobra zavedel, je bil že čisto blizu smotra. Čutil se je v vlosri metulja, ki obletava cvet, ki se pred njim pripo-giba, da posrka med iz njegove čase. Spremljevalki sta se kmalu udomačili. Kazali sta najboljšo voljo ustreči vsaki njegovi izraženi želji. . > Kmalu se je starejša dama odstranila z izgovorom, da mora v jedilnj voz, ker je potrebna okrepčila. Ipsilonu se je zdelo, ko je izginila skozi vrata, da stoji na hodniku in opazuje njiju dva, ki sta ostala sama v kupe.iu. A njemu ni bilo zdaj do ničesar več. mirno je segel po roki mlajše sopotnice in jo sunkovito poljubil. Vzhičenje se je še povečalo, ko je videl, da je bela kakor alabaster in hladna kakor marmor. Smehljala se mu je in odtegovala in v njenih očeh se je svetil čuden sijaj. Ko ji je hotel drugič poljubiti roko, se je ttmabmla z izgovorom, da se boji nenadnega povratka sestre. Z mnogo obetajočo kretnjo pa je vzela iz zaponke na bluzi napol od-cvelo rožo ter jo podarila Ipsilonu. In še več. Poiskala je v ročnj torbici pr-šilnik ter kanila iz njega par drobcenih kapljic dišave na cvet, rekoč, da bodo njene misli pri njem vse dotlej, dokler bo čutil prijetno vonjavo izbrizganih kapljic. Ipsilon je bil napol omamljen. Pred očmi se mu je razvijala velikanska ljubezenska pustolovščina, kakršne še ni bil deležen v svojem življenju. Pritiskal je roko razgret na svoje prsi in vdihaval vonj z željo, da bi se ta trenutek podaljšalo do večnosti. Omamljen je šepetal, da ga je sopotnica lahko slišala in razločila njegove besede: »To je prva ljubezen, prva resnična omama v mojem življenju.« Vlak je drevil naprej. Ipsilon je čutil, kako lega nanj neka trudnost. Brzina vlaka mu je napolnjevala vse ude z neko težino, sladko prijetnim svincem. Nenadoma je začutil, da ga ta teža pritiska k žametu. Vtaknil je rožo v gumbnico in se naslonil nazaj. Njegove oči so dobile steklen izraz. Vse mu je izginjalo iz videza v krogu. Ponavljal je neprestano kakor izgubljen: »To je prva ljubezen, prva resnična omama v mojem življenju.« Ko se je brzovlak ustavil na prvi veliki postaji, je našel sprevodnik v oddelku prvega razreda na žametu ležečega moškega, uspavanega po nekem narkotičnem sredstvu. Pri njem so našli samo ničvredni prstan, uro z monogramom in nekaj srebrnih novcev. Bil je oropan. V roki je krčevito tiščal rožo nenavadne barve. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da «• mu posije po posti naslov JfCdor hoče aK GaGo drugo informacijo tieoeo se maKh oglasov nai priloži v sMamicah ^ sicer no bo preje/ odgovora t « JLrmTM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. nabavi in kajenje pusti! Samo 76 Dim e poštnino vred Va-s Man«, pa boste postaK nakarliilec! — Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Jorfip Lin-dič. Ljubljana, Romanskega 17/a. 72 Bolju djevojku -i sv« k u (i n e posiove, »ariji-v«, pošteno i vrijed-m. "ki>j» po mogučnosti r,'»etnački govori te dobro gjadeati znatle, tirači od-fična obitelj na Sušaku za nastmp 1. jola. Prednost imadu orne knje po-s.ie-dn godišroje srrjedodžbe. — Ozbiijne djevojke. boje raflektiraju ra stalno mje-««. d-obru piaču i opskcbu te lijem postopak, neka * evr»le ponude_ na: Pa-o-Ia Weeeel, Post.. PretAnac 93. Sušak. 31403 Plačilno natakarico pe-fekfcno v senviranj-u jn t zna.n j^m nemščine išče Tnrarra hotela »Grad« na BI ein. Kart op takoj. 31406 Učenca Vi je absolvvra.1 meščanko ali na 4 razrede srednje ioie in ki stanuje pri starših. sprejmem v manufak-turno ' veletrgovino. Lastnoročno pisane ponudbe na oto pri _ dobrem mizarju v Ljiubljani. event. okolici, ali večjem mestu Gorenjske. Ponudbe na naslov: Sršo, Zagreb XI Skolska cesta 24. 21370 Sobarico zmožno nekoliko šivam;a. sDrejm«! B. Hutter, Maribor. Trubarjeva u. 5!a. 21117 Francoščino in nemščino hYt*o in tisr-ešno poučujem Stari trg 3/11 — desno. 31339 1. oblastv. Koncesijonirana šoferska šola Čamerroik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 3t> (Jugoavto). Tel. 2336. Pouk in praktične vožnje 251 Prodajalka mešane stroke, želi preme niti službo. Nastopi lahko takoj,. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 21333 G. Tb. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 77. Urno plovejo proti Ameriki. Profesor kaj točno razlaga Tomiju pot. ki io bodp vso premerili: Hudsonski zaliv, Kanada, Združene države sevrne Amerike... Pa saj — t« so že nad Newyorkom, najih čestitk iim M. me moje zahvale? — n-eumievno. Vroče poljube M. 31402 Poroka V sredo sta ee poročila v Loki gdč Miroslava Trček z g. M.vroislavom Hriberni-krvm. Mlademu pairu »b:V> sreče! 21405 U1U1ZL Pianino skoraj nov, črn. poceni proda Kaučie, Rožna dolina, cesta XI4. 19141 Prepoceni je Nikoprost! Zato morda ne verjamete, dti res učinkuje! Seveda ne veste, da sem nizko ceno nastavil baš raKartoteka< dražba z o. z. 7492 Velesejem paviljon dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTOH Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 _ Birmanska darila ovratne verižice, obeski, zapestnice, ure 140 F. ČUDEN, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1 IZVANREDNA PRILKAI Železna »luiinslca patent postelja zložljiva, t ta-pecirafiotn madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujoče ' oiobe stane s»mo Din 390.—. Razpošiljam po pošlne-notu povzetju. Lesena pnleot pCsleli«, zložljiv«. » tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280. Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smuč, Ljubljana VH, Aleševoeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 Ležalka ra tnačan!« — (LiegestuhlJ najnovijt vrsti, stane samo Din 150. Madrad pomeni t »ol-nom stanejo samo D BROZOVK. ZAGREB ILICA 82. A N T O X Y D N T O X Y O jugoslovensUega izvora Neuničljiva Nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minlj. Najboljša Najekonomičnejša zaščitna barva proti rji. Rudarska združba Trojana Dunajska cesta I,IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber, Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29, Maribor; Ivan Šega, agentura, Murska Sobota. 7561 Pojasnujočo brošuro o protinu, ishiasu, revmi, želodčnih bolečinah. žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo F. Toplak, Ljubljana, Gerbičeva 19 ood »Radiumshema«. 108 ..................................... <€rni £lasnilei smrti • • J Muhe so Tebi in Tvojim otrokom črni angeli smrti. Uniči jih. Škropi s Flit-om. Smrtonosen vsem insektom- Ljudem neškodljiv. Ne pusti madežev Ne zamenjaj Flit z dragimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni kon vi s črnim robom. FLIT usmrti najhitreje Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh! Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika!. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskimarja Franc Jezeršek. Za biseratni del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v LjubHani.