Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. ^k-sseftna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Hesdvlsen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVtk KONGRESNI TRG ŠTEV. ik Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633* Če bi zmagala SDS. Enkrat na teden redno osreči bralce Pobožne . Domovine , dr. Žerjav z uvod-niko‘n, ki ni znamenit samo po svojem Prirnitivizmu, temveč tudi po svojem ste-del m koncu, v katerem se poziva na e^ar'^ Zmag° ^er ll,di drugi esde- Slover lalll) radi govore, kako lepo bo napak1'1'.’ ^ Zlnaga ta stranka’ Pa lie 1)0 bližje 'ogledam^* t0 P°" Je iasno> da bi zmaga SDS 1 s,lIno Učinkovala na gospodarskem [ ' ^U- ^ tem oziru ni nobenega dvoma, bi bjlo prvo de]o SDS, da bi fuzioni-rala Ljubljansko kreditno banko s Sla-, vensko banko in da bi slovenski narod ^°?ivel. še enkrat tako mogočen uspeh, Kakor je bil oni, ko so esdeesarske ata-ke prisilile Jadransko banko k fuziji z Jadranskc-Podunavsko. V zvezi s tem n/i 'i6-1M^dla, seveda tudi nacionalizacija Ljubljanske kreditne banke odvisnih ^er smo po zaslugi SDS izgubili že Union«, Kreditni zavod in drugo, bi izgubili še Vevče ter ostale industrije, ki jih poseduje Ljubljanska kreditna banka. Uspeh esdeesarske politike na narodno gospodarskem polju bi torej bil sijajen, samo k sreči, da so slovenski narod izkušnje izučile in da ima esde-esarskih narodno gospodarskih eksperimentov čez glavo dosti. Kakor pa bi bili veliki uspehi, esde-esarjev na gospodarskem polju, tako bi daleč zaostali za uspehi na unitarističnem polju. Tu bi šele dokazala SDS, kaj da vse zna in česa da je zmožna. Po vsej državi bi smelo vladati samo eno mišljenje — esdeesarsko. Kdor se *ene, Marx, Masaryk, Skrzynski, Vandervelde, da so danes pridobljeni za njo že milijoni ljudi — in da bo 4. oktobra t. 1. prvi panevropski kongres na Dunaju. Iz Jugoslavije ni glasu, kakor da se to nas ne tiče, dasi Panevropa pomeni za nas definitivno rešitev manjšinskega vprašanja. — Da ne bomo zadnji med zadnjimi tudi v tem evropskem gibanju, je najprej potrebno, da se seznanimo vsaj 3 poglavitnimi točkami programa te Panevropske Unije«. * Do nedavna je Evropa gospodovala celemu svetu. Ta svetovna hegemonija je po' vojni definitivno porušena. Nekdaj so se je bali — danes jo pomilujejo, jutri jo bodo morda prezirali. Že danes je potisnjena v defenzivo. Toda to, kar navadno mislimo, ko izrečemo Evropa, so države in narodi — brez Anglije in Rusije. — Anglija se je razvila v interkontinentalno zvezno državo v vseh petih delih sveta. Težišče te ogromne svetovne države se je premaknilo od Atlantskega tja proti Indijskemu oceanu. Iz evropske velesile je postala interkontinetalna svetska sila, zveza držav, katerim načeluje Anglija kot — primus inter pares, prva med enakimi. Zato vodi Anglija svetovno politiko, njej je Evropa premajhna in preneznatna, zato mora Evropa sama začeti misliti, kako bo dalje živela. Rusko carstvo je bilo še evropska velesila z azijskimi kolonijami, danes je Rusija zvezna država, katere je večji del v Aziji, manjši v Evropi: Sovjetska Rusija je danes evrazijska svetovna sila, ki je z Evropo več ali manj v boju, do-čim se proti vzhodu bojuje za svobodo azijskih narodov. Rusija se je oddaljila od Evrope. Kar je težilo proti zapadu, se je itak naslonilo na evropski državni sistem (Finnlandija, Estonsko, Letsko. Litavsko, Poljsko). Vzhodna meja Evrope ni več Ural, marveč ta nova meja med Rusijo in novimi demokratskimi državami. O Rusiii pravi dr. Coudenhove Kalergi: Dasi je položaj Rusije še nepovoljen, io Evrope ne more pomiriti. Kajti čas dela za Rusijo proti Evropi. Ogromno bogastvo zemlje in neizrabljene človeške sile zagotavljajo Rusiji v vsakem slučaju bodočnost. Naj bo njena bližnja bodočnost kakoršnakoli: prej ali slej bo zopet velika, mogočna in bogata.,« (On se Rusije boji, pa naj bo že rdeča ali bela, in proti nevarnosti od te strani hoče Evropo zavarovati. Mi ostali Slovani imamo o tej možnosti lahko svoje posebne nazore in torej tudi posebno politiko...) Za Anglijo in Rusijo torej s,i mi ne bomo razbijali glav, njima je lepa bodočnost trajno zagotovljena — česar ne moremo reči o ostalem delu Evrope, ki jo tvori 26 večjih in manjših držav: tem grozi nevarnost od zunaj in doma. Edino rešitev morejo najti te evropske države v Panevropi, ki pomenja: Samopomoč potom politiško-gospodarske zveze. 'l aka zveza se zdi marsikomu — utopija, toda pomnimo: vsak velik zgodovinski dogodek je pričel z — utopijo in končal z realnostjo! Emancipacija Azije od Evrope rapidno napreduje. Dočim je Evropa še vedno sanjala, da so orientalski narodi samo objekt njene politike in njenega gospodarstva. je nastajala v vzhodni Aziji ve- j lesila, ki je Evropo izpodrinila: Japon- j ska je razbila svetovno gospodstvo bele j rase: danes je japonski narod poleg an- ' gleškega — najmočnejši na sveti^ — V j nadaljevanju tega svetovnega procesa se j je razvijala evropizacija in militarizaci-ja Kine in ostalih azijskih narodov. — Japonska je že silno omejila gospodstvo evropskih narodov. Kje konča to nazadovanje Evrope?! In Amerika? Na mirovno konferenco 1. 1907. v Haagu so prišli prvič zastopniki ameriških republik kot enakopravni partnerji Evrope. Danes že imajo zastopniki Amerike (celo južne) vodilno vlogo v Zvezi narodov in se postavljajo Evropi za sodnike. — Severoamerikanska Unija pa se je dvignila do vodilne svetovne sile. Pod njenim protektoratom je nastala že pred eno generacijo — Pau-anierikanska Unija (ki jo hočemo šele zdaj posnemati v Evropi), in s to vpliva na vso Ameriko, severno, srednjo in južno; na vzhod (Evropa) je mogočen upnik, na zapad je varuh kineške samostojnosti. Njena sila je rastla po zmagi nad Španci, po posredovanju med Rusijo in Japonsko, okrepil jo je panamski kanal, bogastvo se kopiči na vseh koncih in krajih, izpopolnila si je mornarico — in v svetovni vojni je ona odločila usodo!! Danes so Sev. Ameriške Zedinjene države najbogatejša, najmočnejša, najnaprednejša svetovna sila! — Čedalje težja bo tekma naše Evrope ž. njo in sploh s — Panamerikansko Unijo. V svetovni tekmi s takimi mogočniki bi morale evropske države propasti, ker so posamič prešibke za vsako resnejšo borbo. Edini poskus, da se ubranijo popolnega propada je — Panevropa po vzgledu Pan-a merilce! Polftiia® TMtl. — Pašičevci hočejo razbiti koalicijo s HSS. iz ponašanja Pasice ve ožje okolice se jasno vidi, da je Nikola Pašič trdno odločen, da prekine koalicijo z radičevei. Pričakuje se, da se to zgodi 13. maja, ko se vrši seja radikalnega poslanskega kluba. Na tej seji bo Pašič podal poročilo o politični situaciji, ki je nastala za i vladno večino po glasovanju v interpar-| lamentarnem odboru, ko da se je HSS j izkazala kot nesiguren zaveznik. Tudi bo ! Pašič povdarjal, da St. Radič še ni nehal 1 z boljševiziranjem države, kar skupno s Pašičem trde samo še naši esdeesarji. Pašičeva okolica upa, da bo na Pašičevo poročilo podala Uzunovičeva vlada de-misijo in da bo potem dobil Pašič volilni mandat. Pašič tudi že ponuja ministrske sedeže uplivnim politikom, da bi si tako osigural večino v klubu. Kakor je za Pašičevo okolico ta načrt zelo lep, tako pa ima le malo upanja na uresničenje. Uzunovič je namreč odločen, da gre pred parlament in da odstopi šele potem, če bi mu skupščina odrekla zaupanje. Uzunovič hoče, da pade po evropsko, pred parlamentom, ne pa vsled zakulisne intrige, ki mu jo pripravljajo njegovi strankarski tovariši. Zakaj hoče Pašič razbiti koalicijo s HS."> 1 Jasno je, da je glasovanje radi-čevcev \ interparlamentarnem odboru Pašičevi okolici samo pretveza za razbitje koalicije s HSS, temveč da leži glavni vzrok v strahu pašičevcev pred "razpravo o aferah Radeta Pašiča. Pašičevci pravijo, da je treba javno razpravo o teh aferah na vsak način onemogočiti, ker da bi preveč škodovalo ugledu države, če bi se tako javno odkrivali grehi političnih voditeljev. Nadalje pravijo pa-šičevci, da ne morejo dopustiti, da bi opozicija kovala iz korupcijske afere političen kapital. In končno pravijo pa-šičevci, da se treba ozirati na Pašiča in njegovo starost. Vsi ti argumenti pa so neresni in primerni edinole za pobožno •Domovino«. Zakaj jasno je, da bo ugled naše države trpel samo v tem primeru; če ne bo imela skupščina poguma, da razpravlja o korupcijskih zadevah. Pred skupšično pa, ki bo brez ozira na 'položaj v afero zapletenih ljudi nastopila z vso odločnostjo proti ko-rupcionistom, se bo odkril ves svet. Zakaj škandal za državo ni, če se izvrši tatvina, temveč škandal je šele potem-, če se tatu ne prime. Enako smešen je ) drug. argument, da bi se opozicija okori- j stila strankarsko od korupcijske debate. j Ni bilo treba uganjati korupcije, pa tudi ; opozicija ne bi mogla kovati političnega kapitala. Sicer pa so nekateri pašičevski listi zatrjevali, da so tudi vse opozicio-nalne stranke zapletene v korupcijske afere. Zakaj pašičevci ne obrnejo orožje? Zakaj ne nastopijo s protiodkritji? Ali ne morejo? Še najbolj smešno pa je govoriti, da se je treba ozirati na starost Pašiča. Na starost se naj v prvi vrsti ozira Pašič sani in naj lepo odstopi, ker je že davno zaslužil, da gre v pokoj. Vsi li argumenti pašičevcev so samo prazen larifari, ki ne more prikriti njihovega strahu pred korupcijsko razpravo. Zakaj če bi vlada padla vsled korupcijskega vprašanja, tedaj je šel tudi Pašičev volilni mandat po vodi. Volilni mandat pa je zadnja nada pašičevcev, ker brez njega jih čaka neodvrnljiv potop. In ta tudi ne izostane. = Diktat pašičevcev. Jovanovičev Narodni glas« razmotriva v posebnem članku o glasovanju radičevcev v inter-parlamentarnem odboru ter ostro zavrača neosnovan očitek, da bi bili radi-čevci pri tern glasovanju nelojalni. Običaj je, da se lcoalirane stranke za vsako glasovanje sporazumejo. Radikali pa tega liaso storili in čeprav so vedeli, da radičevei ne morejo sprejeti kandidature Velizarja Jankoviča, so hoteli to kandidaturo kar diktirati. Posledica tega je bila, da so radičevei glasovali proti Jankoviču ter diktaturo pašičevcev odklonili. = Tudi dva radikala glasovala za Jovanoviča. Na seji interparlamentamega odbora je bilo navzočih z Lj. Jovanovičem vred 14 radikalov. Ker je Jovanovič glasoval za Kumanudija in ker je dobil Velizar Jankovič -samo 12 glasov, a je tudi en radieevec glasoval zanj, je jasno, da sta glasovala za Ljubo Jovanoviča dva radikala in da sla ravno ta dva radikala odločila zmago Lj. Jovanoviča. Ni čudo, če je vsled tega med pašičevci tako razburjenje, da hočejo razbiti koalicija s HSS. Nad nezvestimi radikali se namreč vsled tajnega glasovanja ne morejo maščevati. — Fantazije g. Pribičeviča. Na shodu SDS v Okučanih je govoril šef SDS, da naj radikali nikar ne računajo na^J®" govo pomoč. Pomagati bi bil Pri ‘J?6'1' pripravljen le, če bi radikali pus i i litiko paktiranja (s HSS seve a) I polnoma razčistili ra,mere v svoj, stranki. Ni zadosti, če je bil izključen Ljuba Jovanovič, ker je sličnih ljudi, ki so vedno pripravljeni, izdati politiko sporazuma, še dosti v radikalni stranki. (Pri- znanje, da ni Lj. Jovanovič osamljen, je na vsak način tudi nekaj vredno. Op. ured.) Nadalje je povedal g. Pribičevič, • da je edina stranka, ki si želi volitve — SDS. Naj vodi volitve Peter ali Pavel, SDS bo dobila najmanj še enkrat toliko mandatov, kakor jih ima sedaj. (Radovedni smo le, kako bodo obdržali svoje mandate oni esdeesarski poslanci, ki so prišli do njih potom presipavanja kroglic.) = »Vlada PP na obzorju.« Tako se tolažijo pašičevci in seveda zlasti silno naši esdeesarji. Nimamo prav nič proti temu, če so naši esdeesarji ne enkrat, ampak vsak dan parkrat razočarani in zato jim tudi puščamo veselje, da že v duhu kombinirajo kako bo silno lepo, ko bodo njih ljudje sedeli na ministrskih stolčkih, leda resnici na ljubo je treba reči, da se vprašanje o korupciji ne more danes odstaviti z dnevnega reda in zlasti Ljuba Jovanovič bo storil vse, da se to ne zgodi. Nihče v državi pa tudi ne more prevzeti na sebe odgovornosti, da bi' oživela v naši državi borba med Srbi in Hrvati, zlasti še, ker vsi vemo, da bi bila ta borba danes še mnogo hujša, kakor je bila pred 27. marcem. To odgovornost bi mogli prevzeti samo pašičevci. Toda kaj ne bi ti vse prevzeli, ampak ravno v tem je stvar, da jim noče nihče več dajati. Zato pa je tudi vlada PP le za pašičevce in njih slovenske podrepnike. = Nova belgijska vlada. Ker se je generalni svet belgijskih delavcev z 52 proti 12 glasov izrekel za nadaljnje sodelovanje socialistične stranke v vladi, je socialistični poslanec Brunet sprejel mandat za sestavo nove vlade. Ta je tudi že sestavljena in sicer takole: predsedstvo Brunet, zunanje zadeve Vandervelde, prosveta Huvsmans, delo Wanters in pošle Auseele (vsi socialisti); finance Jas-par in vojna Fellebaut (oba cd katoliške stranke); Tschoffen (justica) in Ba-els (javna dela), oba od od krščanskih demokratov;, notranje ministrstvo in kolonije za sta prevzela liberalca Janssen in Pescher-Franquin. — Nova vlada .je nastala s tem, da so v njo vstopili tudi liberalci in da je koalicijsko vlado zamenjala koncentracijska. = Tudi Bethlen sokriv v falzifikator-ski aferi. Falzifikatorska afera prinaša vedno nove senzacije. Prva senzacija je bila izpoved majorja GerSja, da je bil duša falzifikatorske akcije grof Teleki. Naslednji dan je prinesel še večjo senzacijo. Bivši Windischgraetzov tajnik Raba je namreč izpovedal, da mu je princ Windischgraetz dejal, da se zato udeležuje falzifikatorske akcije, ker mu je povedal grof Teleki,_da je o njej poučen tudi grof Bethlen, ki jo odobrava. Izpoved Rabe je napravila v dvorani tako mučen utis, da je morala biti razprava prekinjena. Ko je bila razprava zopet otvorjena, je bil zaslišan o izpovedi svojega tajnika Windischgraetz. Ta sicer ni hotel direktno odgovoriti, toda nad vse značilni so biti njegovi indirektni odgovori. Dejal je, da je bil Raba o vsem natančno poučen, ker .je vodil vso njegovo korespondenco in mu je Win-dischgraetj zaupal vsako stvar. Ker je Raba trdil da je bil Teleki zvezna ose-■‘»a med falzifikatorji in Bethlenom, je »il o tem vprašan tudi Windischgraetz, ki pa je nato samo izjavil, da v tej obliki ni nikdar govoril Rabi. — Sokrivda Bethlemi je torej dokazana in vprašanje nastane, kaj bo sklenila ona sicer tako rahločutna Evropa. Bojimo, se, da je treba pred optimizmom v tej stvari svariti. Kratke vesti. Nova poljska vlada je sestavljena- Predsedstvo ima Witos, zunanje zadeve Moravvski, vojno general m notranje zadeve Smolakl. v« ostal, nuni stri so stari. Tudi natakar'®® v londonskih gostil- Uftli SO stopile v stavko, ki postaja vedno bolj splošna. Angleški delavci niso odklonili samo vsako denarno podporo iz Rusije, temveč sploh vsako, ki bi prišla iz tujine. Mala antanta napravi v Budapešti ( vsled falzifikatorske afere skupno de-; maršo. V soglasju s francosko vlado se izvrši ta demaria še ta mesec. Pri proslavi spomina Device Orleanske so povzročili monarhisti težke izgrede, tekom katerih je bilo 118 oseb, med njimi več policistov, težko ranjenih. U 4 Olsporazumu in edinstvu. »Sporazum« R. R. je dognal, da potoni sporazumevanja ne pridemo v državi do enakopravnosti. Za to je treba več! Treba edin s tv a, ki znaci mnogo več kot sporazum: kajti edinstvo predpostavlja, da je Slovencem, Hrvatom in Srbom enakopravnost v vseh pogledih narodnega življenja po liaturnem pravu zajamčena in ji črka zakona samo mora dati izraza. Do praktične izvedbe te enakopravnosti pa ne bodo dovedli plemenski kompromisi, kateri naravno se sklepajo na račun slabejših, temveč le dosledna unitaristična politika. Kakor se vidi iz uvodnega citata, so gospodje pri »Jutru« tako prepričani, da ^ Wiža zopet zlata doba unitaristične« Jugoslavije, ko bo slabo znana vlada ° zopet s silo ubijala v ljudi unitaristično prepričanje. Naj si gospodje domišlju-J®Jo, Če jih veseli, da je vlada PP na ' Zoriu, toda naj si ne domišljajo, da °"o havzirali po Sloveniji z idejami, ki S? tole že stokrat dokazane kot neresnične m ki jih življenje vsak dan po-sta% na laž. dve lažnjivi misli, sta da je ideja c* razu m a pokopana in da je za Jugo-nrai1? re^itev v unitarizmu, kakor si ga ^iajo naši esdeesarji. slabo i -da j® l)i,a ideja sporazuma i10 ker •a^?a iu da je to bilo neizogibne’ ki ip ,!l proli tei iciej' dosledno Pa-liko boli ..nf11*1 sP0i'azum- Toda še ve-kljub tenu, Je’ da -ie ideJa sporazuma kr°g njenih V6dno mo6nejša iQ -da £ ni dolnn J J)ristašev vedno večji, še ,iom m ., tega, ko sta bila v radikal-sporazum ij„. * za sporazum edino Nastas n« * v« in dr. Momčilo Ivanič. Danes Sta oba ta dva ostala zvesta ideji spo-azunia in poleg njiju je nastala še cela t upilla radikalnih poslancev z Ljubo ovanovičem na čelu, ki zahtevajo, da sporazum ne ostane samo na papirju, temveč da se prične tudi izvajati. o ena velika stvar se ne izvrši nabrat in niti najmanje ni pričakovati, da MU za sporazum takoj vsi Srbi. Za-'■aj naj bodo Slovenci in Hrvati v svojih zahtevah še tako skromni, vendar bodo morali Srbi, če hočejo sporazum, odstopiti od nekaterih svojih predpravic. Samo v tem je težava, da ne more hiti sporazum takoj izvršen v obliki, kakor bi bilo treba. Toda izvršitvi smo vedno bližje, ker raste v srbskih vrstah spoznanje, da treba tudi Hrvatom in Slovencem dati njih pravice. Seveda, če bi bili vsi Slovenci takšni, Kakor so naši esdeesarji, ali če bi ,bili ysi Hrvatje taki, kakor so hrvaški esde-esarji, potem do tega sporazuma nikoli ne ‘bi prišlo, ker bi pač Srbi rekli, da so na glavo padli, če bi od svojih predpravic odstopili, ko pa tega niti Slovenci in Hrvati ne zahtevajo. Za vsako pravico se treba boriti in le priborjena stvar ima svojo trajno veljavo. Če se esdeesarji za sporazum nočejo boriti, je le prenaravuo, ker jasno je, da morajo odigrati, če bi bil sporazum izvršen v popolni meri, ker ibi w vedno pospravil z lažnim hlebom njihovega unitarizma. Potem pač »Jutro« ,lle ibi pjsalo tako ignorantske stavke, da se plemenski sporazumi skle-I)aJ° ^naravno« (še to po vrhu!) le na račun slabejših. Bistvo sporazuma ie vendar v tem, da se sklepa med plemeni na podlagi enakopravnosti in da po sklenjenem sporazumu ni niti zmagovalca in niti premaganca. Takšen sporazum kakor ga misli »Jutro«, je mogoč le tedaj, kadar sklepa Pašič sporazum z SDS, ker tedaj Pašič diktira, SDS pa uboga. Slovenci in Hrvati pa so mnogo premočni, da bi bili za tak sporazum, ie klf*K>razumom Hrvatov in Slovencev ■aziBnom Hn°vliena Ju«0Blavija in s spona 7 •, Ivatov in Slovencev bo utrje- čevr*,, „ Izntom esdeesarjev in paši- 1 mičen n ? m°ie biti Jugoslavija samo drus-ti ves u-iihnv unitarizem ni J{fl eua sama krivica, njih dosledna (Uvodnik »Jutra« 11. V. 1926.) unitaristična politika, pa eno samo nasilje. Da damo priprost primer, kako umevajo pašičevei unitarizem. Pravijo: vsi trije bratje smo eno in zato imajo vsi to, kar ima eden, če ima vsak brat eno jabolko, potem imamo vsi trije bratje tri jabolka. Ravno tako pa imajo vsi bratje po eno jabolko, če imamo mi vsa tri jabolka. In če pojedo oni vsa tri jabolka, potem so siti vsi trije bratje, ker so itak vsi trije eno. To je — nazorno povedano — »Jutrov« unitarizem, ki ga lemeljnjejo s tem, da pri takem unitarizmu vsaj oni dobe lupino in pečke, ki jih puste pašičevei, dočini drugače sploh ne bi nič dobili. Ampak tak unitarizem slovenski narod odklanja, ker čeprav so vsi trije bratje na zunaj ena rodbina, ima pa vendar vsak svoj želodec. Če je samo en brat, potem sta ostala lačna, pa naj bodo vsi trije ne samo ena rodbina, temveč celo siamski trojčki. Naši esdeesarji seveda svoj uuitan. zem olepšujejo z vsemi mogočimi frazami ia pravijo, da pomeni po njihovem unitarizem samo to, da obvelja vse, kar sklene skupščinska večina. Pravijo, celo, da so pravi demokrati, ko zahtevajo, da obvelja vedno le načelo večine. Toda tudi to je ena sama laž, ki je . "redna samo zofistov okoli »Jutra«. Tudi si treba zapomniti, da je volilni red krivičen. Slovenci in Hrvati dobe manj mandatov, kakor pa jim po številu prebivalstva gre, ker se določa šte-v.lo mandatov posameznih pokrajin na podlagi že davno neveljavnega predvoj-nega ljudskega štetja. Srbijanci imajo zasadi tega v skupščini moč, ki jim po ustavi ne gre in ta krivica je bila uveljavljena tudi s pomočjo naše SDS. Drugič si treba zapomniti, kako so se zadnje volitve vršile. Z državnim apa-1 atom, z nasilji in sleparijami pridobljeni mandati niso polnoveljavni in z njimi skonstruirana večina ni izraz ljudske volje. Sicer pa tudi na ta način niso dobili unitaristi večine glasov, temveč jim je le večino mandatov dal volilni red. Ljudstvo pa je glasovalo v ogromni večini za sporazum in kdor spoštuje mnenje večine, ta mora biti za sporazum. Vse, kar čenčajo esdeesarji o unitarizmu. je samo brezupen poizkus prikriti znano stanje stvari. Ves njihov unitarizem je namreč v tem, da iztrgajo slovenskemu in hrvatskemu narodu toliko mandatov, kolikor jih rabi Pašič za ve-cuio v skupščini, ker tudi najbolj krivična razdelitev mandatov po pokrajinah m tudi najbolj nekorektne volitve ne morejo dati Pašiču samemu zadostne večine. To more dobiti Pašič šele s po-nioejo esdeesarjev, onih, ki zavedno vsled svojih profitov izdajo slovensko stališče in onih, ki vsled reakcionarne zaslepljenosti v stara ge»la slede SDS. iste drobtinice, ki jih dobe esdeesar-s i voditelji, pa so prava podlaga esde-esarskega unitarizma. , 0 je resnica o sporazumu in unita-1 izmu, kakor si ga predstavlja SDS in zato more biti za SDS samo tisti Slovenec, ki hoče, da izvrši slovenski narod — samomor. Te dekadence slovenskega naroda pa »Jutrova« gospoda res ne bo doživela. Mariborska NSS zahteva izredni strankin zbor. Iz mariborskih krogov NSS smo prejeli: Vljudno Vas prosimo, da V Vašem cenjenem listu ugotovite, da poročilo o delegatskem zboru NSS, ki ga je priobčila >Nova Pravda« ni točno, pač. pa se poročilo v i>Slobodnih novinah« (ki smo fega objavili tudi mi. Op. ur.) strinja s ' potekom tega zbora. Dejstvo je, da so ;edanje načelstvo, ki zagovarja kooperativo s SDS izvolili le delegati ljubljanskih organizacij in delegat litijske organizacije. Delegati ljubljanskih organizacij 90 bili že preje povečini člani načelstva, tako, da se je sedanje načelstvo pravzaprav samo izvolilo. Da se je moglo kaj takega dogoditi je vzrok, ker se je delegatski zbor namenoma zavlačeval in so vsled tega morali nekateri zunanji delegati že pred koncem zbora odpotovati. Vsi delegati pa, predno so odšli, so odločno izjavili, da so organizacije, katere zastopajo, proti vsakemu kompromisu v katerokoli stranko. Izrecno pa so izjavili, da se s SDS ne sme na noben način paktirati. Ker je šlo načelstvo pre-ko tega, se je ostala takozvana opozicija, kateri so se pridružili tudi delegati nekaterih ljubljanskih organizacij, odstranila. Na sestanku mariborske krajevne organizacije NSS se je proti takemu postopanju načelstva ostro protestiralo in so bili storjeni tudi sklepi, da se skliče izvanredni strankin zbor, da se za stran- ko škodljivi in pogubonosni taktiki in politiki sedanjega vodstva napravi konec. — V Mariboru, dne 9. maja 1926. Odbor. Učiteljski vestnik. KADER KLUBA SAM. DEMOKRATSKIH UČITELJEV. Našo javnost je presenetila vest o ustanovitvi Jduba sam. demokratskih učiteljev. To so posledice PP-režima, ker se nekateri benjaminčki hočejo izkazati hvaležnim SDS, ki jih je protežirala v imenovanja na račun ostalega učiteljstva, ki jim je prvo poklic in ne politika SDS. V klubu sam. deni. učiteljev se nahajajo ljudje, ki jim ni za šolo, ne za *Lan, ampak le za stranko, da potom nje zadostijo svojim osebnim ambicijam in lako splezajo po hrbtih vestnih in poštenih tovarišev in tovarišic do mest, za katere niso najmanje sposobni. V ta famozni klub se zatekajo le ljudje, ki so svoj poklic zamenjali s poslom podeželskih sam. demokratskih priganjačev in agitatorjev za stranko, ki ni nikdar imela srca do ljudstva, med katero ljudstvo so prišli ti vzor učitelji - agitatorji kot kulturni delavci. Ljudstvo jim obrača hrbet, zapira jim vrata v prosvetnih društvih, z nezaupanjem, a prisilno jim mora prepuščati v vzgojo svoje otroke. Tako pada ne le ugled šole, ampak tudi ugled vsega učiteljskega stanu. Tolaži nas zavest, da teh klubskih učiteljev — \zgojiteljev je zelo malo in da tvorijo kvečjemu le smeti med ostalim slovenskim učiteljstvom, katere bo spihala prva jesenska sapa. Kako se ponekod glasuje! Protideklaraši napenjajo vse moči, da vcepijo članom UJU »značajnosk. Če ne gre z lepa gre pa z grda. Glavno je »zna-čajnost«! V radovljiškem okraju so odlagali zborovanje do 5. maja 1926. A tudi tega dne se debata ni mogla vršiti, ker so generali protideklaraši stavili predlog, da se razprava o deklaraciji ne vrši, ker je deklaracija itak vsakomur znana. Glasovanja se je udeležilo 37 članov, 40 pa ne. la izid so tolmačili predlagatelji nete, da je predlog sprejet, ampak celo, da je deklaracija odklonjena! Seveda je nastal hrup. Večina članstva je zahtevala glasovanje po listih. Tega so se pa »zna-! čajneži« zbadi in z vseta terorjem izbo-I jevali poimensko glasovanje. To se je I tako zaključilo: 37 proti deklaraciji, 7 ; za njo, 26 se je vzdržalo glasovanja, 10 : se jih je odstranilo, ker se jim je neza-j slišan teror gabil. Tako je izgledala zmaga »značajev«. Ali vsaka prenapeta struna poči. Tudi 'radovljiškemu odboru bije zadnja ura. Za vse kar je slabega, pride čas. Tudi za vplivne osebe, če bodo svoj vpliv izrab ljale! Prosveta. KONCERT ČEŠKE FILHARMONIJE IZ PRAGE. Ljubljanske koncertne sezone — dasi po številu in kvaliteti priredb zaostajajo za Beogradom in Zagrebom — vseeno nudijo glasboljubeči publiki vsaj od prevrata sem mnogo užitkov. Takih pa kot l6 J,, P°nedeli<* sinfoničnj koncert Češke filharmonije, ki se je na svoji koncertni turneji hvalabogu spomnila tudi Ljubljane, kronist ne more mnogo zabeležiti. Morda je na marsikoga ostavil ta koncert podoben vtis kot oni slavne pevke Sverdstromove pred leti. Bil je za Ljubljano umetniški dogodek izjemne vrste, ki se vtisne tako trdno v spomin, da nikoli iz njega ne izgine. Češka Filharmonija je bila ustanovljena leta 1894. in je spočetka imela za čla- Prvf°n 6n!ike °pere Nai'od:nega divadla. teli N T '£eat ie M pokojni ravna- orii- u ,Ze,nijaLni diri8ent Smetanovih pei Karel Kovafovic. Filharmonija pa K “»stopila Sele ie, dve let! pod I m rv°- ^ 9kladatelja Antona Dvofa-FiiJ lgeUtl 80 se dalie menjavali in , ' momra je preživljala ceste krize, ei je ni na temelj zdravih principov postavil v letu 1902. dr. Vilem Zemanek, Je Uvedel abonma koncerte, tako da je poslej Češka Filharmonija prirejala na leto 20 rednih abonma koncertov, ob nedeljah in praznikih pa še ljudske koncerte posebej. Izvajala je vsa češka simfonična dela, pa tudi vsa svetovna in vedno veljala kot visoka kulturna inštitucija. Za L. Celanskym, znamenitim Češkim dirigentom je prevzel vodstvo Filharmo- nije mojster Vaclav Talieh, ženijalni učenec pokojnega svetovnoslavnega dirigenta Arturja Nikischa ter ji je pridobil častno mesto med "najodličnejšimi orkestri n'a kontinentu. Mojster Vaclav Talich je bil par sezon pred vojno kapelnik ljubljanskega gledališča, kjer so mu milostno dovolili dirigirati Fallovo opereto Ločena žena«, Verdijevega >Trubadur-ja« in končno Dvorakovo Rusalko. Posrečilo se imu je takrat sestaviti lep sin-foničen orkester Slovensko Filharmonijo, ki je prirejala v Ljubljani prve slovenske sinfonične koncerte. Talich je moral dirigirati v hotelu Tivoli popoldanske, v Unionu pa večerne koncerte pri mizah, vinu in pivu. Kljub temu pa je Talich vztrajal na svojem mestu, delal neumorno in šel od uspeha do uspeha. Toda tedanje ozkosrčne razmere so mojstra Talicha pregnale iz Ljubljane nazaj v Prago in Plzen, nato zopet k Nikischu, pa nazaj v Prago. Po prevratu so Cehi poslali na Angleško v London pokazat svojo kulturo — Češko Filharmonijo pod Talichom. Srečni smo, da Talich ni pozabil na nas in da nam je v ponedeljek s svojim prvovrstnim orkestrom dal piti iz studenca čiste umetnosti. Dvorana Uniona je bila nabito polna, izvajanja koncertantov so poslušalce zagrabila z neodoljivo močjo in navdušenih, gromkih, neponehujočih aplavzov ter ovacij ni hotelo biti niti po koncertu ne konca ne kraja. Mojstru Talichu, ki mu je veljal dobršen del navdušenja in priznanja je Orkestralno društvo Glasbene Matice poklonilo venec in šopek, orkester Pa so pevke Glasbene Matice obsule s svežim dehtečim cvetjem. 0 razporedu in njegovem izvajanju pa drugič. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama, Začetek ob 20. uri zvečer. 12. maja, sreda: Jakob Ruda, premiera; Slavnostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob SOletnici njegovega rojstva. — Izven. 13. maja, četrtek: ob 15. uri popoldne Kar hočete. — Izven. 14. maja, petek: Jakob Ruda. — Red F. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 13. maja, četrtek: Grofica Marica. Izv. 14. maja, petek: Žongler Naše Ljube Gospe. — Red B. 15. maja, sobota: Boheme. — Red D. Predavanje na razstavi francoske grafike v Jakopičevem paviljonu se ponovi na praznik, v četrtek 13. maja ob enajstih predpoldne. Predava g. dr. Mesesnel o grafičnih tehnikah in o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. Vabimo na obisk razstave, ki vzbuja s 120 tehnično dovršenimi deli splošno zanimanje. Razstava se zapre nepreklicno v nedeljo, 16. maja. — Narodna galerija. Razpis tečaja. Narodna galerija priredi v spomin petnajstletnice smrti Ivana Groharja kolektivno razstavo Groharjevih del v Jakopičevem paviljonu. Za plakat razstave razpisuje Narodna galerija natečaj "za osnutke v barvah. Plakat bo izvršen v štiribarvni litografiji in se konkurent obveže, da izvrši definitivni plakat na kamen. Nagrada, ki je obenem honorar za izvršitev, znaša 2000 Din; rok do 30. maja. Podrobne pogoje sporoča Narodna galerija v Ljubljani interesentom pismeno. ZA REZERVNE OFICIRJE. Ker so po zaključku prijavnega termina za udeležbo na razvitju zastave in let-nem obenem zboru Udruženja rezervnih oficirjev v Zagrebu še mnogi člani izrazili zeljo, da se jim udeležba omogoči, je pododbor Ljubljana podaljšal termin za prijave do vključno dne 19. maja 1926. Naknadno priglašeni udeleženci dobe objavo za brezplačno železniško vožnjo v Zagreb in nazaj ter vse ostale ugodnosti, ki jih bo nudil prireditveni komite vsem udeležencem, izvzemši ugodnosti za stanovanje in prehrano v občinski menzi ker so se prijave za ti dve ugodnosti že definitivno zaključile. Še neprijavljenim članom iz Slovenije bo na ta način omo-g ena udeležba vsaj drugi dan svečar nosti pri razvitju zastave, ker bodo lahko potne dispozicije tako uredili, da pridejo v Zagreb zjutraj in odpotujejo šo isti dan zvečer. Razpored priporočljivih vlakov se bo pravočasno objavil. — Pododbor Ljubljana. Dnevne vesti. IMENUJTE JIII VENDAR PRI PRAVEM | IMENU! Čeprav so naši esdeesarji zaradi mi- j ulstrskih stolčkov zapustili ne samo de- j rnokratske ideale, temveč tudi demokrat- j sko stranko, vendar še vedno zatajujejo j svoje pravo ime in se zaznamujejo kot elani demokratske stranke. j Če se esdeesarji ne sramujejo imeno- j vati se z nepravim imenom, naj obvisi končno še ta greh na njih. : Neoprostljivo pa je, če so tudi listi, ki j so. proti SDS, tako brezbrižni in tako nemarni, da iz same komoditete nazi- j vajo esdeesarje za demokrate. j Ali ne bi vsi ti listi in dopisniki vsaj enkrat pomislili,, zakaj pravijo esdeesar-jem, da so demokrati? — Kralj na Bledu. V nasprotju z vestjo, da namerava priti kralj že dne 15. t. m. na Bled, se poroča sedaj, da je pričakovati njegov prihod na Bled .šele koncem junija ali pa celo začetkom julija. — Povratek kraljice v Beograd. Kraljica Marija je prispela na svojem povratku iz Marijinih Lažni predvčerajšnjim v Beograd. Na kolodvoru jo je pozdravil kralj Aleksander I., ministrski predsednik Nikola Uzimovič, prometni minister dr. Vaša Jovanovič in člani dvora. — Milanu Marjanoviču je posvetil k njegovi 50-letnici Hermann Wendrl v Prager Presse« daljši članek, iz katerega povzemamo sledeče. Milan Marjanovič je eden od prvih jugoslovanskih delavcev. Rodil se je v Kastavu pri Reki. Po maturi je obiskoval v Pragi najvišjo trgovsko šolo ter postal navdušen učenec Masaryka. Vstopil je v krog onih, ki so prepovedovali v listih kot »Hrvatska Mi-sao« in podobnih obnovo vsega javnega j življenja v smislu integralnega jugoslo- j vanstva. Za nioža s takimi nazori seveda j niti po Khuen-Hedervaryjevem padcu v j Zagrebu ni bilo mesta. Zato je krenil v j Beograd. Ob izbruhu, vojne so ga kot pol. : sumljivega v Zagrebu internirali. Toda kmalu je potoval s potnim listom glasečim se na ime Nieoto Bassi preko Italije v Pariz, kjer je z vnemo deloval v Jugoslovanskem odboru. Pri propagiranju jugosl. ideje je prišel na genijalno idejo: Pisal je pod raznimi imeni v ogorčenem tonu o veleizdajalskem početju Trumbi-čev, Marjanovičev in konsortov, ter pošiljal svoje članke frankovski »Hrvatski«, ki jih je v svoji naivnosti priobčevala. Pozneje je delal za jugoslovansko stvar intenzivno propagando v Ameriki. Istočasno je izdal spis, ki je vzbudil veliko pozornost in v katerem je izjavil, da je oblika bodoče države brez pomena ter dokazal, da jugoslovanstvo plemenske individualnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bo uničilo, temveč bo celo favoriziralo njen razvoj. Po ustanovitvi države je skušal ustanoviti pod geslom Obnova novo gibanje. Ker idealni mož ni našel pravega odziva je postal bolj molčeč in sedaj propagira svoje nazore skupno z Rudolfom Giunio-m v zagrebški Slobod-ni Tribuni«". Marjanovič je izdal tudi več knjig: romanov, povesti literarnih ^sejev ter historično-političuo-sociologičnih študij. Wendel zaključuje: Marjanovič je obenem dober Hrvat, deber Jugoslovan in dober Evropejec. —• I. konferenca balkanskih krščanskih dijaških udruženj se je vršila te dni v bolgarskem kopališču Kostenec Banja. Konferenco je otvoril profesor Zenkovski. Udeležili so se je delegati jugoslovanskih, bolgarskih, romunskih, grških in ruskih dijaških organizacij, kot gosti so ji prisostvovali tudi delegati iz Zedinjenih držav, Francije in čehoslovaške. — Vsa mesta policijskih agentov so zasedena. Notranje ministrstvo opozarja interesente, da naj zaenkrat ne vlagajo nobenih prošenj. — Obrtniški kongres se vrši ob binko-štih v Beogradu. Kongresa se udeleže delegati obrtnikov iz vse države. Pretresa-valo se bo pred vsem vprašanje obrtniškega kredita. — Jugoslovonsko delavstvo za stavko na Angleškem. Kot poročajo nekateri beoograjski listi je izdal glavni odbor ju-goslovenskih sindikatov na vse delavstvo v državi oklic, v katerem poživlja, da naj se prične nemudoma zbirati denar za stavkujoče angleške delavce. — Zveza trških in zdraviliških občin »Slovenije« se je ustanovila v Mariboru. Cilj novoustanovljenega društva je pospeševanje interesov teh občin. Ustanovno zborovanje je bilo jako dobro obiskano. ! Večina v poštev prihajajočih občin se je j že priglasila za pristop. Ustanovitev orga- i uizacije je potrebna zlasti zato, da se zaščitijo interesi občin, ki jih ogroža novi načrt zakena o občinah. — Natečaj »Jadranske Straže«. Uredništvo Jadranske Straže« v Splitu opozarja gg. pisatelje, ki so se zanimali za njen natečaj za najboljšo povest ali pa potopis iz pomorskega življenja, da je določen rok za oceno došlih del na dne 1. junija. Prva nagrada znaša 1000 Din, druga 600 dinarjev, tretja 400 Din. — Enotna farmakopeja. Te dni se je vršila v ministrstvu za narodno zdravje seja komisije za izdelavo nove* farmakopeje za vso državo. Komisija je sklenila, da poveri to delo posebnemu odboru, ki je bil takoj izvoljen. Ko bo delo končano se predloži plenumu komisije v prouča-\anje. Da se zasigura dotlej enotno proizvajanje zdravil, je bilo sklenjeno, da se bo predlagalo ministru za narodno zdravje, da se razširi srbska farmakopeja na vso državo. S tem bi stopile farmakopeje, ki se vporabljajo sedaj v prečanskih krajih, iz veljave. Konferenca ,ki so ji prisostvovali tudi najznamenitejši lekarniški strokovnjaki, je obravnavala razven tega več važnih splošnih vprašanj. Med drugim je sklenila, da se podvzameje takoj koraki v svrho ustanovitve samostojne farmacevtske fakultete. Dalje se zahteva eliminiranje iuo-zemcev. Praksa za pridobitev pravice za samostojno vodstvo lekarne naj bi se podaljšala na 5 let. Vprašanja prodaje specialitet naj' se posveča posebna pozornost, vzpostavi naj se za preiskovanje j specialitet poseben odbor. — Skupščina saveza jugoslovenskih železničarjev. Te dni se je vršila v Beo gradu skupščina Jugoslovenskih nacionalnih železničarjev. Kongres je obravnaval med 4i'ugim o delavskem pravilniku, s katerim naj se osigura eksistenca delavskih rodbin, dalje se je' govorilo ludi o pokojninah za delavske rodbine. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom I-azo Miloševičem na čelu. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva med drugim, da se izpremeni zakon o saobračajnem osebju ter izplačajo razlike v plačali po novem zakonu. — Na strokovn* šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano mesto strokovnega učitelja za kopitarstvo. V Zmislu čl. 12. uradniškega zakona opremljene prošnje niaj se vložijo do 10. junija 1926 pri ravnateljstvu strokovne šole za puškarstvo v Kranju. — Iz prosvetnega ministrstva. Dosedanji pomočnik ,ministra prosvete dr. Nikola Andric je umirovljeu. Na njegovo mesto je postavljen Dragomir Obra- dovič, prosvetni inšpektor v Skopijo. — Za pomožnega škofa v Zagrebu je imenovan namesto pokojnega dr. Langa dr. baron Salič-Sae\vis. m— Od strele ubit. Te dni je udarila strela v hlev posestnika Bergleta v Račah pri Mariboru ter ubila mesarskega vajenca Francetu Dolenca, ki je stal pri vratih. — častno predsedstvo letošnjega ljubljanskega velesejma od 26. VI. do 5. VII. Dne 7. t. m. se je vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma, na katerem je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika gospod dr. Ivan Krajač, minister trgovine in industrije. — Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedništvo gg. poljedelski minister Ivan Pucelj, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič, veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirk-mayer, predsednik gerentskega sveta Ljubljane dr. Dinko Puc in dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. — Upamo, da bo letošnja velesejmska prireditev, za katero vlada toliko zanimanja, izpadla vsestransko dobro, tako moralno kot materi-jelno. — Proslava 150-letnice ujedinjenja IJ. S. A. Letos se vrši v severoameriških Zedinjenih državah proslava 150 letnice ujedinjenja. Za proslav o se delajo veli-ke"priprave. Med 1. junijem in 30. oktobrom obišče Ameriko ob tej priliki veliko število izletnikov iz Evrope. Tudi iz naše države se pripravlja večji izlet na proslavo. -- Množestven grob. Kot znano, nameravajo vporabiti Italijani katakombe kapucinskega samostana v Kostanjevici pri Gorici za vojaški grob. Doslej so bile pokopane tam kosti 800 v svetovni vojni padlih, te dni pa prenesejo tja še kosti 1500 padlih. Vsega skupaj nameravajo znositi v omenjene katakombe kosti 60 tisoč udeležencev svetovne vojne. — Proces zoper mladoletne komuniste v Sofiji. V Sofiji se je vršil te dni proces zoper več mladoletnih komunističnih agitatorjev, ki so obtoženi, da so propagirali komunizem med mladino v Sofiji. Agitatorji sc bili v zvezi z glavnim organizatorjem komunistične omladine v Sofiji Lot-kom Minkovom. Minkov, ki se nahaja tačas v sovjetski Rusiji je bil obsojen in centumatiam na smrt. Za v Prago priporoma podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, narašča] in deco. — Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. Zahtevajte cenike! BRATA CAPUDER LJUBLJANA VVolfova ulica l/II. — K sokolskemu zletu v Prago bedo povabljene vse* vlade, razen sovjetske, torej tudi nemška, avstrijska in madjar-ska. — Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo poprej Prvo splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani vabi svoje društvene članice in člane in tudi vse Se neorganizi- rane državne upokojence, upokojenke, vdove in sirote iz kraja in cele okolice v svrho ustanovitve krajevne skupine, ki se vrši v Kranjski gori, dne 16. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Jurci ter na občni zbor krajevne skupine Jesenice Gorenjsko, ki se vrši isti dan ob 4. uri popoldne v gostilni gospoda Franca Peklarja št. 115 na Jesenicah. Dnevni red v obeh‘slučajih: 1. poročilo društvenega predsednika o dosedanjem društvenem delovanju. 2. poročilo predsednika društvene krajevne skupine; 3. volitev novega načelstva; predsednika dn namestnika, tajnika in namestnika, treh odbornikov in dveh namestnikov. — Pri tej priliki se bedo sprejemali na obeh krajih ludi na novo pristepivši društveni člani. — Javna izbirna tekma telovadcev za mednarodno tekmo v Lvonu se vrši v četrtek 13. t. m. ob 9. uri dopoldne na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Izbirne# tekme se udeleži 11 najboljših telovadcev našega Sokolstva, ki so se doslej vežbali v pripravljalni vrsti za to tekmo. Šest telovadcev, ki- dosežejo pri izbirni tekmi najboljši uspeh in kol namestnika dva nadaljna najboljša bodo tvorili našo vrsto. Izbirna tekma se vrši docela po mednarodnem tekmovalnem redu in utegne biti glede na kvalitete tekmovalcev izredno interesantna. — Vstopnina 10 Din. Preplačila se glede na velike stroške, ki jih ima Sokolstvo s to za ugled našega naroda pomembno udeležbo — hvaležno sprejemajo. — Zopet velik vlom v Zagrebu. Te' dni je bil ivzršen kot v zadnjem času skoraj vsak teden enkrat, v Zagrebu velik vlom. Ko je prišel zjutraj sluga zagrebške fili-jalke ameriške tvrdke »Vacuum Oil Com-pagnije« v pisarniške prostore, je opazil, da je bila velika blagajna navrtana. Obvestil je nemudoma blagajnika, ki je ugo-tovilda so odnesli doslej neznani vlomilci 22.000 Din gotovine in za 6000 Din kolkov in znamk. Da se ne odnaša vsak večer ves inkasiran denar, razven ročnega, v mestno banko, bi bil padel vlomilcem v roke mnogo večji plen. Policija je ugotovila, da so prišli vlomilci v lokal s pomočjo ponarejenih ključev. Našla je več odtiskev prstov ter misli, da je vlomilcem na sledu. — Najbogatejši žepar na svetu je bil te dni aretiran na newyorški podzemski železnici. Lopov, ki se piše Samuel Shaw poseduje med drugim krasno vilo, vredno nad 160.000 dolarjev. — Iz principa ne pove zakaj je iavr.š.ii| samomor. Te dni se je ustrelil v' Sk°P 1 podporočnik Milan Siuobad D- • je. Zapustil je pismo, v katerem p • da iz principa ne pove, zakaj j samomor. i- — 25 otrok utonilo. Otroci neke ljudske šole v Bolgariji so priredili te dn izlet na morje. Ko so se vračali je nastal hud vihar, tako, da je morala ladija pristati na odprtem .morju ter so otroke vozili v čolnih na suho. Pri tem se je eden od čolnov prevrnil in je 40 otrok utonilo. —Rogaška Slatina najbolj reuomirano zdravilišče proti boleznim želodca, dreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne1 sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! nuMumniC tat MM—MI—iW—————M—atataN— a*'*.«***'5’ Ljubljana — velemesto vsaj vtis velemesta bi lahko napravila na vsakogar, da bi se gospodje oblačili elegantno, kar bi bilo z ozirom na to, da so oblačila pri tvrdki Drago Schwah, Ljubljana izredno poceni, prav lahko dosegljivo. LJmbljauia. J— Proslava 50 letnice Cankarjevega rojstva v ljubljanski drami je danes ob osmi uri zvečer, na kar vse častilce slavnega avtorja izrecno opozarjamo. Vprizo-ri se Cankarjeva drama »Jakob Ruda« v režiji g. Skrbinška. Predstava je izven abonmanov. 1— Izredni občni zbor Trg. društva Merkur v Ljubljani se vrši v sredo dne 19. maja 1926 ob pol 8. uri zvečer v prostorih ; Gremija trgovcev", Ljubljana, Aleksandrova cesta (palača Lj. kreditne banke). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitve odbora. — Odbor. 1— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani pošilja dodatno pojasnilo o nedeljskem občnem zboru in povdarja, da udeležba na shodu ni hila pišla, kakor smo poročali, temveč da se je zborovanja udeležilo 400 do 500 posestnikov in posestnic, kar je smatrati za častno udeležbo z ozirom na razne priredbe pretečene nedelje. Da je bila udeležba res dobra, dokazuje tudi to, da so bili slcoro vsi stoli v veliki dvorani Uniona zasedeni. 1— Dražba. V petek 14. t. m. popoldne ob treh se vrši javna dražba o zapuščini Janka Modica spadujočih premičnin zlasti obleke, perila in sicer v Pražakovi ulici št. 11, v I. nad. desno. Maribor. ni— Protestni zbor mariborskih podružnic Saveza privatnih nameščencev, bančnih uradnikov in osrednjega društva odvetniških uradnikov, id se je vršil pred dnevi v Mariboru je bil zelo dobro obiskan. Udeležencev je bilo nad 200. Sprejeta je bila tudi med drugim resolucija, s katero protestirajo privatni nameščenci zoper uvedno 8-umega delavnika. m— Predsednikom letošnjih šolskih izpitnih komisij sta med drugimi imenovana tudi gg. prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec, za zasebne šole v Mariboru in rusko gimnazijo na Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in Adolf Pečovnik, oblastni inšpektor za osrednje šele, za drž. žensko učiteljišče v Mariboru. m— Mestni svet je esperantskeinu kongresu, ki se vrši za binkoštne praznike v Mariboru in katerega protektorat je prevzel g. mestni župan dr, Leskovar, poklonil znesek 2000 Din. m— Uradništvo prosvetnega oddelka v Mariboru še vedno ni prejelo svojih mesečnih prejemkov. m— Obrtni oddelek mestne občine mariborske je pričel v pondeljek dne 10. t. m. poslovati v prostorih mestne posvetovalnice in uraduje od istih urah kot magistratih uradi. in_ poroka. V nedeljo 10. t. m. sta se poročila v stolnici g. Benediki Zeilhofer, kapitan I. ki. in gdč. Berta Leskovar, hči mestnega župana mariborskega. m— Premeščena sta P° odloku min-prosvete iz drž. moškega učiteljišča n« drž. gimnazijo v Mariboru profesor Robert Kenda in telovadni učitelj Adolf T' -oap-Mlaratvo. Država je k,i-puTJKV-« «* v Mariboru. Sam na sebi je načrt vse hvale vreden, vendar pa 3e t,eba grajati, da je plačal« dižava, kot se govori, za ta objekt baje 1,300.000 dinarjev, dočiiu je dobiti v Mariboru dovolj podobnih poslopij, od katerih bi stalo marsikatero komaj 300.000 dinarjev. m— Dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru, je v nedeljo 9. t. m. prav dobro uspela. Glavne dobitke so zadeLi: Spalno sobo ga. Frančiška Matovič; 2. šivalni stroj g. Megla^ 3. zlato uro Franjo Kramberger; 4. moško kolo g. Finžgar; 5. 4 m bukovih drv g. Kunevald. — Cisti dobiček se' uporabi za podpore bolnim pošt. uslužbencem, njih vdovam in sirotam. Sokolstvo. VIII. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI. NARAŠČAJSKI DNEVI. Po*?g glavnih zletnih dni bodo brezdvoma ?V^aSC?isk1 t*nevi ena najlepših točk praškega v Vr®tah, v nastopu, v delu tisočev na-.‘tajnikov in naraščajnic bo mogoče oceniti n pogledati v bodočnost sokolske ideje, ki ni, ^ govore njeni popolni nepoznavalci in na-• protniki, sedanjosti in bodočnosti nepotrebna, temveč je in bo ideja vodilja veliki slovanski družini; tudi veliki prerojeni in brat- — v to verujemo! V mladih telesih naraščajnikov in naraščajmo, v cvetoči pomladi človeškega življenja bomo zrli silo telesa 11 * duha, bo občudoval svet leipoto in resnico sokolske vzgoje. — Program za naraščajske dneve je sledeči: 26 junija (sobota): V reprezentančnem •lomu pri Prašni brany ob 8. uri zvečer: ? umetniški večer za sokolski naraščaj: nagovor godba in petje. 7 gledališčih slavnostna predstava za naraščaj. -/• junija (nedelja): na zletišču: ob g. uri 7. zletna scena. Na proslavi stoletnice rojstva Svetozarja Miletiča velikega in zaslužnega narodnega in kulturnega delavca, ki se je vršila 6. t. ni. v Novem Sadu ob navzočnosti ministrov, zastop-narodnih poslancev kulturnih ^ e'nih društev je nastopilo tudi sokol-j novosadske župe (župe Svetozarja Miletiča), Sokoisho je bilo ki je dvignilo vso proslavo do izraza veličastnosti in pravega pomena. Starosta JSS brat E. G angl je imel ob grobu Svetozarja Miletiča krasen govor, ki je bil, kot smo informirani, najlepši. Ministri, predstavniki kulturnih in prosvetnih ustanov in drugi so častitali br. Ganglu in se - iskreno zahvalili potom njega jugoslovanskemu Sokolstvu za sodelovanje pri proslavi. VIII. mednarodna telovadna tekma se vrši 22. in 23. maja v Ljronu ob priliki velikega 48. telovadnega zleta Unije francoskih ginina-stov Za to tekmo se je priglasilo 11 držav. Jugoslovenski sokolski si vez pošlje tudi na to tekmo svojo vrsto najboljših (6 tekmo\alce\ in 2 namestnika). Treniranje naše vrste se vrši pod vodstvom načelnika ZSS br. dr. Murnika. Zadnja izbirna tekma za definitivno sestavo vrste bo 13. t. m. Vaje za tekmo so vrhiumšike in obsegajjo v glavnem: 1. proste vaje, 2. vaje na orodju (drog, bradlja, krogi, konj na šir z ročaji) in 3. iz lahke atletike: metanje krogle (7 kg 250), skok v višino, plezanje po vrvi, plavanje. — K tekmi v Lvonu se še povrnemo. Šport. Posebni rekordi. Razim vaj, ki se navadno v klubih in pri tekmah izvajajo in pri katerih se višinski uspehi registrirajo kot svet. rekordi, šteje vsaka športna panoga še vaje, v katerih se posamezni atleti izvežbajo. Te vaje stoje izven predpisanega programa, vendar pa stavijo na moč, ua voljo in vztrajnost dotičnega atleta velike zahteve in so včasih vredne, da se jih zabeleži. V ležki atletiki n. pr. navedemo rekord Čeha Lajteka, ki je ročko 15 kg tekom ene ure sunil obojeročno tisočkrat. Guido Bein iz Gradca se je zabaval nekoč 4 ure in 48 minut s tem, da je dva ročka po 4' kg desettisočkrat dvignil s pedprijemom do prsi, dočim je Draždanec Redam na hrbtu ležeč 51 kg težko ročko tekom 2-> minut tisočkrat z nogami dvignil. Dunajčan Maks Dautliage je 1. 1899. 845 krat tezno dvignil 34 kg težak drog in pri vsakem dvigu napravil nizki počep! Brez bremena pa je napravil v eni uri 2200, v dveh urah 4.400 in v treh urah 6.000 nizkih počepov in je v tej svoji specialni vap gotovo nedosežen. Rekordna manija. Živimo v času re-k rdov: kapitan Byrd je preletel z aero-planoni progo iz Špiebergov in nazaj (okolu 3000 km) v 15 urah in pol, v berlinski šestdnevni dirki je prevozil zmagovalec 3659.19 km, stradaloi mojstri se poste 35 dni, neki plesalec je plesal 126 ur. znani amerikanski filmski igralec se vozi tekom pol leta dvanajstkrat iz New-vorka v San Francisco in prevozi 75.000 kilometrov, avtomobilisti, brzoteki, metalci diska, skakači in plavači postavljajo vedno nove rekorde, letalci letajo čez Afriko, Azijo, divjajo okolu sveta. Rekord je tudi, da je Amerika nagradila najlepši damski hrbet, rekord, da so izumili Amerikanci stroj, ki nadomešča 60 matematikov, kojega možgani iz medenine lahko izračunajo, ne da bi se obrabili, za 1000 let naprej nastop plime in oseke za vsa pristanišča na svetu. Rekord je, da ne sme tehtati kompletna ženska letna obleka več ko 450 g, da se srčni utripi bolnika ua ladji v svrho zdravniške konzultacije preneso na suho zemljo, da so napravili mačka za akrobata, ki se spušča s padalom iz aeroplana. Kakor se torej vidi, se vedno bolj razvijamo v automate in se bomo iznebili vsega duševnega. Najuch premaga Koželuha. Karel Ko-želuh. svetovni profesijonalni tenis-moj, ster je nastopil te dni v Berlinu proti Poljaku Najuchu, trenerju beri. RotAVeiss-kluba. Slednji je premagal koželuha v ti:4, 6:3, 0:6, 6:3. Prvi dve igri je dobil Najuch z lahkoto, v tretji je pa Koželuh spretno izrabil momentano slabost svojega nasprotnika in zmagal gladko 6:0. V četrtem setu pa je Najuch napel vse sile, vodil najprej 1:0, Koželuh je izenačil 1:1, prevzel vodstvo z 2:1, kateri uspeh pa je Najuch zopet izenačil 2:2. Nato je Poljak zopet prevzel vodstvo 3:2, kar je pa Čeh zopet izenačil 3:3, potem pa je moral prepustiti vodstvo Poljaku, ki je zmagal 4:3 in končno s 6:3. Najuch je bil po igri navdušeno aklamiran. ■S/a.: asa dom. aca plinska cikorija je4 izur^ina in izda fna! m m NOVI VOZNI RED NA ŽELEZNICAH. V noči od 14. na 15. maja ob 21. uri stopi na vseli progah državnih železnic nov vozni red v veljavo. Najvažnejše zveze odn. spremembe po novem voznem redu z ozirom na Slovenijo so: Med Ljubljano in Beogradom vozita kakor dosedaj v vsaki smeri po dva brzo-vlaka. Dnevni brzovlak odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor po novem voznem redu kasneje in sicer ob 9. uri in prihaja y Beograd že ob 21. uri 35 min., v obratni smeri odhaja iz Beograda kasneje, t. j. ob 7. uri 45 min., ter prihaja v Ljubljano že ob 21. uri. Ta par brzih vlakov voz* od odnosno do Monakovega preko Jesenic—Beljaka in ima direktne vozove: Beograd — Berlin, Beograd—Miinclien, Zagreb — Celovec, Beograd — Milano in Bukarešta—Trst. V Ljubljani ima zvezo z brzim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 1. uri in prihaja v Ljubljano ob 5. uri 55 min.; v obratni smeri pa z brzim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 23. uri 15 min. ter prihaja v Trst ob 4. uri. V Trstu ima ta vlak direktno zvezo v odnosno iz Pariza. Med Ljubljano in Rakekom veljajo za ta vlak v novem voznem Tedu tarife1 za i brzi vlak in ne več tarife za potniški vlak kot dosedaj. Nočni brzi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. pozneje in to ob 17. uri 15 min. in prihaja v Beograd tudi pozneje, ob 8. uri 10 min.; v obratni smeri odhaja iz Beograda že ob 19. ura 10 min. in prihaja v Ljubljano ob 11. uri 6 min. Poleg direktnih osebnih vozov in spalnega voza Beograd—Ljubljana ima še direktne vozove: Beograd—Bistrica B. j. in Beograd—Trst. Med Mariborom in Beogradom vozi en par brzi vlakov in sicer odhaja kasneje iz Maribora ob 14. uri 35 min. in prihaja v Beograd ob 6. uri 35 min.; v obratni sm«<-ri odhaja iz Beograda šele ob 23 uri 20 min. in prihaja v Maribor gl. kol. 9 min. kasneje ob 14. uri 45 min. Ta par brzih vlakov ima direktne vozove: Beograd— Dunaj, Beograd—Rogaška Slatina, Zagreb—Dunaj in Split—Praha. Simplon Orient ekspresna vlaka Pariz —Carigrad vozita še nadalje preko Trsta - Ljubljane - Zagreba - Beograda in Zo-' fije. V smeri proti Carigradu odhaja i/, Ljubljane že ob 1. uri 28 min. in v smeri proti Parizu odhaja iz Ljubljane šeie ob 3. uri 45 min. Ostali mednarodni brzi vlaki, kakor Dunaj—Trst, Praga—Trst, Budimpešta in Monakovo—Trst so ostali več ali manj nespremenjeni, i Vozni red lokalnih poštnih vlakov se v j bistvu ni veliko spremenil. Preložili so ! se le posamezni vlaki, največ iz prometno - tehničnih ozirov: V vsakem tisočem komadu priznanega gospodinjskega n>ala „GazeiaB se nahaja zlaSnlk ssa l'C5 frankov. Pomnite pa tudi, da je to milo naf!?if>!iš€ Ri€<3 iml&oigšimi. kije po svoji kakovosti ne-prekoeljivo, v ccni pa nič dražje kot druga mila. lil#: m a m gazeia VALUTE. Curih, 11. maja. Beograd 9.1075, Berlin 123.05, London 25.105, Newyork 517, Pariz 16.175, Praga 15.3125, Milan 20.615, Bukarešta 11)675, Sofija 3.73, Dunaj 72.9625, Budimpešta 0.007230. isck London: 79 Morski vrag. »Kaj pa naj potem storim? Naj li sam sebe usmrtim?« »Vi govorite v čisto materialističnih izrazih,« je ugovarjala. Saj je vendar nekaj takega kot moralni pogum in moralni pogum ni nikdar brez učinka.« -se ua3>"eluiil, »vi mi potemtakem na- ' umorini n‘ti njega niti sebe, am- pak pustim, da on mene ubije.« Vzdignil sem roko ko je hotela izpregovonti. Moralni pogufn M tem na. sem majhnem plavajočem svetu popolnoma brez vrednosti. Leach, eden onih dveh mornarjev, ki sta bila umorjena, je imel moralni pogum v nenavadni meri Enako drugi, Johnson. Ampak njun moralni pogum' jima ne samo ni nič koristil temveč jih je ugonobil. Tako bi se zgodilo tudi z menoj, če bi hotel pokazati °no malo moralnega poguma, ki ga morebiti imam. »Razumeti morate, gospica Brevvster," in sicer do-,. a razumeti, da je ta človek cela pošast, pravcati ■ rag. Nobene vesti nima. Nič mu ni svetega, nič ni prepoznega, da ne hi izvršil in storil. Ker je tak, je vzrok, »a ,me je obdržal na tej ladiji. Iz istega vzroka tudi še Zlvmi. Jaz ne storim ničesar, ne' morem storiti ničesar, :er sem suženj tega vraga, kakor ste tudi vi sedaj nje-8pva sužnja; ker želim živeti kakor boste i vi hoteli z,veti; ker se ne morem boriti in ga premagati, kakor se i vi ne boste mogli boriti in g« užugati.« Čakala je, da sem nadaljeval. ■M »Kaj mi potemtakem preostaja? Moja vloga je ' °Sa slabotnega človeka. Molčim in trpim naj, kakor bosti i vi molčali in trpeli sramoto. In tako je tudi prav. 1 0 i® ^jkoljše, kar moremo storiti, ako želimo ostati pri življenju. Boj ni vedno najboljši. Mi nimamo moči, da bi se borili zoper tega človeka. Potuhniti se moramo in zmagati z zvijačo, če gre. Ako hočete vzeti od mene nasvet, potem boste tako ravnali. Dobro vem, da je moj položaj opasen, in odkrito naj vam povem, da je vaš celo še bolj nevareh. Skleniti morava skrivno zvezo, ne da bi mogli drugi opaziti. Meni ne bo mogoče stopiti odkrito na vašo stran in tudi vi morate enako molčati, najsi pridejo še lake žalitve nad mene. Nobenega prepira ne smeva izzvati s tem človekom, niti zoprvati njegovi volji. Kazati mu morava prijazen obraz, biti prijateljska do njega, najsi je še tako težko.« v Zmedena je segla z roko preko čela in rekla: Še vedno ne razumem.< »Ravnati morate, kakor vam rečem,« sem ji pre-strigel besedo. Videl sem namreč, kako je Wolf Lar-sen pogledoval proti nama, ko je stopal sredi ladije z Latimerjem sempatja. »Storite, kakor vam pravim, in kmalu boste spoznali, da imam prav. »Kaj naj toraj storim?« Je vprašala; uganila je moj skrbni pogled proti predmetu najinega razgovora in tudi moje resnobno vedenje je naredilo nanjo globok vtis. Opustite vsak moralni pogum, kolikor vam je le mogoče,« sem dejal hitro. >Ne pripravljajte v slabo voljo tega človeka. Bodite povsem prijazni z njim, na- govarjajte se ž njim, razmotrivajte ž njim književnost, umetnost — take reči močno ljubi. Spoznali boste, da posluša z zanimanjem, da ni bedak. V lastno dobro pa se izogibajte vseh prizorov okrutnosti in nasilja na ladiji, kolikor vam je le mogoče. Tako boste lažje igrali svojo vlogo.« »Toraj naj lažem,« je rekla z odločnim, upornim glasom, »lažem z besedo in dejanjem.« Tedajci se je bil Wolf Larsen ločil od Latimerja in prihajal proti nama. Bil sem obupan. »Prosim, razumite me,« sem rekel hitro govoreč bolj tiho.< Vse vaše izkušnje z ljudmi in stvarmi so tukaj brez vrednosti. Iznova morate zopet pričeti. Vem — in dobro vidim — vi ste bili med drugim vajeni voditi ljudi z očmi, pustili ste takorekoč, da je vaš moralni pogum govoril skozi nje. Mene ste že začeli voditi s svojimi očmi, celo zapovedujoče. Ampak nikari ne poskusite tega pri Wolfu Larsenu. Lažje bi krotili leva. Samo norčeval se bo iz vas. V resnici bi se — \edno sem bil ponosen, da sem ga jaz našel in spoznal,« sem dejal in zasukal pogovor, ko se nama je Wolf Larsen pridružil. »Uredniki so se ga bali. založniki pa niso hoteli nič slišati o njem. Ali jaz sem ga dobro poznal, in njegov duh in moja sodba o njem sta se pravilno izkazala, ko je tako sijajno uspel s svojo ,Kovačnico’.« Ali je bila pesem namenjena za časnik?« je rekla zgovorno. (Dalje prih.) Masnanilo preselitve. Trgovina z usnjem K. Pečenko, dosedaj Sv. Petra cesta štev. 13, se je preselila z današnjim dnem ust Sv. Pefra cesto štev’. 32 in priporoča svojo zalogo vseh vrst usnja po zelo ■snSlŽani Ceni na debelo in drobno. Trpežnost, solidnost in tovarniške cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Posebno lepa izbera za birmance. Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana. Moške usnjene polčevlje za 269 Din. Damske usnjene- polčevlje[za 199|Dir. Moške platnene polčevlje za 129 Bin. Damske^plalnene polčevlje^za^99*D!n Otroške platnene polčevlje za^69[Din. Prešernova ?uli!da; štev Beograd Sarajevo Osijek Zagreb Subotica Vel. Bečkerek Skoplje Dubrovnik Novi Sad Sombor Zemun Maribor Najboljša, najcenejšo kolesa in šivalni stroj so edino Za vsako besedo se plača 5« par, za debelo tiskano pa Din !•—. Proda se posestvo s hišo in nekaj zemljišča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitzmair Stekleno atre&no opeko imajo »tal' no v zalogi Zdruiene op^* karne d. d. v Ljubljani Dobra gospodinja, J lliHnnnt tovarna vinskega kisa, jinoisi naJtlnejSi In najokusnejši na-miznl kis Iz vinskega kisa. j\ 3** ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C Tehnično ln hlgljenlčno najmoder« rteje urejena Risama v JujjoslavIJl- WI—i Uubllonm. oosta M. la, U. n» Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci * najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška d“a najceneje Eud. SeT»,> spoevetaka ccet» ki pozna zdrava načela y, štedenja s časom, denarjem in pe- * \ rilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG terpentinovo milo, ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in jo vrhu tega tu pa tam prijetno preseneti s pristnim zlatnikom! cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih greidic (*e' pih), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, re- stavracij, postaj, P°w m itd. pripo^”*", mene, vrtnar, LjuWiiala> Gradišče &t. 12. Prodasta se 2 mahalasti palmi (Fachef-palme), stari po 15 let. Naslov v upravi. j Na dobro in ceno domačo opoldansko brano se sprejme v€» gospodov in gospodičen NaaJov v upravi li^a- JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA Za tiikarno >Merkur< v Ljubljani AmdreJ BtJvr. IsdtjittlJ la odfOTDnl iradAlk ALBKIAIDBI K8LBZNIKAK<