n •jrečji ilereuld dnevnik"^! v Združenih državah Vetfa za Tae leto • . • $6.00 Za pol lota ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozematvo celo leto $7.00 GLAS 1 NARODA EsfšTovOTsBhidfelavcerv Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 247. — ŠTEV. 247. L Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903. at the Port Office at New York, N. T.t under the Act of Congreea of March3. 1879. The largest Slovenian Daily n the United States. lamed every day except Sunday« and legal Holiday*. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Vrjetno sedaj, da bodo dobili rspublikanci več sedežev v kongresu. — Republikanska večina bo najbrž znašala deset glasov. — Edino upanje za povečanje glasov so iztočne države. — Zapadno od Mississippija ' bodo republikanci izgubili, ne pa pridobili-. — Coo-lidge ne more dosti vplivati na senat. — Položaj v državi New York. Washington, D. C., 19. oktobra. — še ugotovljeno, Če bo spravil Zapad predsedniške volitve v kongres ali ne, i\ vsa znamenja kažejo, da ne bo mogel Zapad preprečiti, in se,la.i £e je totil°posku^ da bo'mi vviujmiiiL drugem mestu v tem oziru. Italijansko junaštvo se je zopet pokazalo v jasni luči ko so italijanski avijatiki spuščali bombe na dve borni arabski vasi. Bengazi, Cirinajika, Afrika, 19. oktobra. — Kaznilna ekspedicija. katero so vprizorile italijanske sile v oazi Gialo proti vstaški orga-irzaeiji Senuzi Arabcev, je začela obstreljevati i/, zraka. Dva italijanska aeroplana sta cele pol ure obstreljevala vasi Se-hera in Lea v oazi. doeiin so Arabci spodaj streljali nanje s puškami. En aeroplan je bi! petkrat zadet. a ni trpel nobene resne škode. La Follette vidi v bodočnosti svetovno gibanje "proti levici'V kot se opisuje svetovno radikalno gibanje Svojim 'poslušalcem pripoveduje vsaki dan, da bo izvoljen. Resnični cilj neodvisnih pa je nagroiuaditi veliko število ljudskih glasov po celi deželi, ki naj bi tvorili jedro nove stranke, ki bi se izcimila spoinadi iz gibanja v tekočem letu. Neodvisni v tej deželi se zanašajo tudi na moralni učinek zmage Ramsay MacDonalda tekom splošnih volitev v Angliji, ki se bodo vršila pred narodnimi volitvami v Združenih, državah. "Če bo zmagal MacDonald," je rekel, "bo pomenjalo te veliko bi dri 1» za delavstvo te dežele. Neodvisni hočejo nadalje povečati moč in vpliv La Folletta v prihodnjem kongresu. * Čeprav se sedanje zanima osredotočuje krog pred-sedništva, so napeli neodvisni? vse sile, da porazijo kaudi- , Ekspedieija se je morala boriti date za kongres, republikanske ali demokratične, ki niso mi in delavskimi kandidati v 220 z velikimi težkoeami radi razda-jna njili strani ter dovedejo do izvolitve onih, ki bodo do- volilnih okrajih in boji med libe-j1.?*' " I iepa središča in radi slabe ralci in delavsko strankov petde- ] viljivosti. Oba aeroplana pa si i le setih. Vsi ostali volilni okraji pre 1 stavljajo trikotne boge, katerih se bodo udeležile vse tri stranke, razven v dva in tridesetih volilnih okrajih, kjer le en kandidat. Edini strankarski voditelj, ki se ho vrnil v poslansko zbornico brez vsakepra odpora z druge strani, je prejšni tela preko puščave. ohstreuj«>vala vasi ter se vrnila v Ren«razi. potem lco sta ostala v zraku osem ur ter premerila v zraku 373 milj. 01)la.sti so prepričane, da bo imelo to obstreljevanje, raxven materijalne škode, velik moralni učinek na prebivalstvo Cirinajike. Izza poleta D'Annunzia preko Du- 4GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM konservativni ministrski To na.ihol-i pogumen čin predsednik Stanley Baldwin. To!kar so -jih kda-i ^vršili italijan-velja tudi plode 9 laboritov. še-iski fl«»adni avijatiki. stih liberalcev ter nacionalista Tay Pav" O "Connor ja. Liberalni glavni stan napovedu je danes •da bodo poraženi nai manj trije delavski voditelji, na mree ministrski prevlsednik Mar Donald. vJadni voditelj v podan »ki zbornici, dynes in Arthur Henderson, minister za notranji zadeve. Henderson je bil poražer pri zadnjih volitvah ter si je mi. ral priboriti svoj sedež potom do datnili volitev. Lady Diana Duff-Conper. jrle-diška in filmska iprralka. je dospela danes iz Amerike, da poma pra v kampanji za svojega moža. ki je konservativni kandidat z:-Oldham. — Borila se bom. dokler ne padem na tla, — je izjavila. — Močem ujeti volil cev. pač pa jih upain prepričati. USPEH RUSKEGA LETALCA SIKORSKEGA. Včeraj je ruski grof Ijroe Si-korslki demonstriral svoj aeroplan na Roosevelt Field. L. I. Dvignil se je petkrat v vzrak ter imel vsaki pot na krovu po sedemnajst pa-sažirjev. Poskusni poleti so .se iz-borno za vršil i. ^ Pasaž ir j i so Rusi. Rirn, Italija. 19. oktobra. — Vsi tukajšni listi povdarjajo važnost caznilnc eJ\špedicije prnti Senuzi \rabcem, ter se glasi, da je oaza iialo ena najbolj nevarnih točk \ 'irinajiki. Nekega avijatiki. ki j.-ired kratkim padel tam v bližini z svojega aeroplana. so požrle i i jene. Gialo je glavni stn vstaške • ile. kateri poveljuje arabski vo lite!j Senusos. WARDEN LAWES JE PROTI SMRTNI KAZNI. Ossining, X. V.. 19. oktobra. — V tukajšnji metcxli.stov.ski cerkvi je imel danes značilen tr»t, »orough of Manhrttan, Naw Vorli CHy. N. Y. I L Al NARODA' (Valaa of th* Poo»ia) ■mr Pay gxcopt «und»y» and Holiday. ta valja aa Amarlko .Za Naw York ■.......Mi* ••.<* Za pol lata .......mm 93.60f Za Inozamstva 11 .M1 Za pol lata _ Subaerlptlon Vaariy M-W Advartlaomant on Agreement "•K* Norada" tehala v*ki dan Izvzomil nadalj In praanltoa._ froftel, Proa podpisa la osebnosti m na priobčujejo. Denar naj aa PlacoToU po-ffHfl pa Money Order. Pri epremembl knjb naročnikov, prosimo. da aa MB tudi prajlnjl blTelitče nama nI, da hitreje najdemo nasi omika. I Poljski parlamentarci v Beogradu, 'pa je udarci s kolom čez roko. if V Beograd s-o prispeli poslanci Medtem mu je prvi že tudi iztr-jpoijskega "sejma" bivši vicemrai. 'gal iz žepa listnico, v kateri pa se ;ster vnanjih zadev Sigmmid Sej. 'je nahajalo samo 40 Din goto\ine. da, narodni pocsiam-ec Gonczierow- Mikola se je med ruvanjem na-• ski in .senator Hridtskiewicz. Pose- pad ale ema iztrgal, lopova pa sta Jt'li so predsednika naše skupščine streljala za njwn s samokresom j Ljubo Jovamoviča in minaistra dr. in ga ranila v desno pleče. Odpe. [Korošca. Ijala sta mu tudi 1500 Din vredno t.. 97.0» kolo. Napadalca sta govoril i br- Velika železniška nesreča. Ivatsko X cd a viki smo poročali o veliki nesreči, ki se je dne 21. septembra pripetila na p^og" Zagivb-Se-' svete in pri kale*.: sta smrtno po- tMt Dr. Knmanndi član arbitražnega sodilča. nesrečila trgovec Macel Vogt i z Arbitražno sodišče v Parizu bo 11 Q L A S NARODA" •treat, Borough of Manhattan, Na* S/ft, WL V. Telephone: Cortland t 187* V ZNAMENJU ZASTAVE 'Zagreba in pose:-ii;k Ln:bomir jv "kratkem reševalo načelno vpra- [Kiišekovič iz JSesvet. Seda i je ta šanje, je-li kraljevina SHtt. stara nesrečni slučaj .pojasnjen. Xuše- nova država. Jugoslovansko kovič in Vogt sta stala na st:p- državo bo pri tem sodišču zastopal njicah vlaka. Najbrže vsled prepiJ^T. Kasta Knmanndi. ki j? i/ Že- (ha so se vrata nenadoma zaprla neve že odpotoval v i'ariz. To čle- 1 ter odrinila Kušekuv;ea, ki se je,'1111 297. verza jskega miru imajo (da bi ne padel, oprijel Vogt a; oba!vse zavezniške države pravico do sta padla s stopnic ter prišla pod Jsekvestraeije Ln likvidacije vsega ,> , , • .. , -. . . , -«r-r . vlak. Vogta je vlak popotnem raz- imetja nemških državljanov. Proti I rod kratkim ui umrl ameriški vojni veteran. \ oj- . . J ~ . .. 1 1 . , • v i -i < * ' . , . } . . .. . trgal, Kusekonieu pa je odrezal,ten*u .le Nemc.ja vlozla protest neua veterana je pa treba pokopati z vseim vojaškimi obe pri ai.bitražnenm SOflišču. Nemci i-a.vtmi. ^ | trde, da je jugosl. država tovr. in Krsta mora hiti pokrita z ameriško zasjtlarvo in sprem-( Najvišji dimnik v Jugoslaviji, . . , . . f} iin divje svun]e. Pteni se ,>e od- potrebne izpremembe. so pritožbe vsak dan večje in bolj Ljuba -Jovanovič.' vaqQ vel,ko števiio fo^klh in Utemeljene. Ob 11 so gostje dospeli na dvor,I ^^ loveev Ra-lima ^ da Pred par dnevi je časopisje javno zatrjevalo, da via- kjer ^ ^ kralj sprejel v avd-J bo ki bo tradaJa dn5, da vedno bolj zanemarja vojne invalide ter d/a gospodari- J^co in se posebno toplo razgovar.l ,deležilo dvesto lovcev jo gospodje v veteranskem uradu kot svinja z mehom. f 8 «?",dm.kJ V nekaterih oddelkih ima edino odločujočo besedo >.Iovasklh avdj- i-T i i , i , jence je na dvorascu sviralu god- Klukluksklan, , , , , - , . . w. „ v - . . . . . . . . _ - _ na kraljeve garde, maHo^ pa je sle- Kjer pa odločuje Klukluksklan, se lahko sUiti, s kak- diIa zaknska. z dvf>ra so ^ ?osti sno mero se meri pravica. podali v mindstro predsedniško Pribito dejstvo je. da vojni pohabljenci niso nič kaj kjer so se dolgo razgovarjall z Da- zadovoljni z uradovanjem veteranskega urada. Isltiotako vidovičem. Popoldne pa so si o- so vojni veterani zadovoljni z obljubljenim bonusom. seldali Topeider, kjer jim je beo_ Kapitalisti niti malo ne mislijo plačati vojakom za,?rajiska občina priredila banket. vse trpljenje, ki so ga bili deležni na bojnih poljanah. j Kapitalisti namreč smatrajo, da je patriotična dol-' Mater umoril. žnost vsakega poedmega državljana zadeti v slučaju po-' V okoLici DJa;kov ^ odiKral trebe puško na rame ter nastouiti svojo pot v klavnico. j^07™ Posestajk xr j «i • -i iv . . . -i i. .. Ferdo Plese, nasilnež, katerega se Ko so štorih svojo dolžnost m ko so videli umreti na • , , , , - - , . 1P h!) 9 PP In O .-rvlino no rn-i^ol rn Velik lov na volkove in divje svinje. Ker se vedno boilj minože Mitu , .v »ii. t , je bala cela okolica, je prišel pi- stotine svojih tovarišev, se vrnejo, bolni na duhu m na - + , . 7 jan domov. Njegova mati mu je telesu, v domovino. i n .__.. j oi-itala zapravljivo pijančevanje. Kapitalisti so medtem z njihovim junaštvom zaslužili To je surovega sina tako raztogo-lia milijone in milijone dolarjev. [tilo. da je pograbil sekiro in z njo Oni imajo milijone, dočim morajo vojni veterani pro- materi razbil glaVo. siti vbogaime. V posebno srečnem slučaju dobe nrrvico. v slučaju ^^ roparska napada, smrti jim pa pošljejo zastavo za pokritje zadnjega biva-' Ko se Je vraial hlaPec Bernard llšča. ' Vranko z vozom iz Paske vsi proti Pa celo ta zastava ni popolna. Polzeli, je bil okrog 8. zvečer * Spopadi med Francozi in fašisti. Med Francijo in Italijo oziro ma pravilneje Francozi in fašisti, so se dogodili v zadnjem času čudni mejni incidenti. Italijanski šovinisti so. kakor znano, mnenja, da je francoska Savoja, Nizza in in Korzika italijansko ozemlje. Da so med temi šovinisti na prvem rrresetn, ni treba še posebej pov-darjati. "Dosledno temu nazoru se branijo fašist! frankirati svoja pisma. ki jih pošiljajo svojim prijateljem v francoski Savoji v višini. kakor je določena za pisma tujino. Njihovi prijatelji v Franciji pa se zopet branijo plačati kazen za premalo frankirana pisma. V Nizzi so zlasti na dnevnem re- Gospoda je tako brezsrčna in pohlepna, da celo pri| . bližini neke apnenice napaden odldu razni incidenti, kar je narav- zastavi skopari z zvezdami in slepar! s suknom, iz katere-l~^a T5keg,a'Napadfee *j»">- velja Nizza kot faSi: ga je polovičarsko sešita. ^W oborozen S « koruze|stovsklh karbonarov. Francoz, __,eb cesti in zavpil ''Denar ah pa gredo sedaj se z občudovanja vred- . |tvoja smrt!*' Udaril je istočasno no nobleso preko teh otroških ju-1 jVranka čez trebuli. Ta pa je imel naštev fašistov na dnevni red, to-itoliko prisotnost duha. da je brž da tudi njihova potrpežljivost src Kako je odstopil Viljem. potegnil žepni nož in ga zasadil , h koncu. In da po pravici, kaže Berlinčan dr. Ludovik Ilers. tajnik paa-lamentarnega raziskovalnega odbora v Nemčiji, je pravkar izdal innteresantno brošuro, v kateri popisuje, kako se je odrekel prestolu bivši nemški c«sar in pruski kralj Viljem II. Cesar Viljem je izjavil, ko je doznal, da pripravlja drž. kancler princ Maks Radenski njegovo ab-dikacijo, svoj pristanek na cesarski prestol, toda hotel je zadržati Čast in položaj pruskega kralja. Potem je pozval k sebi maršala Hindenburga, kontreadmirala von Lovetzova. admirala Scheera ter generala Griinerja in von Mai-Kchalla. Pred temi pričami je pozval feldmaršala Hindenburga naj ponovi pred družbo svoje izjave, da vojiska več ne .stoja za njim. Sivi Hindenburg je izjavil glasno: "Vojska razpada, ker čete odpovedujejo pokorščino Vašemu Veličanstvu ! Bog 4aj, da bi bilo drugače!" Cesar Viljem je feldmaršalove fcesede sprejel čisto mimo ter J« odgovoril s kraljevsko hladnostjo napadalcu v desno ramo ter zapodil konje. — V gozdiču poleg vasi Vaneče pri Murski Soboti sta na- sledeči dogodek: Te dni se je pripetil zopet značilen incident v pristanišču. Ba-stija na Kiorziki. Italijanski par-sestnika Aleksandra Mikola, ko se'nik z znakom fašija, prenapolnjen je ta vozil zvečer s kolesom proti .s turisti, je pristal. Pri reviziji se domu. Edeffi izmed obeli je nape-j je izkazalo, da nima niti en potnik Nato je za hip obmolknil in po ril proti Mikolu samokres, drugi i vidiranega potniškega lista. Ko se kakor pravi maršal, ne morem pristati na to. da bi se dal ujeti na licu mesta. Ne preostaja mi nič padla dva moška 23. sentembra po-drugega. kakor to, da se odrečem cesarski kroni. Toda ostajam vsekakor pruski kralj*'. kratkem premolku nadaljeval: "Gospoda, povedati pa vam mo-'za svojo preselitev v vilo Frai-ram, kaj je napravil z menoj, moj neuse ter zaukazal, da je treba kancler. Princ Maks Badenski je že danes brez moje Vednosti rs. brez »mojega pristanka objavil mojo abdškacijo na cesarski prestol Nemčije ter na kraljevski prestol Prusije. Tako me je ta mož prevaral". Na to je povzel besedo admiral Scheer in je rekel: "Moj Bog. kaj bo, kaj bo, kadar dozna za to ab-di-kacijo mornarica!" Viljem je suho odvrnil: "Saj nimam več mornarice!" Nato je ponudil svojo roko vsem prisotnim, ne da bi zinil kaj o svojem begiu na Nizozemsko. Sprva je morda res hotel ostati na nemških tleh, ker se je nadejal, da mu bodo vsaj nekatere če- začeti zbirati orožje in municijo. Zaman sta ga opozarjala na opas-ne posledice takega početja feld-maršal Hindenburg in Hintze. Vi-j ljenn je izjavil pred svojimi poboč-niki, da se bo boril do poslednjega ■moža, mak ar če ostane ž njim samo pol tucata ljudi. Kljub temu pa je kmalu nato ostavil vilo ter sedel v dvorni vlak. Ob 10. uri zvečer mu je Hindenburg sporočil po tajniku Griinau, naj zbeži, dokler je še čas, ker mu gori pod nogami. In res, Viljem je zdirjal z vla-kom naprej ponoči, natančno 80 let potem, ko so berlinski meščani ponudili pruskemu parlamentu oboroženo pomoč proti državnemu udaru od zgoraj. Usoda je torej in dostojanstveno: "Če je tako, te ostale zveste. Izdal je zapoved dala prav revoluciji od spodaj je fašiste vprašalo po potnem listu so izjavili, da jim potni list ni potreben, ker je Korzika italijanska zemlja. Francozi kot vljudni ljudje niso hoteli tirati stvari do skrajnosti in -pristaniški kapitan je dovolil, da smejo v skupinah po deset v mesto. To pa so Italijani ogorčeno odklonili, nakar je tudi Francoze minila potrpežljivost in so dejali Italijanom, da naj takoj izgnaiejo iz pristanišča s svojo ladjo. Na obrežju se je med tem zbrala velika množica, ki je manifestirala svoje "italijanstvo" s tem, da je pričela ladjo bombardirati s kamni. Tako se je žalostno končalo po italijančenje francoske Korzike. Nas italijanska nadutost seveda le veseli in samo želimo, da bi doživeli fašisti še mnogo sličnih junaštev. | Peter Zgaga | Izjava ameriške neodvisnosti je nekaj krasnega. Posebno resnična je točka v nji, da sa vsi ljudje rojeni enaki. Le to je križ. da v poznejšem življenju drug drugem čez g.avo zrastejo. ★ Neka osem intridoset letna ženska je naročila svojemu osemnajst let staremu ljubimcu, naj usmrti njenega moča. Fant se je pokoril njenemu povelju. šel in je storil zloei .. Te dni se je vršila obravnava proti tej ženski. Porota jn je spoznala krivim ■»mora po drugem redu, sodnik jt je pa prisodil dvajset let ječe. ★ Leta 189?) je umrla v državi New York zadnja ženska-zločinka na e' 'ktričnem stolu. Toda pomisliti se mora. da je bil tedaj govenier Theodore Roo-sevelt. ★ Težko je ugoditi ljudem. Najtežje je pa ugoditi onim. ki hočejo ohraniti mir in cene, ka-koršne so začasa vojne prevladovale. ★ Da vitlov i čev kabinet je resi srn r-ral v Jugoslaviji. Iz javnih uradov je spravil vt^ čino onih gospodov, s katerimi ni bil nihče zadovoljen, niti Pašič. Pašič bi jih bil rad, pa se je bal zamere svojih pristašev. Sedaj bo pa zopet Pašič vzel državne vajeti v roko in bo vozil, dokler mu klerikalci in radičevei ne zašrangajo ceste. ★ Ljudje, ki so dobro poučeni in imajo dosti časa, so izračunali, da bodo letošnje predsedniške volitve veljale deželo trideset milijonov dolarjev. &e prej kot v enem letu bomo izvedeli. če je bila cena za tisto, kar smo kupili ž njo zmerna ali previsoka. Ce bosta prišla v urad Coolidge ali pa Davis, se lahko reče, dn je bil denar ponepotrebnem proč vv. žen. Dugoslrttrattska Ustanovljena 1. 1898 2£atnL 2fefcturta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbomkl: Predsednik: RUDOLF FERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T. 1S08 E. S2ftd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 361, Ely. Mina. Blagajnik neizplačanih Bmrtnln: JOHN MOVERN, 411 — IStb Are. lut, Duluth, M. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bldg.. Puyallup. Wuk. FRANK XORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse atvarl tikajoče se uradnih aadev kakor tudi danarne poiiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlla na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov In bolnlik* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega »tiravnik*. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih amštev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Razne vesti. čiltu-mu natakarju plačati računa pod pretvezo, da nimajo sedem. Muzej v neumnosti. |Zor, ki je vse navzoče goste -Jno Na Dunaju vzbuja veliko pozor- j razburil. Pri neki mizi m> sedef; nost nenavaden načrt treh ljudi: j tri> ir"*podje. ki niso hoteli pla-osnovati muzej neumnosti. Kaj hr -spadalo vse vanj. je pri ogroniiiem materijah! težko opredeliti. Vstv. j temveč samo pet čaš pijače. M«sl kakor bi prišli v pošte v predvsem j plačilnim natakarjem in gosti je vsi sodobni reprezentanti neumno-1 prišli do spora, katerega je hotel sti, kakor gotovi ministri, gene- konf-ati lastnik hotela z izjavo, da rali, diplomati, profesorji, pisat e-! »»a trojica plačati pet eaš pijaet». Iji, itd. »Slavni neumni ljudje prej- j če pa tejra noče. ila lahko opusti teklcjsti bi bili sedanjosti ohranje-! tudi to. Dva »rospoda -^tJi bda pri-•111 z voščenimi figurami. Nadalje I pravljena plačati pet čaš. tretji pa bi se oziralo na razne uradne ak-jje začel izziva,ti ter je končno nate, marsikatere zakone in tudi i; ,padel lastnika bara s psovkami. Na terarne produkte. Ta ideja zaslu*»koncu je celo potegnil revolver ži vsekakor priznanje, ker je res] ter hotel streljali. Ko j«> prišla ]>o-čudno, da človek doslej še ni ustva j lieijska komisija. j.- ozkazalo. ril muzeja za svojo neumnost, ko j da so trojica jro^p.alov neki gleda-ima sieer že vsaka stvar svojo pa-1 liški ravnatelj, neki operni pevec lačo. Vendar so Dunajčaaii v za-j in madžarski vojaški ataše na Du-ilregi glede ravnatelja. Doslej še , naju. Z revolverjem je grozil po-niso našli moža, kd bi bil sposoben j *Iednj\ Škandalozna scena je ]io-voditi muzej neumnosti. Upravna i vzročila v vseh dunajskih krogih komisija bi bila pa nevarna, ker veliko razburjenje, bi gotovo člani med sebi j posku- šali vtakniti drug drugega v razstavno omaro. Iz Kansas Pity poročajo, da -tam aretirali nekega fanatika, ki ima deset žen. Po mojem mnenju ta človek ni fanatik. Ta človek je norec v pra-Ue s sil° udušila upor lil končen trirala močne oddelke v dotičnih O nemirih v Besarabiji. Glasom ruskih listov so pribe-žali ljudje iz Resarahije in i>ri-povedujejo o različnih kmetskih uporih. Rtununska vojaška oblast vem i»monu besede. ★ V svojem pro greši m i kandidat Robert La|,u Političn<) in nacijonalno prega-Follette dobro zongavil predsed- »Janje, ki so ga rumunske obla-sti krajih. Upor ho povzročili a- prvi zadnjem govoru jeivrsti «*«>«»» davki, potem Pa tu- nika Coolidge-a. Rekel je, da je bil Coolidge član kabineta, ko so dobile privatne družbe važne koncesije mornariških petrolejskih vrelcev. Rekel je. da ni Collidge niti z mezincem ganil, ko je bil odkrit velikanski graft v uradu državnega pravdnika. Coolidge je obdržal Daugherty-ja še dolgo potem v uradu,- ko so mu bili dokazani težki zločini. Kaj bo odgovoril Coolidge na to? Aloieati vendar ne more. O. odgovoril bo. in še prav kmalu. Pa kaj bo odgovoril? Najbrže, da je La Follette prežet z boljševiškLmi idejami in da kot tak ne zasluži, da bi ga volil kak pošten Amerikanec. ★ V Ameriki je veliko število brezposeln rh. A ko bi k tem brezposelnim še tiste prišteli, ki imajo dosti denarja, pa nobenega dela, bi bilo števila brezposelnih ogromno. ★ Sveti Martin se bliža. S sv. VoLsteadom se bosta presneto grdo spogledala. ★ Te dni so aretirali na kanadski meji veliko število ljudi, ki so hoteli priti v Združene države. Človek res ni nikdar zadovoljen š svojim položajem. Iz Kanade rinejo v Združene drve, iz Združenih držav v Kanado. Prvi hrepene po ameriškem dolarju, drugi po,kanadski pijači. zagrešile proti tom. Škandal ni tamošnjini kme- prizor v dunajskem baru. Zadnje dni se je pripetil v neimenovanem dunajskem baru prr- Novi nemiri v Italiji. V zadnjem času so zopet pričeli spopadi med komunisti in fašisti. Taiko poročajo iz Tinino. dobiti od generalnega prišel je- Pred krakim se je vrnil s svojega študijskega potovanja po Mon- ZANIMEVE NAJDBE V MONGOLIJI. Keratoma vin* co.. m vomc goliji ruski profesor Peter Koslov."(Drugi od leve na desno). V Mongoliji je baje odkril ostanke pred zgodovinskih živali, ki doslej še niso bile znane ueenjaškeanu svetu. bodi pripušecin v Združene drža- niškega komisarja ali pa od Fo-ve. Radi tega treba v prihodnjo- reii>n Lan K3 m11 3m utegnejo PO-!^f kat _ redjiostiM ~iris "l" zlasti iz južnih in vzhodnih dr- nostati kvotni priseljenci (preferr_Mati prodniki ali pripatelji iz'm 'I™]*1', ra'| v ^ , 4 . . . . . ' 4s ■ ■ \merfke m ako jih je ameriški drzavljah /av Evrope; z druge strani novi ed quota immigrants) imajo pra -™e*1ke. ponovil (adopted) pred 1. jamu-' zakon odstranjuj Jn^katere po. vico do prve polovice kvote, zato Novi zakon ne določa, kako Ste-!arjeiJI 1924., v katerem lučaju orni' težkoče, kr jih je prejšnji zakon ameriški konzul v in,ozemstvu uva-\ilo kvotndh priseljencev sme pri-!veljajo za otroke ameriškega dr ' porvzroeevart, k o, t oclločevanje gle- žuje njihove prošnje prej kot pro- hajati vsak poedini mesec v Zdru- i žavljana ^ de pripadnosti h kvoti tekme par., šnje navadnih priseljencev. ižene države, ali predpisuje, da a-; __ ni kov preko oceana, da pridejo', ,____.__. meriški konzul ne sme izdati vi t i . ... K.ao so prednostni kvotm prise-' i* 1 pred druginu panuiki v ameriško j. nci? (vsakem mesecu več prednostnih in luko in izkrcajo svoje potnike ' [navadnih priseljeniških viz, nego predno je kvota izčrpana itd. V prvem redu neporočeni otro- znaša deset odsto (10 ods-tot.) od Novi zakon deli priseljence v.ci. mlajši .-od 21 let, oče, mati, mož vse letne kvote. Priseljeniških vidva glavna razreda : v izvenkvot- ,«1» žena državljana Združenih dr- ze veljajo najdalje za štiri mesece. Zagoneten umor v Berlinu, ne prešel jen ee isi v kvotne pri- žav, ki je sam vsaj 21 let star, na-'na vsak način mor; Berlinska kriminalna policija že : par dni raziskuje zagonetni sln- scTljenee. Izvenkvotna priseljenci jdalje priseljenec, ki je izkušen po-'dosapetd v Združene države, predno's^liis^^Vo^Zieth^ kratkim morejo prihajata v neomejenem \ ledelec. njegova žena in odvisni porteče rok, M je naveden v pri-j nj a dna ^ jeUnrtTnapl-števlu, doeim k vo trnih pnseljein- otroci, mlajši od 16 let, ki priha- seljeniški kvoti. 1 1 cev sme prihajati le določeno ste J ja jo ž njim ali k njemu. vilo (kvota). Tako sme iz Jugo- Tu se zopet omenja žena. ameri- Zaročenke — slavij«1 prihajati vsako leto le 671 škeg-a državljana, 'namreč kot'/. - . . , . i državljanov m inozemeev morejo kvotlliih priseljencev. prednostna kvotna priselienka. To . ~ , , I (pristi v Združene države le kot Izvenkvotni priseljenci (Non-quoj^^t' da r™ državliait-,kvotne Pri*eljenke in ne vživaio ta Immigrants). ]let vkate,n 111 Dastanjen nikake prednji za to. ker so za. 7 , . t , . . jv Združenih državah, more dobiti ro^ke Le ako .je tako dekle Zakon navaja pet skupin pn- svojo> zeno kot prednostno kvotao hgapka aimM^ko?a državljana. ^'oljencev kot ilzvenkVotinih pn- .pmeljenko, doeim zena v ZdruieJmlajša od 21 let ^ ako je sel jen cev, m te n 21. k odsotnosti v inozemstvu. Tak po- vzivajo prednost v okvirju kvo- • + , iT-.j .. . ' v " i>i!rtonu, da se njej kot zeni ame- vratmk srnic dobiti dovoljenje (per- te. .;, ' . ,. ' . , „, ~ n i riskega državljana azda izvenkvot- mM) za po vrat ok v Združene dr-1 Na vsak način, kadar ameriški ^ „, , ,na pr.seljeniska viza. To prošnjo za\e od generalnega priseljeni- državljan želi dob'ti svojo druži-1 - . , . . i J J oziroma deil iste moa*e amenšlvi dr- skega komisarja (i ommisionor no ali irori omenjene sorodnike iz . , • , . - . . r, . , t T . , = J zavljan vložiti, se predno odpotu- ■-xeneral of Immi gration) v Wash- starega kraja, on mora vložiti uro.1 - . . , . , , l-i^i- . J je v stan krai v svrho poroke, po uigtcnu, aii le tedaj, ako jte bil Šnjo na generalnega priseljeniške-1 , . i i i , _____ , ... „, , . . poroki pa nai doda dokaz o izvr- poprej zakonito pripuseen v Zdru- ga komisarja v Washington, da se - - , . ir M , , - . , - _ , - , , . sem poroki. V takem sLucaju bo-zene uho\-niki vsake veroizpove-vizo. Ni treba nakake- prošnje na , , .i- ____c___...... , ^ •r .doticna mozemska prišelnenaska di, profesorji kolegijev, akademij, generalnega priseljeniškega komi-^ . ! . . . . . „ --- ......... i . . J & oblast tja pripusti- Po njenem pn- semmisc ali vseucihsc m njihove sarja, kadar izkušeni poljedelci, ki , , +f , . -___. _ . , 1 1 J ' hodu v tako sosedno ozemlje, naj /ene m neporočena otroci, mlajši so tukaj nastanjeni, hočejo dobiti - - , .. „ ,\ -j iai . „. .......... . * ' J i se z njo tam ponoči. Ze pred tem od JP let, ako prihajajo z njimi ab v Ameriko svojo žena a!M neporo-1 .... - . „' » i J 1 pa naj vloži protsnjo na generalne- K njim. cene otroke pod 16. letom kot ....... . c n;. , . . «— . . . .j , F ga priseljeniškega komasarja za D. 1 lijaki, najmanj Id let stari, 'oiednostme kvotne priseljence. • i • • * ...... r.. , w r J izdan jc lzvenkvotne vize in ozna- ki prihajajo v Združene države v izključno svrho, da pohajajo kakInozemci. nastanjeni v Združenih ^, kani naj se rešitev posije Ko priznani učni. zavod ' d^vah (ne.državljani) j ameriški konzul v Kuba, Kanada ali tj . i. . . * . . . , . I ... _ „ , . _ drugje dobi rešitev iai se prepriča, IWljen«. fa spadajo h ka*en- ne .varaj« ™kak,h prednost, pod da ^ ^ ^ izTršu ^ novo ^rnodi izmed teh petih skupin sme- novim zakonom; tudi njihove žene' - i • - j i • i , v . porocenkj izdal izvemikvoitnio -vizo. jo prihajati v Zddruzene države v,in otroci morania čakati, dSoikler ne « , , .. • - . . I ., . f, , ^ Na tak naciai m s pravočasno v3o- neomejenem steblu. Ali om mora- pridejo na red kakor vsa navadni .. - . - .. • . ...... , • . . ,, . zitvijo prošnje si more državljan, jo od na jblzjega ameriškega kon-'priseljenci- Affida\'vts podani,. . _ . , . . _.. . * I , , . \ * ki se hoče poročiti z mozemko, /Uia izprositi m dJobati takozvamo.od tukaj, nac ne pomagaio name-1 . . . ._ . • | . I . . ^ ' stanujočo v starem kraju, pnste-oniivoftmo priseljenasko vizo —njenemu prišeljcu^cu, kar se tiče1,.^ , . . i . dita mnogo časa. (non-quota immigration visa). Iz- kvote, ah konzul jih moire zahte- vzeti -ho le oni pjorvnatinlki, ki so sa vati kot dokaz, da me bo dotičnik priskrl>eli 14 permit'ali, ako ga j v Ameriki padel na breme javne-j T nože me c (nte-državljan), nastanjen v Združenih državah, ne mo- nimajo, morajo tudd dobiti od a-ga dobrodelstva. Priporočljivo je re dobita s\-oue ž^ na tak način, meriškega konzulata izvenkvotmo poslati tri prepise take "affida- priseljeniški \-izo. Povratnik, ki vit of support"--eniega za pairo- posedujc " perimt" za povratek,' brodno družbo, enega, za konzula ne potrebuje konzularne vize, kadar se povnne v Združene države. in enega za prišelj-enisko oblast. Vsi namenjeni priseljenci, izven razun ako je izkušen poljedelec. V takem slučaju on more odpotovati v stari kraj, se tam oženiti z inozemko. Qn potem se bo povrnil v Ameriko kot izvetakjvotmi prise- Da se dobi pemmt treba izpol-.kvotm ah kvotno, morajo dobrti od .. . . ___, _^ , i ___ , ' J. m, iljenec, njegova zena pa more d*>- mti posebno predJpisano taefcoivmo' ameriškega konzula priseJjeiiško1 (tomn 681). Formular te pw«ije|vizo. Imamo tri vrete te vdz: jz-lbltl P^lj^niško vizo more vsak jjoedinee dobita, ako se venkvotno (non-quota immigration jkot dušenega poljedelca, obrne na. genenateega priseljeni-j višal, prednostno kvotno (prel,^a more odpotovati ž nJim ali pa ikeca komisarja v Washingtorni ferred quota immigmtuon visa) in sama kasneje. lici j i predstavil delavec Karel Rol- ■ lak. in je povedal, da je našel v i stanovanju sostanovalke Strezer-jeve neznano žensko truplo v potni košari. Kriminalna policija je poslala na lice mesta izvidno patruljo in številne detektive z nalogo, da poiščejo krivce in jih aretirajo. Agenti so odšli in so potrkali na vrata, kjer stanuje Stenzerjeva. Dobili niso nobenega odziva. Sumili so. da je ženska morda zbežala. vsled česar so poslali po ključavničarja. ki je odprl stanovanje z vetriham. Ko so stopili, se .jim je nudil strašen prizor. V nekem kotu je bil čez in eez pogrnjen potni koš in v njem je ležalo truplo mrtve ženske, stare okoli 30 let. Komdsija je sestavila zapisnik ter je truplo dala odpeljati x-mrtvašnico. Ime ženskega mrliča pa se ni dalo dognati. Bilo ni tudi nobenega dokumenta, ki bi poma-sral pri tej zagonetni zadevi pojasniti, kdo je nesrečna ženska. Kmalu nato pa je prišel na policijo delavec Franc Lipovsky in je javil uradniku, da pogreša svojo ženo že dva dneva. Povedal je, da je bila njegova žena okoli trideset leta stara in da se je podala, ko je odšla z doma. k neki ženski Sten. zerjevi. ki je odpravljalaJjlovešfki plod. Ko se žena tako dolgo ni vrnila. je šel vprašati Stenzerjevo, kaj je z njo. Ta mu je povedala, da je poskušala odpraviti plod, a da ji je operacija izpoletela in da je Meta Lipovsky radi tega umrla. Kje se nahaja mrtva, ^a ni hotela povedati. Kriminalna policija je obnovila obsežna poizvedovanja, toda do-dej še ni prišla do rezultata. Sumi se. da je Senzerjeva pri Lipov-skega ženi morda le navidezno skušalao dpraviti plod, nato pa jo je usmrtila na doslej nepojasnjen način. Stvar je toliko bolj sumljiva. ker je Stenzerje-va živela z Lipovskvm v dobrih odnosa jih in izključeno, da je umorila ženo sporazumno ž njim. Policija je ra di tega zaprla Lipovskega, delavca Rollaka. ki je bil tudi dober znanec Stenzerjevih ter celo vrsto drugih oseb. ki so osumljene, da so sodelovale pri umoru. Zločin je zbudil v celem Berl>-nu največjo požornost, vsa javnost zasleduje vsa&o podrobnost z napetim zanimanjem. Dvomljivo je. če je dosti tako razširjenih prevar kot so prevare, ki se tičejo jetnišnic in jetnikov. Te prevare je skrajno težko iztrebiti. To je brez dvoma posledica tega, da ne pride povprečni človek nikdar v stik z jetniško atmosfero. Prevare, ki so se vzdržale številne generacije, so me čaka-.le. ko sem stopal v jetniški sver pred šestnajstimi leti. Ena prvih prevar je, da jetnike po njih izpustu iz ječe neprestano zasleduje policija. To izjavljajo ob številnih prilikah prejšni jetniki sami. kot izgovor za poznejše aretacije. Ta prevara je bila predmet številnih povesti in •iger. od Hugo-ja navzdol. Ubogi jetnik, ponavadi po krivem obsojen, vprizori, soglasno s takimi povestmi, obupen napor, da živi po šteno ter dokaže svoji deklici, da je "mož'' v vsakem smislu best de. Ko pa hoče sprejeti nagrado, katero si je za-služil s svojim junaškim naporom, se prikaže kot iz zemlje detektiv Donohue ter Informira našega junaka, da ga hočejo pogostiti oblasti radi umora starega Hotchkissa. Čitatelj izve. da je lopovski Donohue preganjal junaka odkar je bil izpuščen iz ječe. V resnici pa ni niti enega pob-cijskega ali jetndškega uradnika, ki bi ne bil pristno vesel, če hodi prejšni zločinec po poštenih potih. Razventega je tudi dosti takih uradnikov, ki napnejo vse svoje sile. (la prepričajo zločinca, ki niso brezupni, da. je ozka in ravna steza poštenosti edina, po kateri se izplača hoditi. 8e več, ob številnih prilikah posodijo ti uradniki odpuščenim kaznjencem denar, jim preskrbe službo ter store v splošnem več kot zahtevajo dolžnosti njih urada, da spravijo kaz- njence mi pot k poštenemu zivlje- _ , , . . . , J «ar ne delajo, vedno dobro zalo j ženi z denarjem. Pogosto pa so še prejšnje kaznjence ob najmanjšem sumu, zavračajo dejstva Kadar aretira policija sumljive ljudi edinole raditega, ker so prejšni kaznjenci, je ponavadi popolnoma upravičena storiti to. Izvršen je bil rop. Enega ali več prejšnih kaznjencev se je videlo postopati .v dotičnem okraju. Policija je znano, da preživljajo ti prejšni kaznjenci svoje dni v sumljivih poolroomih, cenenih plesiščih in salonih, kjer se družijo s poklicnimi zločinci in da so, čeprav niče- BCJAKI, HAROOAJTS BM 1» •0LA8 HAJtODA'. VAJVB0T «LOVM!S*J DMEfUim * nju. Po vseh raznolikih izkušnjah z^lruge okoliščine, ki razodevajo jetniki, policijskimi in jetniškimi ' možnost, da so vedeli za zločin uradniki pomožnimi družbami ter' V takih slučajih prime policija kazenskimi zavodi v vseh delih de- 'prejšnje kaznjence za preiskavo žele, lahko mirno trdim, da nisem |in po mojem mnenju povsem po zapazil nobenega slučaja, da bi pravici. kdo skušal "preganjati" kaznjen-j , , , . , - i ........ .\adaljna bajka, katere se iav- ca potem ko je bil izpuščen iz ječe ' , ' i - _ ... . . nost tako trdovratno drži. ie ta, ali ga spraviti v nove zadrege. t . . , . , J ' t "a izgubi kaznjenec, ki skuša pote prav- je najti sempatam i/-i"e-1. , , , ' . , . , ,. ' , steno živeti, svoje delo vsled vmt. me, trdim lahko na temelju oseb :;„,.„„■ - r, , . . „ ' .. an j a policije. C e se skuša prej- mh izkušenj ter informacij, da , , -t - - . .... J ,snji kaznjenec rehabilitirati, če policija ne preganja prejšnih kaz-, llo - „„, - , - . „ , ...... najde dela. ee podpira sebe in drn- njencev. Zakaj bi lih preganjala? . „ , -- j . . . . ' , , , zrno. ee se ne druži s temnimi in ee l)i imela vzrok, kako naj sto- ..o i - značaji m sploh ee nastopa na na-rito. \ mestu New i orku je brez i..- , , , , — i .cm. ki kaze. da je sklenil nanra- dvoma vec kot 100,000 mož, ki so - + , .. črto preko svoje preteklosta. odslužili kazni v jetnišniicah. Nemogoče bi bilo za par sto mož, ki so zaposleni z lovom na zločince, .dobiti potrebne informacije glede počenjanja prejšnih kaznjencev in še manj imeti jih pod stalnim nadzorstvom. Ista stvar je resnična glede vsakega drugega mesta. Vsi pristni zločinci imajo karakteristični skupni znak. da namreč radi nastopajo v ulogi mučenikov. To velja tako glede časa, ko so v ječi kot glede časa. ko so na prostem. Izven jetnišnic je ista ljubezen do mueeništva odgovorna za splošno razširjeno naziranje. da jih policija noče pustiti na miru. Skoro brez izjeme jih nadleguje policija iz enostavnega razloga, da oni sami nadlegujejo policijo. številne povesti, da se prime ni med tisoč policijskimi uradniki niti enega, ki bi ga nadlegoval. Resnica pa je, da pogosto preganjajo prejšnjega kaznjenca prejšni sojetniki, ki skušajo dobiti od kaznjenca denar. (Konec sledi.) STAN IN HRANO se dobi pri mali slovenski družini. Ponudbe pišite na: Ivano Slabe, 593—21 St., West New York, N. J. (3x 18, 20,21.) ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve S t, Conamauih, Pa. PIŠITE PO CENIK. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. —■ Vsebuje 300 strani_______________________ _ _______ 1.50 Nova velika sanjska knjiga__________— - .90 Sanjska knjiga, srednja ... _______- ...........36 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ________ 1.4§ Slovensko-angleška slovnica. —> Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana —. 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. « 1. in 2. zvezek r—t—t—— l*4—• Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —11918. 1.25 iCobinson, povest ^bww-mkz^bmw^ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .80 Rinaldo Rinaldml -50 Sveta Oenovefa . ___M Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Hitri računar ali Praktični računar pr——^.^--.w-i .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.-* Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano r—r— — Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih PeSmi . W•m^mrnTmrn 1W1W.-W.J*. IMMJi*. .M Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi _ 2L50 (K naročilu priložite pokritje r EtimlFuK ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine.proslo. Slovenic PubBshing Company 82 Oortlandt 8tm| New York, N. T, GLAS NARODA, 20. ORT. 1924; Arkadi j Averčenko: Gostilniški razgovori« 20. stoletje. V letih 1914—1913. — Ne vera, kam naj letos odpotujem v inozemstvo . . . Vsega sem že do grla sit in naveličan. Kaj nja na primer pojaenem v dolgočasni Švici z njenim kravami, mlečno čokolado, cepini in pastirji?! — Kaj pa Riviera f meter dolga in en meter široka: vsedlino na hrbtu kovčega morate pa zamašiti k nogavicami . — Baronesa, nekaj leze po vas . . . — Ah, s knezom Seržem sem se vozila v tovornem vozu . . . Naj-brže sem tam kaj ujela . . . — Najbolje mazilo zoper ta mr- Skrivnosti pradavnega Egipta. Smernice francoske zunanje politike. Rumunski kralje protektor "svetega groba". Jeruzalemski patrijarh Damia-nos je pred kratkim prispel v Bu-karešto, da podeli kralju Ferdi- Medtem ko so se znanstveniki in' z nastopom Heriotove vlade se nandu imenovanje protektor j a vladni uradniki prepirali glede snieraiee francoske zunam je' politi-' svetega groba, k no-pravie ter muzejskih privile- ke v bistvu niso spremenile, daxi j.- j gi je v v zveza z grobiščem mlade- lz?ledalo v prvem tresmtku tako.' Samostan Krušedol oropan, ga kralja Tutaaikamema. so potr- In J> razumljivo. Višaj je še da-1 Kakon- poročajo iz Novega Sada, — Pravo ste pogodili! Tisto'čes je tinctura Sabadili. Moj že-prokleto večno sinje nebo. tisto nt»- nin mi jo je podaril za god celo steklenico. — DiLsja ! Dajte ni i je malo za parfum! srečno, večno lazurno morje, tiste eksotične palme, vsa tista poslikana lepota. Tudi v Nemčijo ne poj- ........ dem . . . Tista živalska sitost in — Jz Harkova smo potovali nkke cene so mi priskutne. Kaj,'dni. — Jaz sem bila v družbi voce bi jo mahnil na Norveško, tujjakov. Spočetka smo jedli oreh« bi bilo originalno? Ali'pa na Ho- — jaz sem jih imela dva funta — landsko . . . [potem sein pa na postaji Roskoš- — ... Včeraj sem čitala "Sli-.no dala ženi premikača -svojo jo-ko Doriana Greva". — Kakšna pico in dobila od nje kuro v za-plemenitost je v tem delu in kak- meno. Vojaki so jo skuhali v cvev šna rafiniranost! Ni je stvari na j ličnem loncu, in imeli smo juho svetu, ki bi me zadnje čase bolj.ter smo jedli. Jaz sem zajemala 2 zanimala kot angleška literatura dvojno žlico, ki se jeu porabljala novejše dobe, in sicer vsa, v ce- pri kuhanju čaja. Neprijetno je loti ... — ... Jaz Vam pa pravim, da je neumnost, poslušati to "Elek-tro". — Polovica pevcev se tako dere, da bo izgubila glas! . . . — Ali ste čitali ? — Da. sem. To je strašno. Ves Petrograd se je zgražal, ko je čul 0 bedi uboge Izidore Duncan. Samo matere vedo, kaj to pomeni . „ . — Razumete, med akmeizmom in impresionizmom je ta razlika, da je akmeizem kakor tok . . . — Dovolite, dovolite! Kaj pa Igor Sjerverjanin? . . . — Povem Vam. toda dame ne smejo slišati. Najprej smo bili <;pri Dononu", potem smo se pe^ 1 j al i v "Ak vaško". Z nami so bili: Knez Dudu, Irma. Vovočka in jaz. Seveda so nam hitro postavili na led šest steklenic . . . — Jaz pa Vam pravim, da je Merežkovski prav tak iskalec Boga kot Rozanov bogoborec. — V zadnji številki "Stiriri-kona" . . . — Prosim, bodite tako prijazni, podajte mi rum. — VI vprašujete, kdo je vso Rusijo spravil ob pamet ? Villi Fer-rero! — Gospoda, kdo je zahteval tak-sametre? Dva sta tu! — Res ne vem. kam naj potujem čez poletje . . . Benetk sem se naveličal, Egipta sem sit . . . Ali ne bi šel v Karpate radi posebnosti? . . . 13. stoletje. Leto 1920. — Poskusite klobaso, grof! — Merci. Po čem ste jo kupili? — Po 120. — Oho! To se pravi, da stane takle košček 7 rubljev . . . — Svetujem Vam, potujte v Srbijo; tam je sicer neudobno in •umazano, ampak Ruse sprejemajo še precej prijazno. Se v gostilne jih puste . . . — Kaj ne poveste ! ? — V glavni kajuti so vsi stali, naslonjeni eden na drugega, bil je velikanski dren. Jaz pa sem si znal pomagati: z jermenom od kovčega se se privezal k jamboru in tako sem še precej znosno prebfl noč. Brio je še dovolj toplo! — Kako to. da ni več videti mojega bratranca Grlše? — Ali ne veste? Preteklo nedeljo je umrl na kozah. — Glejte, Glejte! Tako je torej ta reč ... Po čem pa ste kupovali zemlje? — ... Pomislite, kupila sem dve sveči in ena od njih je bila bret. stenja. < — No, in kaj ste storili? — Razstopila sem stearin v ko-izarcu, vzela trak od korseta ter ga jela namakati v stearin: Ko je bil dobro namočen, sem ga izvlekla. Stearin se je hitro strdil in na ta način sem dobdl nekaj malih svečic. — Ne, dovolite! Na kovčegu se prav dobro spi, samo vedeti je treba — kako. Kdoa* je neumen, bo skušal spati na zaprtem kovčegu. Treba pa je postopati takole: Vs* stvari se mora vzeti iz kovčega in jih zavita v rjuho; otlprti -kovčeg »morate položiti a hrbtiščem navzgor in od strani prisloniti stvari, ki s't ejih vzeli ven. Na ta način dobite ploskev, ki je poldrug bilo samo to. da je vsa tekočina curljala skozi luknjice na obleko. No. obleko sem potem oprala v sodu na postaji. — Ne vem, kam naj potujem * Angleži Rusov sploh ne puste x Anglijo. Francozi nas ne p-uste \ Pariz, Nemci . . . 1 — Kakšno čudno maslo imate. Ze drugič sem si ga namazal na kruh, jem. jem, pa ne morem spoznati . . . — To ni maslo. To je mamilo za Suročkin. izpuščaj . . . Poglej 'to teto neumno! Pa vendar ni ona to postavila na mizo. No. nič ne, nekaj je še ostalo — bo že za silo! — Ali ste čitali "Sliko Doriana Grey-a ?"' — Nisem. Kaj pa vi, ali ste čitali ukaz, da se morajo izseliti vsi. ki bivajo tu manj kot dve leti? — Spominjam se. v Tolstojevi "Smrti Ivana Iljiča" . . . — Cujte, ali je tudi ta umrl na kozah ? ... Nekoč sem spal dva dni na pisalnem stroju. — Katerega sistema ? — ... Če je špirit tudi z bencinom zmešan, je vendar uporaben . . . Treba je le 4>ridejati cim-ta, stolčenega popra in citronove lupine. Tako izgubi polovico duha. — Ne vem, kam naj potujem: nikamor nas več ne puste . . . Vrag vedi katero stoletje. L. 1923. — ... V Carigrad se odpravljam. — Kako boste potovali, ko par-nik ne vozi . . . — jZ Ivanom Sergjejičem nameravate plavati tja. Mehurje in pluto vino si bova navezala. Ud ice bova vzela s seboj, med potjo bova lovila ribe ... Se bova že kako prehranila. Računava, da bova rabila največ tri tedne. — Čujete, grof, ali ste čitali "Pisma Čeh ova?" — Oprostite, berem samo tiskane stvari. Pisane reči slabo razločim ... — Slišite, če priplavava z Ivanom Sergjevičem v Batum — ali nama ne bodo dali Angleži po glavi ? Kaj mislite? — Po pošteno Vama bodo dali. Saj so Rusom prepovedali, pokazati se v Angliji. — Pomislite, kupila sem svečo, pa se je izkazalo, da je imela stenj! Skoro bi si bila zobe polomila ! . . . — Baronesa, ali ste čitali "Sliko Doriana Greya ?'' — Kako ? — Ali ste čitali Oskarja Wil-dea? — Smo nepismeni. — Samo pomislite, lazico je na« šel na svoji obleki. Bila je debela kot pest in je tehtala poldrugi funt. — Kaj pa je storil ž njo ? — Zaklal jo je seveda, dal iz kože in hajdi v juho žnjo. Pošteno mastna je bila, kanalija! — Spal sem in naenkrat sem jzačutil, da me nekaj krize . . . Napravil sem luč in — glej ga spa'h raz- ljiva» k«" mir rab! Francija baš kritij, je živel krog leta 1450 pred tako lro Nemčija. To njegovo po- Velik gozdni požar. Kristom. torej pred približno tri miko medsebojnega zbližanja pa y državnih gozdovih v Knišev-tisoč leti. Izkopavanja tekom zcl° ovira 113 strani zadržanj.« cu j? izbruhnil te dni velik požar, zadnjega leta pa razkrila sle- straJli Pa Oblast je takoj vse potrebno ukro- dove civilizacije, ki sega nazaj do mirljivi nacionalni šovinizem nem- nila ln tako se ^ s pomo5j0 pre- nckako devet tisoč let, kar pome- ških delničarskih strank, ki .-o do- bivalstva posrečilo lokalizirati nja dobo, k> je bila dvakrat tako vo!i-> močne, da me ogrožajo samo ogenj- Vendatr je povzročena ško-oddaljemo^ od dni Tirtankamena setlan»je državne oblike ^Nemčije. ja velika. Kako je požar nastal, kot. je sedanja doba oddaljena od temveč bi po liotranje-političnih ^ ni pojasnjeno, časov Tutankamena. .uspehih močno ogrožale evropski Ta razkritja obstajajo v glav- mir sploh. j y smrt 2ara^i bolezni hčerke, nem iz glav pšic, Lončene posode,5 Francija že precej časa teži po y Zagrebu je gospa A. Ferjam kipov iz ilovice, ter orodja iz kosti ge-spociaipskem zbližan ju z Nem- jzvršiJa samomor." Izpila je večjo in kame-na. Izvedienci So proglasili C'Ai0< in dasi bi tako zbližan je ne količino lizola ter je čez pol ure f ragmen t arične preostanke pleme- rmlil(> tako-i tutli političnega zbli_ umi.]a. Gospa je izvršila, obupni na, ki je vladalo Eg. ptu sedem ti- 7a katero nil niti v Franciji, (-jn, ker je iz aLovenija prejela goč let predno je bil rojen Mozes niti v Nemčiji danes še moralnega poroČKO, da, je njena osemletna kot preostanke civilizacije^^ kojie predpogoja, bi vendar v dogled- hčerka ne^-ainiio obolela imi pljučih, obstoj sega dalje (nazaj kot vse, nem času tudi politično razmerje ^ trn p je zavžila v stanovanju svo-kar se je našlo dosedaj v Egiptu. med obema državama po doseže-'je sosede. Prepe!ljalii so jo v bol-Razkritelji so bili člani angleške llem gospodarskem zbližan ju ]K)_ n;COj kjel. pa ^h-awiak U£roto. arheološke šole v Qau, pod vod- stn]o 1)0tlJ prijateljsko. In tega se stvom profesorja Sir Flinders Pe- An?liJa b°Ji ^k0 radi svojega go-tnie- Ravno dvajset let je tega, ko spodarskega življenja kakor tudi je pričel profesor Petne preisko- vsle<1 bralni, da 1/. izgubila svoj vati prav posebno fazo egdpčanske politični prestiž. Vsled tega An*ili_ prazgodovine, ki je bila osvetljena direktnto ali indirektno veilno s temi Jiajnoivejšimi razkritji. Te_ ovira fraaieosko-nemško zbližan je kom te dobe je našel dosti sledov m to se tlanes ne otpaža Siimo v zelo starega plemena ali skupine nemških temveč v francoskih po-plemen, ki je prebivala v dolini litfičnih krogih. Nila ter že ustvarila popolnoma ne ovirami, ki jih vedno zno- egipčan^ko civilizacijo, pre ki iz lastnega interesa islcre-zemlje ter človeških odpadkov. 110 slede francoski zunanjepoaf.ti-Kraj, v katerem se je našlo te :'ni koncepciji, med1 katerimi je stvari, so pozneje obširno uporab- najmočnejša skupiaia držav, ki ljadi kot pokopališča za prince in tvorijo malo antanto. vsled tega je bilo tem lažje doloJ Iz tcSa ^^dika moramo tudi prečiti čas, iz katerega izvirajo pred- ^jati situacijo, v kateri se naha-meti. ja misel vseevropske mirovne po- Novo razkrito oivrFy.ac.-ijo .so ime Sodbe> ki je baš sedaj aktualnej-novali "badarijako-F Eveleth. Louis Gouže; GU- vrbe. Grobovi, katere je našel ™ clelwanje lcxlalbert. Louis veaaei: Hibhine. John Pot. pred kraltkim časom v Sodutre T>rofers>or MacCurdv, s>o bile polne ee takih gla;v iz kremenca. Precej- brambna sred^va Proti naPadaL šna mera izurjenosti je bila po- cu' ^ s» se, oziroma se bodo skle- tebna za izdelovanje tokih pšic. mla v le ^ ^razne Sličrua ročnost in umetniška na- fistifn€ fraze" Gotov<> -ie' da bodo darjenost je tudd razvidna iz vzor- 21aStali tudi v katerih bodo B Kretanje parnikov - Shipping News m 0. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg; Maenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa. Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 18. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France. Havre; Aqultanla, Cherbourg 1. novembra: Homeric, Cherbourg; Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novembra: Colombo, Genoa, Bremen, Bremen: 5. novembra: Berengaria, Cherbourg Rochambeau, Havre. 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. De Grasse, Havre; 12. novembra: Mauretania, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg; Cnlumbus, Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Varis, Havre, Aauitanla, Cherbourg. 20. noverrtbra: Minnekahda, Cherbourg; Thuringia, Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda). Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Havre. Cherbourg; France. In Bremen: Deutschland. Minnekahda. 27. novembra: America, Cherbourg Zetland, Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; 'Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; Presidente Wilson, Trst. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so poobla&enl na-tirati naročnino za dnevnik "Glaa Nit roda". Vsak Zastopnik Izda potrdilo eu uroto katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina ca "GJaa Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00. sa Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina sa Evropo je $7. za eno leto. Calif orala: San Francisco, Jacob La osla. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadville, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, IxmU Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. ndiana: Indianpolls, Louis Rodman. Illnois: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blish* Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle« J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud Ogrin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzjuiiler. Fr. VodoplVM. Michigan. Detroit, Ant. Janezlcb in J. D. Judnich. ^ -ij'^ai in J. Kumise; Niles, Frank KogovSek; Toungstown, Anton KikelJ. Fennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, l4>uls Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine. John Demsbar; Conemaugh, Vid Bo-vansek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tusbar, A Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanČiC, Forest City, Math Kamin ; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peteruel; Greens hurg, Frank Novak; Homer City in okolico. Frank Fareucbak; Irwin, Mike I'aushek: Johnstown. John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žu.«t; Moon Run- Fr. Ma-rhek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobirh ; Reading. J.Pezdirc; Steelton, A Hren; Turtle Creek in okolico. Fr, Schifrer: West Newton, Joseph .Tovan; White Valley, JurlJ Preiveh; Wiilock. J. Peternel. IVest Virrlnla: Coketon, Frank Kodaa. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, n. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Louis Taucher. , . i bert, Louis Vessel; Pibblng, John Pot- »a A-^ik 'iiacui prevee skepsejge. Virginia, Frank Hrvatich. bi smatrali vsa. clalek n«ežna o- odrekle vse pogodbe. Toda tiuli med cev lončenie posode. Oblike vaz, skodelae dm krožkov so izvan, mednarodno pravo je brio redno simetrične in iloviea, iz ka- nežtetokrat fcršeno' Pa ven" tere je bHa ta posoda ^p,.^. dar se bo težko našel kdo, ki bi tr- lična, je tako enakomerna, da je ^da brez Veliko bo včasih izvaljaam do debelosti žc dosežeDl(>' če ^ vsak oborože,n iajčje lnpine. Nekateri predmeti konflikt med državami kar Tia.jbolj so okrašeni s slikami ljndi in ži- otežl" Končno veljajo rešeno pa bo vajl to vprašanje šele tedaj, kadar bo ^nanaijboflj zainimivih vanje sklenjenih pogodb v ! , . o. • - -i jinteresu vseh. In za tem gre danes katere so nash, je pet sncev visok TT 6, , , i . s, , Herriotova zunanja politika, slonokoseen kip ženske. Obrazne J 1 , »i • Da pa oče imeti Ilerriot pri vseU proteze ženske nimajo ničesar ^. 1 * skupnega s tipi obrazov kot jih SVOJl J^i^nosti garancije, kar Btdssonri: St. Louis, Mike Grabriisn. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlshs i Little Falls, Frank Masla. Ohio: Barberton. A. Okolish. John Balant; Cleveland, Anton Bohek, Anton Sirn-0f in Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan najdemo na, egiipeanskJ'h spomenikih in ki prevladujejo v Egiptu še danes. Precej obilen nos in izbuljene oči kažejo preje semit-ski alii mezopotamski izvor, ee- na.ija^je garancija, da Nemčija preko vseh pogodb lepega dne ne napade Frane'je, je razumljivo. In zate se vprašanje razorožitve nikakor ne bo dado rešiti drugače, prav nimajo te poteze nobenega ko z vprašanjem obvez- sf ka s potezami na kipih, katere so našli v Mali Aziji. Ker pa jc^ soglasno z znanstveno teorijo, solutrijska doba v zapadno Evropo iz eewtralne Azije, je veJ-no dosti materijala za špetulaeu 5e, - — - Med pr\rimi civiliziranimi Ijud- ne arbitraže in sankcij. ROJAKI, KABOCAJTE BE NJ 'OUU3 NAHODA', HAJVEto 8LOVEHBB3 DNEVHIK V mntnrnr ntkiVA* premeriti, vendar pa je jasro, dt. segajo te najdbe naj-uanj devet mi ter popolnoma divjimi pred-j do deset tisoč let na/a j-..... ' niki je mfltala poteči velikanska! To jim daje tudi izvenredne doba, katere nikakor re moremo važnost in pomembnost. Poleg gorlnavedenlh so pooblaSCeni pobirati naročnino tuli vsi « tajnik) S. K. J- Rad bi izvedel za naslov ANDREJA BRAN I SE L J, podomaee Zohtov iz Dolehje vasi pri Cerknici. Pred par leti je bil v West Va., zdaj pa ne vem kje je. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Tony Primšar, Box 45, Levak, Ont., Canada. (3x 18.20,21) K j.- je moj sin FRANCE ŽLEBI R. ki se mi že ni oglasil od leta 1194 naprej. Prosim cenjene rojake. če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam javi svoji materi, ker gre se za za puščinske zadeve, katere se hrex njega ne morejo izvršiti. — Marija Žlebir, vdova, Dvorje, p. Cerklje pri Kranju. Jugoslavija. Prav vsakdo-^ kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MAIil OGLASI v "Glas Naroda". Posebna ponudba našim citatel jem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEB" 20 — B strešico Ta slovenske čr- ke,a,i,i- $25.- •OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-£o vsak pito Hitrost pisanja dobite i vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPANY V«w York, H. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOSt J« B&Mtajan potor&tl f atari kraj, Je potrebno, da }