gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 0.$ za polleta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tedaj XIII. Ljubljani v sredo 12. septembra 1855. List Sadjoreja v našem cesarstvu Vsak gospodar naj raji obdeluje take pridelke, za toliko, kolikor jih potřebuje, in da vsako leto mora toliko dnarja za nje i ti na ptuje. In koliko slivovica in ćešnjevica se za dober ktere ne potřebuje veliko dnarja in ki se mu dobro dnar lahko spećalo v ptuje dežele, namesto da ga y • • GPîIqÎ L imnîpmn ' splačujejo. Če izvzamemo s v il orej o (re jo židnih gosenc), » ^«iw mi ^ ^»^«.i ^ «""'t^, r se menda nobena stvar tako dobro ne splačuje in tako ga lahko vsaka dežela naklonila po pridni sadj sedaj kupujemo Veliko bi še lahko povedali od dobička ki si malo kapitala ne potřebuje, kakor sadje. jatel Pojdi stopnji , IU I\JV1 »wmu ouuji* in primerjaj te dežele z drugimi, kjer sadja ni pač zapazil na pervi pogled velik razloček. Noben dar božji ne potřebuje tako malo delà in malo kapitala kakor sadje, in noben priđelk se pri po tacih deželah, kjer je sadjoreja na visoki to je umnim gospodarjem bo že to zadosti II. *«**' , "J * - J ^ ««»JV.VJ« ..V. kjer veliko žlahnega sadja pridelujejo, bos Naj bi se več gorčice (ogeršice) sejalo. po » Mokriski grof Auersperg so nam naročili Novicah" našim kmetovavcem svetovali naj bi da bi se y ne spravi v prid na toliko viž kakor sadje. Reci pa moramo, da to veljá le bolj od žlahnega sadja in res nespametno je, ako gospodar na tistem prostoru bolj poprijeli ogersice (Rups) zato, ker je zlo rodo vit na , je dan današnji gotov dnar, ker je čedalje kjer bi lahko žlahno sadje imel, ima le slabo 5 5 malo obrajtano. Ako manj přemožen gospodar vpregaguro v svoj voz ali pa medlega vola v plug ako si redi ovce vec oljarij tudi v naši deželi, in ne moti naše na vadne dvojne setve. Po reži, pšenici ali tudi ovsu se v jeseni njiva izorje, povleče, potem pognoji, gnoj podorje in goršica seje; okopana sicer bolje plenja, pa ni ravno treba, da bi se mogla okopavati; mesca z borno volno in krave, ki nni malo mleka dajejo y je je zreia, aa je potem se dosti časa, ajdo se sicer vse to slabo in žalostno, pa ni mu se zameriti, ker nima dnarja, da bi si omislil žlahno, dobro in lepo živino, in če bi jo tudi imel, s čim jo bo obilo redil ? Al pri sadji je to vse drugač. Žlahno sadje pri delovati, ne prizadeva n ič več stroškov, kakor slabo. Žlahno drevo ne potřebuje druzega prostora kakor slabo; žlahno drevo je še přej rodovitno in več rožnika jati. Mokriški grof so lánsko jesen ob sv. Mihelu austrijanskih oralo v (johov) posejali z 1 vaga nom (dvěma mernikoma) skor plesnjivega semena, da so se bali kaj bo, nov lepe ogeršice in so přidělali letos 112 vaga kteri če bi ravno vselej vendar očitno poterjuje, kar sadu donaša. Vsi večji stroski 5 jih prizadene žlahno drevo memo slabega, sole, da si oskerbí žlah nih cepičev, in recimo, da dá pol krajcarja za eno drevo. Tako drevo je potem 30 do 50 let rodovitno požlahnjenje divjaka z žlahnim cepičem je v malo mi nutah opravljeno; oveza ne veljá veliko in ilovca in kravjek, s kterim se zamaže cepljenec, še manj j To je pač lep pridelk, in^u, in povsod tako obilen ne bil, gosp. fajmošter Zalokar v bukvah „umnega kmeto vanja" pravijo, „da gorčica je vredna, da bi se pri nas, kjer toliko rada raste, zlo in dvakrat v letu sej ala. Rahlo, dobro zemljo ljubi, kakor je za rež in ajdo, pa tudi v slinjevki storí; je zimka in jarka zimka se seje v jeseni mesca kimovca ali ko Čuditi se je res, da razun tepk in češpelj omi kane ljudstva še kako drugo drevo terpé v svojih ver zoperska, jarka spomladi ali pa z ajdo vred; zimka zori proti koncu majnika, jarka z repnim semenomali malo prej, ajdovšiea pa z ajdo. Žanje se malo v moči da se zernje ne troši". tih kakor pozlahnjeno, ktero eno in tudi 2 leti pred rodi kakor nepožlahnjeno. Koliko svetá je še, ki bi se z velikim pridom dal Gospodarske skušnje zasadati s sadj em. Na enem oralu je dosti prostora 'i* Hišna gospodinja bi rada včasih z oljnato barvo za 100 sadnih dreves, ki v pravi visokosti ne škod- nabarvane (poštrihane) pa že zlo umazane vrata, jejo ne polji ne senožetim. En oral zemlje pa zamore omare, okna ali kako drugo pohišje počedila, zato jih zraven druzega pridelka še lahko na sadji vreći 100 fl., eno zakaj od 100 dreves. se zamore rajtati na leto zmiva z mjilom (žajfo) ali lugom in s kertačo riba. T^ t 1 V I A I t 1 • V • 1 1 • i Res je da se očedi tako umazano pohišje , al oljnata take naj uu ji v/v ui ou auuiui u lajiau ua iu iu , tuu ----o i ------------------- ----------- i------o i drugemu, po 150 vaganov, in če vagan proda le barva, jn,.írnež ,zl(! terpita. Veliko bolje je po 40 krajc., znese to 100 fl. * * " ' stvari čediti s salmjakovcem (Salmiakgeist) ; vzame Recimo, da v našem cesarstvu od 10.000 stirj. se v ta namen navadnega salmjakovca in pa šest " J " pa desetkrát toliko vode (dežev nice ali pa druge tekoće vode), s ktero se salmjako milj rodovitne zemlje bi se le 100 štirj. milj določilo krat, osemkrat ali za sadje, in čudili se bomo zvediti, ua ui poiem r™ »^^j, - -- — j— samo sadje verglo eno leto k drugemu okoli 100 mi- ve.c pomeša; s to salmjakovo vodo se umije z gobo da potem le lijonov gold. Speča se pa sadje lahko sirovo in suho, ali kertačo umazano pohišje. Tudi z olejnih podob in je za jéd in pijaco (za vino in celó za žganje). 5 Nase cesarstvo kupuje vsako leto več tavžent cen tov suhih češpelj iz Turčije. Pred 10 ali 15 leti lahko in brez vse škode, ako se umijejo s salmjakovcem ce so jih muhe zlo umazale, se spravi nesnaga je veljal cent fl. sedaj velja 10 fl. Ali nas ne smé je bil zmešan z desetkrát več vode. # Driska pri tele tih se po novih skušnjah sram biti, da nase cesarstvo si še češpelj ne pridela ozdravi, ako se akacijno perje ali tudi akacijne — z y o mla dike na večkrat piti daj odi \ vctniai pin uoji/j » IWIUU»IUU (klištire) s to vodo pomagajo V skuhajo in ta akacijna voda jim slic priteka. Ce se to le po malém terdovratni driski tudi brizglje stvari, kterih se ogenj rad prijema, godi n. pr » , celó tište slama, šibje Pa tudi c mW voda ? živini, kadar jo driska žene, pomaga akaciji če se živina zraven tega še na gorkem derží itd. le poćasi gorijo in zlo malo gorkote dajejo, ki pa dru- če hitro gorijo, v krátkém času naj več gorkote dadó. gaei, Prav goste stvari pa, ktere le nerade gorijo, dajejo dalje zlo dosti gorkote, če Ie Kemijski pomenki za vsakđanje življenje. Po J. Fausten-u spisal J. Pavalec. Kaj se godi, kadar kaka stvar gori. Kadar kakošna stvar gori, je to kemijska prigodba, dar dosti gostejsa, in da, ako kislic prav kislic dosti hitro priteka« Zatega-voljo pa delamo iz lesa, sote in premoga (kamnenega oglja) oglje. Ceravno pri tem zraven vode in druzih gorenju škodljivih delov tudi nekoliko vodenca in ogelca od- puhti, je kurjava, ki nam je pod podobo oglja ostala, ven- priteka, večo ker goreti nić druzega ni, kakor da se zračni nuje z ogelcom in z vodencom gorljivih stvari« Ce okolj- in premog kislic zedi- stopnjo gorkote, kajti v istem času več kurjave zgori. Šoto v oglje premenjati, je tadi zategadel koristno 9 nosti pripuščajo, ima kislic do nekterih stvari toliko moć, ker ob enem tudi škodljivo žveplo iztiramo. da ali hipoma ali bolj poćasi ze pri navadni gorkoti se una-mejo. Ker se pa naša navadna kurjava le ne rada sama po sebi s kislicom veže, zatega voljo moramo pripomoći, (Konec sledL) da se to lože zgodi, in kadar se je zgodilo, da podpiramo Starozgodovinski pomenki uneino. Treba je tedaj, da u ž gem o derva ali šoto ali Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no premog in vsako drugo kurjavo, to je, da jo raz gre j e m o do neke stopuje in po tem hitro sprožimo kemijsko premembo. Vsakemu je zoano, da nektera kurjava se rajše in ložeje užgč memo druge, tudi če na vodeni zapopadek ne riskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Na koncu tega članka še moram omeniti, s kakošno pazimo, in če so vsi deli enako veliki in na tanko si po- nemarnostjo in nezvestostjo sta naša domaća starinoslovca dobni. Uzrok tega je večja ali manja gostoba, s ktero so Muhar in Knabl podobe štajarskih kamnov in druge sli- sleherni naj manjši deli med seboj zjedinjeni; potem pa tudi karije zrisala ali zrisati dala. Tako je, na primer, Ma- kemijska zložnost in znesek vodenca. Ce vodenec osnovo bar gori omenjeno podobo K e rsn i ka, rastečega iz Ashvate, gaznih zvez z ogelcom pripasti, se ogenj tem rajše una- brez kril zrisal; namesto figovega venca, kterega je me, tem več se v istem času takošnih gazov osnuje. Knabl prav popisal pa slabo zrisal, je Muhar napravil Kakor hitro pa se je ogenj unel, potem sam po sebi kopito, namesto ribo-konja pa ribo-draka in nagon dalje, dokler je kaj gorljivih stvari in pristop zraka mesto rib dva šapi ja ali traka (^Bander). Nič bolja ni do njih ni zaderžan. Namesto zgorelega zraka priteka nam- risarija Knabelnova, kteri tudi kril ni pogledal, reč od vsih krajev drug zrak in popravlja po gorenji po- ceravno so lahko zapaziti. (Glej Knabelnovo krivo tol-pačeno ravnovago. Gorkota pa napreduje in seže tudi maćenje v knjigi „Schriften des historischen Vereius von po druzih delih kurjave, ki še zdaj ue gorijo, ktere paže Innerosterreich str. 48 Nr. 31 )4 in slabo risarijo v ravno pripravlja na to, da se pozneje unamejo in ogenj dalje tistih bukvah, tablo VI. 31/54)-podpirajo. Že večkrat smo čuli tožbe o tej nezvestosti Po tem poti zgine malo po malem les, šota itd. 9 V • tedaj > in na tukaj očitno izustimo željo, naj bi se nasprotniki naših ter zadnje nicesar druzega ne ostane, kakor trohica pepela, denj o pravém času prepričali o reanici o&sih besed, za kislicom preminoč ne vežejo. kaj slike, ktere mi svoji knjigi priložili bodemo, se v do- to je, parsteni deli, ki se s Po vsem tem je podoba sicer zrušena, deli vendar so sti delih bitno razločujejo od Muharovih in Knabel celi ; kajti narava gospodari z vsem, kar se v njej znajde 9 novih risarij. Mi smo vse podobe sami natanko pregledali tako dobro in modro, da čisto nić v pogubo ne gré. Tedaj in seboj imeli umnega slikarja, kteri se je po primer- se tudi pri gorenji nić ne zgubi. Ce vjamemo ogelnoki- janji izvirnih del z Muharovimi in Knabelnovimi posnemami slino in vodo, ki se pri gorenji narejate, se lahko prepri- tudi preprićal o nezvestosti nju posném. In tako se v čamo, da imate ravno toliko ogelca in vodenca v sebi, ko- vsaki deželi godi; tudi koroških spominkov podobe, ktere likor je znesla teža lesa ali ktere druge kurjave. sta oskerbela pridna in učena prijatla koroškega starioo- Vsako kemijsko zjedinjevanje se godi po točnih, nepre- slovja grof Kristalnik in zlahni Jabornik niso v vsih delih menljivih težo-razmerah. Ako je nam tedaj znano, iz česa zveste, ćeravno so z večjo pazljivostjo zrisane, kakor staje kurjava zložena, nam je mogoče natanko zvediti, koliko jarske slikarije. je treba kislica, da kurjava čisto zgori. Ob enem pa smo Tudi podobe, ktere nam je časopis historiškega kranj našli s tem tudi množino toplote, ki se bo pri gorenji te kur- skega družtva prinesel, so zlo poveršne, tako je 9 na jave izbudila; kajti ta se ravuá po množini kislica, ki zgori. priliko i leskovški sedatus prava karikatura Te toplote pa gre veliko v zgubo. Dosti toplote je proti originalu. Dobro bi bilo, da bi z go do vinske družtva na Kranj «-r V« «X«.* • t V Vt«. 1 namreč treba za vsoparenje vode, ki je v vsaki kurjavi, kakor smo že gori vidili. Zategavoljo pa tudi sušimo skem, Koroškem in Štajarskem dva moža razpošiljale vsako kurjavo, preden ž njo kurimo. Na dalje se zgubiva enega razumnega sli ka rj a, dragega poznate lj a rim tudi 9 ker vès zrak ne zgori, skega iu gersk o z a in indoslovenskega starin toplota pri gorenji tudi zategadel, temuč le mala trohica, kajti med peterimi deli podnebnega stva, da bi tako zveste posneme (kopije) dobili. Zob časa zraka je le eden kislica, ki gori, drugi štirje gnjilca pa že ne odpahtijo in odpeljejo dosti toplote. Ravno to storite tudi ogelnokislina in voda. hudo gloje na teh podobah; ne bo dolgo terpelo in bode se već poznalo, kakošne podobe ali kinčarije so bile tega je tudi še zmiram toliko razboj- na kamnu. Razun Množina toplote je sicer pri kurjavi nepremenljiva, al ništva (vandalizma) na svetu, ktero vse pokvaruje in za ne vendar stopnja gorkote ali temperatura, kajti ta se ne mazuje. Bil sem lani v Ptuj i serce me je bolelo vi ravna samo po množini kislica, ki zgori, temuč tudi po času, v kterem se to zgodi. Temperatura je tedaj pri kur javi toliko veća, kolikor hitreje je narastla, ali kolikor hi diti zal 9 kako je neki prevzetnik podobe s plavo barvo zama-kako so kamne razmetali in poterli. Crnu so zgodovinske družtva, ako jim ni za ohra-njeoje klasiških starin mar? Pa tudi slabo znamenje je, ni vse eno, ako en funt og'ja pol ure, ali pa dve celi ako nima mesto toliko ponosa in Ijubezni domovinske, da uri gori. Vse to pa spet izvira od tega: kako hitro ki- bi spominke nekdanje slave in izobraženja predstarišev v treje je kurjava gorela; kajti vsaki bo lahko zapopadel, da 291 časti imelo íd jih varovalo pogina. Prijatli starino- niki in tolažiii njih reve, je nazočim globoko v serce segla slovjaskerbite za vzderžanje teh spominkov, Ali visoke časti vredni gospod niso prišli le z lepo besedo kteri so edine spričbe z a staro zgodovino, temoč tndi z djansk v • pomocjo » ktere tudi v • kraji obilo ktero imeti moramo, ker brez zgodovine ne bo- potrebujejo. Ne zdí se mi potreba na dalje popisovati Iju demo nikdar do tište domovinske ljubezni do- domilega obnašanja verlega gospoda, ki se v teh žalostnih speli, ktera je potrebna, ako hoćemo domovino časih res skerbljivega očeta skazuje. Čast in hvala takim postavljati z deli umetnosti, slovstva in obče- deželnim poglavarjem; marsiktera dnša jih blagoslávlja v koristnih zavodov. sercu »vojem in moli: živi jih Bog, da zamorejo delati še Slavna naša vlada je pač lepo delo učinila, da je v dolgo dolgo za dobro in srečo ljudstva! vsaki deželi izvolila odbore za ohranjenje starih spominkov; naj bi ti svoje važno sporočilo zvesto spol-novali in naj bi jih pa tudi o tem verlo podpírali vsi, kterim je mar za domačo zgodovino! lz Planine Našim siromakom po koleri sta viteza Karol Ferdinand in Konstantin Reyer, blagoserčna ter govca v Terstu, poslala 200 Danes je umerl jerosp. dr. Novičar iz austrijanskih krajev lz Dunaja emo žalostno novíco přejeli, da gosp France Jeriša je ondi za kolero umerl. Nadepolni mla- deneč Iz Krajna 11. sept. Viktor Hradecki, spoštovani advokat tukaj. Umerl je za grižo. Bil je še le 37 let star; zapustil je vdovo s 3 ctroci. Iz Ljubljane. Kmetijska družba je 11. dan aug. přebil je še le 26 let star — ki se je zdaj po do- častitemu tukajšnemu konsistoriju od gosp. predsednika F. versenih pravoslovnih šolah pripravljal za gimn. učitelj- Terpinca krajnskim solam darovanih 50 lično vezanih stvo, je bravcem „Novic" po mnozih lepih spisih in pes i da lahko sami cenijo veliko zgubo, Po mih tako dobro znan ki je a smertjo njegovo zadela slovensko slovstvo. pravici poje Prostoslav Š mar ski žalostinko: Zalokarjevih kmetijskih bukev „Umno kmetovanje" s po-nižno prošnjo izročila, naj ono blagovoli razposlati omenjene dařila zaznamovanim šolam. Po dopisu od 14. p. m. na v grobu prerano umerlega domorodca gosp. eo svitli knez in škof ljubljanski odgovorili odboru kmetij ske družbe, da so radi spolnili željo blagoserčnega daro Žaluj! saj čuješ še, o Vila draga, Njegove strune sladko-mil'ga glasa, .. Ki v serce vlila ga Ijubezen blaga Do doma in slovanskega parnasa! Iz Vrage nam je gosp. prof. dr. S tru pi naročil: naj razglasimo serčno slovó vsim njegovim prijatlom in znancem, od kterih se osebno, kakor je želel, ni mogel več vavca in da se mu tudi oni zahvalijo za ta lepi dar, kteri bo gotovo obilo veselega eadú rodil. Ob enem eo svitli knez blagovolili tudi odboru izročiti iztis tistega pri poroci la, ki so ga razposlali pri ti kmetovanja" vsim nadzornikom krajnskih ljudskih šol v kterem z iskreno besedo priporočajo te prekoristne bukve priliki zastran „Umnega i posloviti. „Naj me ohranijo, kakor jez njih, v prijaznem epominu!" — se glasi še posebno njegovo sporočilo. Iz Celovca razglaša koroški časnik, da dosihmal se vsím učiteljem, da naj se sami poducijo v mnozih raz delkih kmetijstva 5 da bojo potem tudi v stanu, s pridom poducevati šolsko mladino po kmetih, in tako ne le koristiti ni na Koroškem še nikjer drugod kolera prikazala kor v Boro vij ah (Ferlach) in okolicah njenih. 5 ka domovini, temuč tudi sebi, ker po vis. ministerskem raz-pisu smejo taki učitelji, kteri so posebno pridni bili v pri - Iz visocega Gorenskega 8. sept. r. Pri nas se je 9 hvala Bogu » letošnja letina precej dobro obnesla ozi mina rez je kaj lepega zerna, in tudi še precej dobro zdaja; tudi jaro žito, ječmen in pšenica, kjer ga ni ploha mernem podučevanji kmetijskih razdelkov, posebnih remu-neracij pričakovati. lz Ljubljane. Dunajsko novico, da so vojni škof Leonhard nedavno poslali 20.000 za krajnske siro- preveč poderla, se je dobro obneslo, in tudi čompe (krom-pir) kaj dobro kažejo in obilen in zdrav pridelk obetajo, če jih kaj sedanja mokrota ne bo pokvarila; pa tudi čom-povec (krompirjevec) je na več njivah še popoinoma zelen in zdrav in le po bolj moćnih in mastnih njivah prihaja černo pikast in enmalo veni, ki je pa nasprot druge leta make 5 razjasnuje „ Laib. Zeit." tako, da to se je že zdav nej zgodilo in da omenjeni škof so bili le poročnik tistega dařila, ki ga je daroval neimenovan dobrotnik. Novičar iz raznih krajev Od nove postave zastran se jm o v, ktera se bo nek že kakih 14 dní po sv. Jakopu začel se popoinoma sušiti, kmalo razglasila, se sliši, da mnogoverstni veliki (letni) Veseli tedaj upamo, da bo vendar enkrat konec te nesrečne eejmi bojo v več razredov razdeljeni; vsak tergovec ali bolezni, ktera je le zato dobra bila, da Ijudje sedaj bolj obertnik našega cesarstva smé obiskovati velike sejme spoznajo korist tega sadeža. S kakošnim veseljem ga zdaj in prodajati kar in kakor hoće; tudi iz ptujih dežel kuhajo in vživajo! Pa ga je res lepo viditi, kako rumen smejo tergovc! na take sejme priti, toda !e na debelo je in osipen, memo druzih let, ko je bil masten in vès ma- pa na drobno, prodajati, ne rogast. Zdaj se še le vidi, koliko nam ta sad zaleže ? v za sejme bo posebno sejmska gosposka postavljena, in od prodajavcov se bo po razlocni prejšnih letih, ko je bilo še čomp dosti, si je vsak kmet razmeri pobírala sejmnína. — Po novem ministerskem ukazu opital prešičev, da je še po kaka dva prodal in vendar je morajo za naprej tudi plačilne bukvice pri graški in du- imel še za se dosti mesa in zabele ? eedanje leta pa je najski vzajemni asekuracii štemp 1 ja ne biti. Med pismi 9 80 mogel se sam vse to kupovati. Zivinske klaje bo pa manj ki jih je zapustil sloveči vremenski prerok iz Jolsve, kakor druge leta. Tudi nemila kolera se je pri nas neko- našli še prerokovanje za letošnjo jesen, od ktere pravi, liko oglasila in posebno nektere osebe ženskega spola, manj da bo lepa in al ker se jim je naglo s zlo merzlo. pa možkega spola napadla; pomočki, ki so jih „Novice" nasvetovale, na pomoć prišlo je bilo kmalo bolje. gorka; se o sv. Katarini pravi ne bo Od vojske v Krimu so prišle danes važne lz okrajne černomeljske 8. sept. b , novice. Vojskovodja sardinské armade je pisal iz Kadikoja 9. dan t. m. sledeče kratke besede: „včeraj ste francozka Ta teden angležka armada napadle Sevastopolj, vse je šio prav so obiskovali visoko spoštovani naš deželni poglavar grof P° sreći; terdnjavo Malakov je vzela armada generala Bos-Ch ori nek y velik del dolenske strani. Čeravno ljudstvo v quêta; od naše armade, čeravno ni bila pri náskoku, je ranjenih; Francozi in An teh krajih ni več tako zlo potlačeno od strahu pred gro- vendar v grabnih bilo 40 moz zovito „ptujko", ktera naj gré na vekomaj rakom žvižgat! gleži so se obnašali z junaško serčnostjo; ponoći so se Rusi je vendar prihod preblagega gospoda tudi nas ravno nazaJ vmaknili; so mesto zažgali, branilnice in poslopja tako serčno razveseli!, kakor uboge Notrajnce. Mila do- s smodnikom razrušili in ladje v morje potopili". Ako je to mača beseda, s ktero so se tam pa tam pogovarjali z bol se res kar se bo kmalo zvedilo je bila 8. dan t. m. 292 strasna vojska, v kteri je gotovo na oběh stranéh kri Taki > ki 06 uče samo pođkovstva se v r oce v soli kakor v potokih tekla. — Zraven te novice, ki bovèssvet skozi pol leta naj poprej znaDstva kopit in parkljev pretresla, je prinesel telegraf iz Pariza pa se drogo gro- v vsih vuna nj ih in notrajnih delih, potem znanstvo zovito, namrec da ravno tišti dan zvecer ob poldevetih, ko zdravih, napčnih in bolnih kopit in podkev, ki se je cesar Napoleon v talijaosko gledisce peljal, je neki so za vse take kopita prave in kako se narejajo, io po Talijan, kakih 20 let star , s pistolami dvakrat na spre- vsem tem se razlagajo vse kopitne bolezni, kako se dnjo kočijo střelil 9 pa k sreči se ni nic zalega zgo- ozdravljaj o in kako naj kovač take kopita kuje, da pre dilo. Hudodelnika so berz zagrabili in zaperli. zih laških časoikih se pise, da pride nek 40.000 Po mno- maga bolezen in zboljsa in popravi z umnim podkovanjem mož francozke armade v Rim. 3. dan t. m. se je knez vacnici in bolnišnici. kopita. Zunaj sole se izurjajo kovači po teh vodilih v ko- Vès ta nauk ući kovaski moj- Ladislav Cartoriski z mnogimi unanjimi oficirji iz ster in na dunajski živinozdravnišnici poterjeni živinozdravnik Pariza podal v Carigrad; pravijo, da bo ondi osnoval gosp. Skale. Nauki živinozdravnistva pa, ki so razdeljeni regiment turskih kosakov, v kterega bo stopilo veliko Polj cov. Kraljica spa nj ska in kralj gerski sta v ža- na celo leto ? so : lostni zadregi ; storiti morata obá, kar jima ministri vele. njegovih opravil znanstvo živinskega trupla io v zdravém staou, V f uci Unidan je hotla kraljica pobegniti in zapustiti poglavno mesto; al Skale gosp. j 2) znanstvo vsih notrajnih živinskih kmalo se je to zvedilo, in sedaj morajo vsi njeni stari slu- bolezin in zdravil, učí vodja te sole gosp. dr. Blei- 3) znanstvo vunanjih bolezin in operacij žabniki jo zapustiti,vker se natolcvajo, da so ji hotii po- weis magati v beg. » ,Castt poterjuje, da vsled nove pogodbe, uči gosp. Skale 4) znanstvo zdravi Inih, stru ki jo je sklenil rusovski car s sv. ocetom papežem, se bojo penih in druzih rastlin uči gosp A. Fleisman 9 na Poljskem na izpraznjene škofijske prestole kmalo posadli 5) nauk, kako živini pomagati ob porodih, uči gosp. dr. novi skofje; sv. oče jih bode nasvetoval in car jih bo B lei we is,— 6) nauk o posta vah, ki zadevajo ži vinsko poterdil. Kaj tacega dosihmal ni bilo navadno pri ru- kupčijo in mnogotere pravde, uči gosp. dr. Blei- sovskih carih, ki so si skofe sami volili. weis, 7) nauk ogledovanja klavne živine in Oznanilo začetka podkovijske in zivinozdravilske sole v Ljubljani. mesa, uči gosp. dr. BIeiweis ? 8) ozdravljanje za 1855/56. Kdor želi se pođkovstva in živinozdravnistva učiti i se 5 to je > do 18. dneva pri bolne živine v bolnišnici, uči pod vodstvom gosp dr. Bleiweis-a gosp. Skale. — Vsi ti nauki so tako razdeljeni , da se končajo v enem letu, ker se v njih le vse to, toda popolnoma razlaga, kar je djansko potrebno. Zraven teh prav za prav živinozdravnistvo zadevajočib naukov se uče učeoci živinozdravilstva tudi tistih priprav- ima zadoji ča« do sv. Lukeža hodnjega mesca oglasiti. Jemljéjo se v to solo kovači, ki se vsled cesarske ljajočih znanstev, ktere so za učence pervega leta kme postave morajo pođkovstva zdravih, napačnih in bolnih tijske sole predpisane in ktere bojo učili oskerbnik druž- kopit do dobrega izučiti, sicer ne dobe nikdar moj- tvenega verta gosp. fajm. Zalokar; ti nauki so: pogla-sterske pravice, — jemljejo se pa tudi drugi, kteri viřne vednosti iz naravoslovja (natoroznanstva) in ke- niso kovači, in se želé živinozdravilstva in vsih s tem mije, in pa zivinoreja. sklenjenih znanost naučiti. Šola za samo podkovstvo terpi 6 mescov 9 za Iz pođkovstva so na koncu polleta, iz zivinozdrav-niških vednost pa na koncu leta očitne preskušnje živinozdravnistvo pa celo leto. (izpraševanja). Kdor preskušnje dobro prestoji 9 dobi iz Kdor kovačev hoče v to solo priti, se mora z izuč- pođkovstva patent za kovaskega mojstra * ' _ . •«■ >1 . . ( V 1 , - . iz živino nim pismom (Lehrbrief) skazati, da se je pri kakošnem zdravniskih vednost pa spricbo, da se je tega znanstva mojstru že za pomoćnika ali ksela izučil; potem se le more stopiti v to solo, v kteri se uči umetnost prav izucil. kovati zdrave, napćne in bolne kopita in kdaj moj- učenec v Ako pomislimo , koliko koristnega se zamore priden živino ster biti. Ce tak kovač zeli zraven tega se tudi zdravništva učiti, se zamore to ob enem skozi celo V v leto. Ce pa ima kdo sina, ki se kovastva se le za fanta da enem letu naučiti, in ako se ozremo po deželi in vidimo, koliko krajev je se, ki nimajo pametnega kovača in ne člověka, kteri bi v sili znal gati bolni živini in bi s tem se dobrotnika skazoval okolici svoji, sebi pa tudi boljsi kruh služil, bomo pač spoznali, kako pom a- uči, iu ga želi v kovačnico podkovijske sole dati j potrebno in dobro je, da jih gré čedalje več se tukaj poprej za poatočnika ali ksela izuči in potem se le v gori imenovano solo stopi, naj se zatega voljo posebno ućencev v to solo, ktere stroški so v krátkém času pozmění z m ojstro m pođkovstva te sole. Sploh vsak pa, naj je kovač ali ne, ki želi v podko vernjeni, kadar kovač ali živinozdravniški pomoćnik iz sole priđe, navdan z vsimi vednostmi, kterih potřebuje v svo- vijsko in živinozdravili*ko solo vzet biti, se mora skazati: jem stanu. Želeti je tedaj, da za pospéh domaćega prida 1) z domovinskim listom, 2) s ker s tni m pismom, skerbni možje, ki ta razglas beró, ga dajo vediti takim, da je naj manj 18 let star, 3) s spricbo svojega gosp. ki ga sicer nimajo priložnosti v roko dobiti, in da jim se fajmoštra, da je poštene in lepe ob naše, in 4) da posebno razložijo korist te sole za njih lastni dobicek. zna v svojem jeziku brati in pisati. Jemljejo se v to solo ne le Krajnci, temuč iz vsake druge dežele, da učenec le v slovenskem jeziku zna brati in pisati, ker v domaćem jeziku se ućijo vsi nauki te sole. Za podu k v vsih znanostih ni učenou nić plaćati; učenec ima tedaj le samo skerbeti, da se za čas kako drugać, s sta- Zapisujejo se učenci v to solo v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 10. sept. 1855. Pogovori vredništva leta z živežem od doma ali solskega novanjem in potřebními bukvami preskerbí. So hiše na spodnjih Poljanah blizo sole, ktere za majhen dnar jemljejo učence v stanovanje. Da pa vsak zvé, kaj se bo učil v ti šoli, naznanimo vse naoke te sole v sledečem: Gosp. J. K. v Podk. : Vertovcovo obeno povestnico morejo naročniki „Novic14 še celo dobiti po doloceni ceni. za Milodari poslani na Krajnsko ssa revere. ki so za kolero Od J. P. v Ljublj. 1 fl. boleli Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.