St. 11. V Gorici, 14. marca 1890. X^aa,j XX nSbe»" izhaja TBRfc petok in velja po poiti prejeraana, alt v Gorici na Htm p^ljaua: Vise Icto ..... f. 4. Pol leta .... ". ?I ^ Ceurt leta . . . . „ 1 Pri ozuanilih in tako tudi pri ,.pv. ~$T#mcah" ae placuje z% niridvo friitop"-no rrsto: 8 Tcir. Le se tiska 1 kraf Zarefte Srke po prostoru. SOČA * kr. \^Pkawpah na Stnrem trgu ici in v prodajalnfoi G. Likaija y SeSeniSkih ulicah U. St. \0. Doi>isi naj so pogiijajo vredniStru, narounina pa opravnika „SoLe", 2, g. Andrejtt Xftb»j-u Via Canonioa N.8t at. Roku t Oorici. Rokopisi se ne vradajo; dojtisi n«j ao iilagovoljuo frankujejo. — Delavcoro in drugim neprpmoiuim se naro&iint Biiiia, ako se og)a«e pri oprafnUtvu. Zdramimo se! Tarn gori na Dunaji se nekaj kuba. Od v-seh strani se pofpraduje: Kaj pa bo? Mi smo prepricaui vie zdoj, da kaj posebno novega ne bo. Avstrijska politika se razvija le pofeasi. Mi ne znamo kaker Francozi kar dez 1106 prevredi, kar je veljalo vie dolgo dasa. Vsa pozornost naia se pa obrada v gospoj-sko zbornwso, kjer za to izbrani gospodje pre-misTjujejo, kaj in kako se znanim solskim pred-logom, ki ga je lani naudni minister prinesel v zbornieo, da i njim potolaii tiste nezadovoljneie, katere je toliko razgrel Liechtenstcinov nadrfc 0 vc^ski Soli. Mi imamo v komisiji, ki ge posvetujo 0 barona Gauda solski noveli, nckaj odiidnlh ka-tolifianov, celo tri ikofe; ti bodo gotovo znali ssagovarjatl pravo, ki je ima cerkev in dru&ina do vzgoje mladine. In triiiti pad smcmo vie zdaj, da tern gospodom ne more nikaker zado-stovati drobtinica, s katero node vlada zadnvo-Ijiti katolifiane. Vender, kaker se zdi, skusa Taaffejeva vlada katoliSke duhove, ki postajajo od letx do leta od-lodnili in gorkej§i, pomiriti, de§, naj se vender nekoliko ozirajo na poloiaj, na razmere. Te so tiste znane razmere, katere je Taaffe vredil in zapedatil z najnovejsim kompromisom. Ta korapromis, ali kaker pravijo — sprava, bi bila imela poravnati ie narodnostna ali jezi-kovna nasprotstva; a kaker se zdi, sega glob^-kejse : vgladila naj bi pot, po kateri bi si pri-§li nasproti desnica in levica s tem, da bi vsaka nekoliko odjenjala in popustiia tudi od svojih na-del. Tako naj bi se sklopila neka srcdnja, zmerna stranka, kakersna je bila od prvega podetka vzor Taaffejeve vlade. Karjepa preodloenega, skraj-nostnega, bodisi na dcsni ali na levi, ni za se-danjo spravljivo viado, to se mom potisniti v kot, izloditi, Kaiejo nekatera znanienja, da se res odlocno namerjava kaj takega. Skrajni levi-carji in karkoii disi po radikalstvu, se pre^ira, se potiska iz javnosti. Miadocehi n. pr. so idaj v popolni nemilostt. A ravno tako se obeta slaba skrajni desnici t. j. odiocnim katoli5anom, katerih gias se je odmevai lani na katoliskem shodu. To je sploh zoaua avstrijska politika: ne preved na levo, da se ne iali desna, pa tudi na desno ae, da ne zameri leva. Tako je vie deset let, in Taaffe Mi, da bi bilo.se dalje. Kaj cuda potemfcakem, da spet ne veje od zgorej za versko ioio vgoden veter! Z versko Solo bi se liberalhmn vsekala nezaceljiva raiia; da si torej ne odvrnemo liberalcsv, prizanesimo jim; a da potolazimo katolifiane. ogrnimo dose-danjo postavo z novo, lepo pisano, navidezno versko suknjo. Znana spravljivost in mireljnb-nost bo vze tako zaslepila katolidane, da ne bodo videli, kako je pod novo suknjo skrit stari zajecl Se vie dajo iztuhtati lepe besede in pa-ragrafi, ki bodo pricali na papirji, da sol ska j>ostava je odslej vsa drugaena, da uimajo ka- tolifiani pravice ve6 toilti. Politiki umejo moj-stersko, kako se z lepo zvone6o 6rko zadovo-Ijuje vse stranke. Le z nafieli se bojijo nadan. Kaker da bi res raej nafieli ne moglo biti absolutnpga nasprotstva in izkljufljivosti! In ta izkljufiljivost se nahaja mej nafieli katoiiSki-mi in liberalnimi! Oboje spojiti je absolutno nemogofie, In ker ta nacela segajo globoko tudi v vzgojo ter jo bistveno doloSujejo, je tudi absolutno nemogo^e z eno in isto solsko postavo vgodili katolicanom in libcalccm. In vender bi se hotelo od zgorej dosed i nekaj takoga. Pa to je, kaker smo rekli znak Taaffejeve vlade: ne nagniti se na nobtmo stran, Kaker bri obvelja v Avstrijl prineip odloSnosti nastopila bo tudi druga vlada. Ta das bo tudi priSel. Kaker povsod drugje, tako se bo tudi pri nai vse politisko strankar- | stvo lo5ilo in razspojilo na dve glavni skrajno- ' stni strunki: odlodno katolisko in radikalno. Katera od teh dvoh bo ztnagala, od toga bo , odvisna vsoda Avstrije. Mi IcatoliCani vemo, za kaj nam gre pri ; §olski postavi; vemo tudi, da pri vzgoji svoje \ dcce ne moremo nikdar skupno ijoditi z liberalci. , Oni ne poznajo cezuaravncga poklica v cloveku, I zatorej vzgojujejo le za to iivljcnje; na§a \ vzgoja pa meri pred vsem in koaecno v nebesa, I ter pri vzgoji podrejujemo zemeljsko sreco zah- tevam vcfine postave. Posrejevanja ni v tem mogoce. * Ako si pa ne moremo pomodi obetati od j zgorej, moramo zadeti od zdolej s tem, da se ; okori§6amo vestno polifi§kih pravic, katere nam j daje vstavna driava. Le po odlodno katoliiki : ve6ini v driavnem zboru smo vstani priti do korenite prenaredbe iolske postave ne ie v Ijud- skih §olah, ampak v vsem javnem §oIstvu. Ako smo liberalno postavo dobili vsled glasovanja v drzavnem zboru, zakaj bi je ne mogli odpraviti po isti poti ? Volitve se blizajo. Odlodivne bodo za na§o lolo. V n a s je mod, v na§ih rokah stoji vsoda nasa in naie deee. Zaemrao se pripravljatl na boj. BreznaMni, polovidarski mozje se morajo vmakniti, in vrste njihove moramo dopolniti •/. od-locnimi katolidani, katerim je katolisko nadelo nad vse drugo! Geslo pa, ki ima biti zapisano katoli§ki zastavi v Avstriji, geslo, ki ima voditi naso po-litiko, bodi: v e r.s k a § 01 a. To bodi parola, s katero hocemo v volitveni boj. A to parolo moramo vie zda| povsod povdarjati iu jo globoko veepiti v urn in srce avstrijskih narodov. Da se driava krepko razcvita, da se zdravo razvijajo nase modi, mora driava priznavati, mora se vklanjati naravnemu pravu, katero ktide^ zahteva sveto, nedotakljivo: Sola, vzgoja otrok tide druzini! 0 pravera dasu nam dohaja nauk od sv. Odeta, kateri v svoji zaduji okroznici pri§teva drugim kr§danskim dolinostim tudi skrb za versko vzgojo mladine. Dolznost pa veie vest. Iz tega naj bi vender enkrat razumeii, da je krScanska d 011 n 0 s t vdclezevati se politi^kega delovanja, pred vsem pa volitev; dolznostl opuSdati ali ne vestno izvrSevati je pa g r e h. V tem zmislu podafiujmo nafie ljudstvo, in videli bomo, kolika velemod je ideja, recimo vera katoliska. K sklepu naj tedaj govori sv. Ode Leon XIII.; „Pri ti priloznosti moramo opominati posebno druzmske oftete.... da si prizadovajo otroko zgodaj podudevati, Podlaga drzave je v drullni in sreda driave se vedidel postavlja mej tfidovi domade hide.... Po naravi imajo sta« rgiii pravico izrcjati svojo deco, in dolini so skrbeti, da se otro-Ska vzgoja in poduk zlaga s ko-nednim namenom, zarad kateroga so po Hoiji dobroti dobili otroke," „Zatorej morajo stariii si pri-zadevati, da odbijejo v tem vsako krivico, in da vstrajno povdarjajo pravico, da imajo oni oblast vzgoje-vati otroke, kaker se spodobi, po krfidan-sko ; in da se vso skrbjo odtradaj© otroke cd tistih Sol, v katerih jim preti nevarnost, da bi ne pili v njih strupa brezboinosti". Nekoliko glavaih vzrokor, zakaj propada kmetijski stan. Iz naiih hribov 11. marca. V dvek poslednjih Stevilkak „Nove Sodea dital sem dva dooisa h uasih kanalskih hribov, v katerih dopisttik jadikuje 0 vbo§tvu naSih gorakih obfiia ter daje nekako migljeje dr2avai ia deiolai vhuti, kako io kaj bi morali storiti, da bi odvmili vboStvo od nasih gorakih probivavcer. Dopisuik napomenjemh do-pi«OT toil, da troiki obdinski se mnoie od leta do iota z dokladami bodiai doiolnirai bodisi obdinskimi. Davkopladevavct «e morejo vefi preanaaU prevelikih bremeu, vedao bolj ia bolj i« zaaoliujejo ia kooedao pripoje bobea v bifio. 0, lepe besede — pa le gole besede! Kdo bi vorjel, da je tako vboStvo v nasih ka-nalskih gorah, bud ? Kalu, kakerfino uam slika z ii-virai barvamt dopisnik v „Novi Sofii"! Ko so me slucajno moja goapodaiska opravila prisilila, da sem moral ravno 0 puatnem daau v Kal, nisem tarn ni malo zapazil vboStva, temved oajSivahaise veselje: tain ae je plesalo, prepevalo, vriskalo, gostivne bo bile polae pivoeF. Mislil sem si, no, v Kalu mora biti pravo ljudbko blagostanje, tu ljudi ne tara vboStvo in beda, o kakersni Be lotos sliii mile glasove iz vaeh sloveaskih pokrajin. Yzdihnii sem, ko sem videl in slisal ttus in rui: blagor Ijudstvu, katerega letos ne tara beda iu vboStvo 1 Cadi! sem Be posid, ko sem prihodojo nedeljo pt» pnsti prijel „Novo So2ou y roke ter mej drugimi dopisi dital dopi* \z Kala, piaaa dae 20. febr. —-torej ravno v cotrtek po pustu. Kaj mislite, dragi Citatelji, kakSae misli so me navdajale P PrebravSi oni dopis 0 kalaki bodi, odstavil sem wNovo Sodow iz rok misled, kako se ljudstvo samo pogrezaoje v vboStvo in v budo s tridnevno in s trinodno plesno zabavo 1 Koliko nep otrebnih troskov, radi katerih mora prej ali poslej draZbeni bobeu nad aadol^euim imetjem bobnati. Svetujem vam, gospod dopisnik iz Kala, 1© nekoliko bolj odvradati ljudslvo od takih za-pravljivih zabav, katere je tirajo v gmotno in v duSno skodo, iz katerih se destokrat izcimijo oima-nidev nesredni zakoni, radi njih nastvmejo tudi ob-4lmU tfoski ae*aowu finmm bo m nai& jadikoya* nje po easopisih o bedi in vboStvu neiege hribov-akega Ijadstva, dokler no bo'delo, slovesa avojim po-tratnim in sapravljivim asbavaaj, /dokler ne bo spo-Stovalo varinosti ia nnenmp^jem razveaeljevunji. Kdo pa je postetljon'» fe^4 A'jljndst»o podocoje o itedljivosti io zmernoeti, nego nisa castita dahovscina in pa Ijadski ofltelji ? A clrfelwt vlast moral* bi jib v tem vainera poslu podpirati, moral* bi jim Uko rekoS na roko iti, da So oeM se silo bi mora)* za-branjevati sapravljive in pogabonosmt zabave. Foleg navedenih vzrokov t aspoarinanih dopiaih .Novo Soto6 to se drugi, kateri povspeiajejo ˇ naiih bribih vboitvo is bedo. Ia ti so, da ho zacela naia hribovska dekleta xabajet: ˇ fcrarne v bliinjo Gorico. Odhod hribovskih deklei v totarae zmanjiujo delsjoco poljake moil tar provsrocojo alabie obd-tovanje na* togs polja, Poaeataiki ae daadaaes pritoiojaji, da ni dtlavoav, da ao dniao previsoke. Kmei, ki potre buja poalov z* obdelovaaje avojega pol>, no more jih vdobiti eeatokrat po nobeni ceni, ker vae, kar jo ieaikega spots, atrraogkvi v tovarne, Cilost ia tola-daniiko mo* irtvajejo naSa hribovska dekleta v bla* gor in v obogatenje tovaraiitom, * poale njih onemogls) in aaitarele koati morajo obeioe po raoatnth boloiini-oak oskrbovati. Ceatokrat ae v tovarnah wpridijo tar s aesakonakim plodom tem bolj nj.kladaj < obiibam atroake. Neks hribovska obcica ia» za kaj takega plaeati 300 gi. atroskor. Kam bodo obclue in posa-meane kmetije priile radi obatojcfc* demoviaske po-•Ute P Na bobca I Kmetje to sadoliujejo pri akopu bib, katerib se ne morejo vee" nikdar osvoboditi, delaine ia obtinskt doklade nar&ieaj > leto za letoro, kmetijn donaia leto aa letem no dohodkov, acipak atroike valed pomaujkanja delajo&h inoci, tocej kraut-tki itan propada, mora biti faifitn, NaSemu kmetu je navaSavljena past na vae strani. Sedaoje bresverstvo ropa ga cudo rednuati ter ga vabi k sapravljivosti t pogubocosna druslva, v katerih izgubi strah boiji ter zanemarja dolinoati glede avojega gmotaega in duSnega stanja. 01 drcge strani navstavljena ma je past po iolakih !n vojaikih poatavah, ker svojih lastnih otrok ni gospodar po-rabiti aa poljedelstvo in aa iivinorejo. Njegovi otroci, ko Se prar ne zuajo ho'diti, niso njegovi, uego )&at-nina draavna. Driava aili ctroke od 6-14 leta t Solo. Kako buda aavera je ta postava kmetijakema stiinn glede njeguvtiga utanja, posebno sa naa hriboTce, kjer je poglavikni kmetijski dohodek iivinoreja, vidi se vie is tega, da si ne morejo nasi kmotje dobiti ru>ob-bodno potrebtiega pastirja sa svojo xtviuo. 2ivina mora ostajati radi Solske poatave ali t blevu ali jo mora sam gospodar goniti na paso. Potem takem ne more iivinoreja pri nas napredovati, a nasproti davki vsako leto progresivno rastejo. V past naSemu kmetu je voja5ka postava, ker ne izjema niti edinega sina. 6esJokrat se klifie k vo-jaSkira vajam raoJtvo o najbolj siljen-m polj^kemde-lu, kaker o aotvi, koioji in zetvi ne giedl na to, koliko o takih pnlikah kmetija trpi. Drzava hole imeti izvezbaae vojako, veSce v vojaakih poslih, tako se govori v viSih vojaiktb kro-gib. No, dobro. Od kod bo pa hleb in novci, potrebni za vojake? Ako se ne bode zemlja s pridotmi roka-mi obdelovala, ne bo plodila, le ne'bo zemlja plo-dila, tudi hleba in novcev ne bo. Torej kmetijski stau an mora varavati propada, ker !e on vzdr^uje driavo in njene naprave. Emetijskih delavnib modi potrebujemo, ker le po teh se bo vrnilo blagostaoje diiavi in vsemu 51oveitvo. Sapienti sat! Knietoljub. Dopis. Y GoriCI. 13. marca. — V naii Gorki jezav-ladala zacasno ti§ina; vse nekako „Ldiu, da govori-mo prav po domace- Ne meoimo pa, da je to lisina pred yiharjem. 6eravno bo se bufial tudi vihar, ne morda toliko pri nas, kaker po drogod. Pa viharP! Da bo res se komu padlo v glavo drugace vbirati atrnne, kaker jih vbirajo spravljivi mozje na daiec in airoko po svetu! t*a je nekaj v diovekn, kar ga sili in zone, in ma ne daje miru. Neka mo5 je, katere ne more vkrotiti nobena sila, politika nobena. Ta mo6 je v prepri6anji, katero rodiin vtrdi ideja. Brez-idejno ali breznadelno stanje se ne da nikdar dolgo nhranit*. Mi znrimo v dobi naLelne nedolo5oosti; in nedolocljivoat bi imela biti dnSevni zrak, v katerem bi moiali po modrosti novih politikov skapno di-hati. Pa ne pojde. Oglasa se spet in spet klic po luLi, po na2eiut brez katerega cts more zivetirazum-no bifje, kakergno je tudi clovek. Mi pozdravljamo za veselo zuamenje 6asa, da se je v Ljabljani sijajno obnesel prvi shod ,kato!i5-kega polit. druStva," da je njegov predsednik tako odlo5no povdarjal ca njem katoliSko ua6e!o, ki ima veljati tudi — v politiki. Tako je; in Slovenei si ni-maroo Se aenjati o pravem napradku, dokler «e ne homo r javno deloraaje druStveoo zbirali po nauku, ki ga tadi mi brespogojno podpISerao: .Drtitvn. ki hoee biagodejno in vspeino delovali, treba trdne pod-lage; to pa so naeela, ki vodijo droatvo. Mi amo se v drustvn kot katoliki oklenili uac l krSeanskih, ker ves napredek, m omika Sloveitva aadnjih stoletij izvriila se je na podlagi kriea«i3kih naiei. Ta naeela. nedavno ae z*»ld prezirana, stopaio zopet oiitneje oa dan. To vidimo tadi ˇ nasi Avatriji. valaati v njo prettolnem meatu na Duniju, kjer delaje moLna so-eijalno-kraSanska slranka a*»per liberalni kapitalisem, aoper pijavke obrtno-delivskega stana.* Pa tuii drugje aa Slovenskem prodira eedalje bulj nacelo, recimo bolje: naeelna razliCaost mej na-siraaiem katoliskim in oaim. ki katolakemn naspri-toje."a|eoimo tu nazore »> iaJaSta in Ijadaki vagoji, kateriaa ae pokori da*d*'n?* oaie v drtavneai duha izioiano mlajie u6iteljatv-. Vas list, g. vreduik, je nekako sprmvil v tek koe!jtvo vpr»*i»RJe, katero si ni ttpalo do rdaj prav oditn>i na d.n. CUniek — ed ga smemo tako pocatttti — nK*ro pridemo* bi znal biti Sa osodepoln ,MIad udttclj* v J'opatoika- se jeraa-grel straSno. Da ne govontno o dr. Mihniii — po tem uilatijo vie ttko vst — tadi dnbovnov splok ne boia preg4t»ntno. In 5ujs*» iuganje aa prihodnost: ,Zdajt ko pribaja ngodiiejit letni eas, tor bodo pridela sborovaoja naStb acitelj-kib dmStov, naj merodajui gg. tovan'Si premiaiijo, afi bi ne b lo umeatno, da bi uditeljska druStva izjavii;i svo\ protest zoper nearam-ni napad na naSo 6ast. Tciteljt stovenski, ne dovo-Ijimo nikomur, da It nam pljaval v usta!* Mi ielimo ret, da bi se vprasanje o Ijudski Soli razjasnito na vse strani prav temeljito. la kaker se ahSt, namerja nekdo dad k temu prtloinoa^ pri-jateljem Ijuddke vsgoje. Naj bi li tadi g«>-»podje »:a{a-di" pokazali toliko taktnoati, da bi koltker mogoLe stvarno, objektivno in bladao zagovarjati svoje HUltSde, ako se res boje toliko slabega od tiatih, ki branijo pri vzgoji d.uziai in cerkvi naravno pravo. Politidni razgled. Politicni polozaj v dr2avnem zboru, o I katerem smo zadnjikrat pisali, da je postal zelo [ kritiLen. se v teku tega tedna se ni razjasnil, I in veduo smo se tam, kjer smo biti pred osmi-mi dnevi. Napetost, ki je nastala med Poljaki in koRservativnim: Neinci in vsled tega med I celo desnico in vlado, se se ni polegla. Poljaki I bi bili radi, da se jim zbrise dolg, katerega dol* I iujc drzavi Galicija vcled zemljisdine odveze, in I zahtevajo, da se ta zadeva rcsi §& v tej sesijf, I konservativni Neraci pa tirjajo, da se prej resi I solsko vprasanje v njih smislu in da bodo §e I le potem glasovali m zbrisanje onega dolga. I Drugi desniski klubi in tadi vlada hofiejo po-sredovati in s tem zapreciti, da ne razpp'ie desnica. Kakor se sli§i, se imeli vze nacelniki I desniSkih klubov in vplivnejsi mozje konserva- j tivne stranke gosposke zbornice posveto vanja pri ! ministerskem predsedniku. Nemski konscrvativci ( namre6 trde, da se oni skoraj ne upajo domu, J da pridejo pri avojih volivcih ob vse zaupauje I in da vsled agitacije liberalcev in tadi tako I zvaue stranke ,scharfere Tonart," ki je zadnji I &m nastala med kon&ervativnimi Neinci in dan I za dnevom moCnejSa pribaja. ne bodo vei vo- I ljeni, ako ne pribor6 svojim volivcem verske I Sole. Tega razpora na desnici se najbolj Vesele* I levicaiji, ali ker sami za-se nimajo ve5ine v I zboru, zato ne vedo se, katerega izmed dveh j med seboj prepirajo5ih se klubov bi se okle- i nili in k sebi zvabili, ali svoje sodezelane kon- | servativce, ali pa Poljake. Pa obojno je nekako I tezko dosedi: kot iiberalci ne morejo in po j svojih na^elih tadi ne smejo prvim dovoliti ver- I ske Sole, ko so na sedanjo brezversko solo, ki I je delo njihovih rok, tako ponosni, Poljakom pa [ kot Slovanom jim je tadi nekako te2ko bliiati I se. Ali IeviSarji bi za enkrat vze premagali vse I te tezave in odgn&li vse pomisleke, ko bi le ( mogli s pomocjo tega ali onega desniskega I klaba priti na krmilo in spet prejctl vajete v j roke. Mimogrede naj le se omeni mo, da se oni konservativui nemski poslanci, ki so udje pro-rafiunskega odseka, menda niti vdelezili nebodo I tistih sej istega odseka, v katerih se bode razpravljal prora5an naucnega ministerstva. Tak i je tedaj polozaj v drzavuem zboru; 6e se v kratkem ue zakrpajo nastale razpokline, cakajo i desnico kakor tadi vJado resni doevi. Ali ker ' v teku zadujih deset let, od kar Taaffe vlada se sedanjo desnico, ni zdaj prvikrat, da se raz-odevajo taka nasprotstva med desniskimt klubi, katera so se pa vender se vsakikrat odstranila, zato se je tudi zdaj nadejati, da se sreLno pre-magajo nastale tezave, Ker Solska komisija gosposke zbornice, v kateri sede tadi trije §kofi, prav zdaj raz-pravlja predlozeni nacrt nove Solske postave, zato bi nem§ki konservativci skoraj bolje storiii. I da bi ne gnali za zdaj svoje opozicije_takojla*„ le€, ampak naj bi nekoliko pogakali, da zved6, kako stali§Le bodo Skofi kot njtoovt pravi in naravni voditelji zavzemall v tem tako vaznem solskem vpraSanji. Iz obravnav dr^. zbora nam je ta teden malo porofiati. Gosposka zbornlca je imela to &redo edno sejo; na dnevnem rcdu so bile recj, katere je sklenila poslani&ka zbornica, in na* sveti doticnih komisij. PosIaniSka zbornica pa I je dvakrat zborovala v teh osmili dneh. Mini- I stri so odgovarjali na razne interpelacije; skle- I nila se je tudi spiosua in zacela nadrobna raz- I prava o postavi, po kateri bi se imeli odskodo- I vati tisti, ki bt bill po nedolznem obsojeni. I V Pragi je prillo pretekli teden do dija- likib razgredov. Ceiki dijaki so se skoraj I po vsem navzeli m'adyceskega in husif.skega dnha. Nekateri profesorji deSkega vseu6iliS6«i so I letos v dez. zboru govorili proti spomeniku Ha* j sovemu, in s tem so padli v nemilost pri svojih I slusateljih ali dijakili; zato so jih zaceli tt v j nekem Jistu, katerega dijaki sami izdajajo, sa- I rovo napadati; in ker je na to akademigni se* I nat izdajaicija onega ltsta z univerze za dva semestra izklju^il, so jell dijaki pred stanovanji svojih profesorjev tako razgrajati in demonstro- [ vati, da je roorala se^I vmes cold policija, ki I je tudi iiajiiujse razsajavoe zaprla. Mhuliua je vie tuka, da jo najdes vcciiioma na strani huj- skaSev in kricaiiev, za mime besede in blagq* voljne nasvete treznih ljudi navadno nima uses, I od tod pa tadi pride, da se toliko nicer uadar- I jenih in laden i6ev pokvari alt, kakor pravi mo, I zbirsi. I Za pribodnje dez el no - zborske % > 1 i t v e na Moravskem, ki se bodo vrsile to leto, I je srednja stranka velikega poscstva spet skle-I nila z levico kompromis; zato pa tudi 6e§ki li-I sti pisejo, da naj se za kmecke obcine, mesta [ in trge postavijo za kasdidate najodiocnejsi mozje, ki se bodo znali tej zdruzeni stranki i tudi po robu postaviti. i Kar je bilo vze dolgo dasa sem prieako* j vati, to se jc tudi zgodilo: T i sz a, predsednik I ogerskega ministerstva, je dal svojo ostavko. I Bkoz 15 eelih let je s pomocjo posluzne mu I vtadne stranke brezozirno vladal, stiskal Hrvate, 1 pestil in zatiral Vse drage narodnosti na Oger-I skem, vtikal se v nase takrajlitavske zadeve, I imel velik vpliv na naso zunanjo politiko, s krat* | ka njegova beseda je bila o svojem casu odlo* Lilna. I Ali kakor pravimo, da Bog ne da rasti dre- I vesa do nebes, tako si je moral tudi Ttsza en* t krat vrat zlomiti; in kar je pri nj ego vera padcu naj lepsega, je to, da se je sam sebe vgonobil. I Bit je namred ogerski opoziciji o svojem 6asu j obljubil, da hode do sedaj veijavno domovinsko I postavo v toliko spremeniti, da Kosut, kateri I po tej postavi izgubi domovno pravico na j Ogerskem, obdr^i ogersko drzavljansko pravico, 1 Se tadi za njo ne bode prosil. Te obljube pa je I Tisza dal, ne da bi se bit prej pogovoril in spo-t razumel se svojimi tovarisi v ministerstvu. In I ko je na to Kosut se objavil neko pismo, v ka* j terem on ne pnzna kronanega ogerskega kralja I in imenuje sedanje razmere na Ogerskem uepo-j stavne, Tisza levicarjem in Kosutovim pristalem | danih cbljub ni mogel vec spolniti, in zato mu ni preostajalo drugo, kakor odstopiti. Naslednik v predsedntstvu mu bode dosedunji kapcijski minister grof Szapary, ki pa prevzame minister-stvo za notranje zadeve, vst drugi ministri osta* ' nejo, le kupeg'sko ministerstvo menda sprejme grof Bsthlen, ko grof, Zicby ni Jiotel stopiti v ministerstvo Opozicijahrvaskega zbora je, ker jo je ban razzalil, zbornico zapustiia in iz-javila, da ne stavi nobene T>.terpelacije vefi in da se sploh ne vdelezi vec dezelnozborskih obrav-nav. Kakih izrazov je pri tej priliki rabil ban, nam do zdaj ni znano, le to pravi brzojavna vest, da predscdnik zbora ni nasel in videl v banovih besedah nikakega razzaljenja. ........ ¦ ¦*¦ Iz inozemstva nam ta teden tudi ni skoraj mogoSe o Lem drugem porofcati, kakor o krizah ali v ministerstvih ah v zbornicah. NaNcmskera so nastak med mladim cesarjem in zeleznim kanclerjem Bismarckom tako razli&na mnenja, da bode moral skoraj gotovo Bismarck odstopiti. Cesar in njegov kancler se prvi& ne vjemata glede nacina, kako bi se dalo resiti delavsko vprasanje ; drugl6 je pa tudi izid zadnjib drzavnozborskih volitev vise kroge zelo iznenadil. Bismarck ueki zeli, ker bi se seda* ©jim zboroni ne mogel ve6 po atari svoji na* vadi vladati, da naj «e zbor, se prcdno se snide, zopet razpnsti in razpiSejo novo voiitve; ali ker ni niti misliti, da bi v to ccsar privolil, zato hoCe kancler odstopiti. In listi so dolocili ali pa izvohaii vze dan, ko bode gel Bismarck v zasluzeni pokoj; ta dan ima biti 1. aprila, ko bode kancler obhajal svoj 75. rojstui dan. K mednarodnemu kongresu, ki bode za-del prihodnji teden v Berolinu svoja posvetova-nja o reSitvi delavskega vprasanja, so odposlaie evropske drzave svoje zastopnike; so celo Fran-cija bode zastopana, Le tudi se je njena vlada s poectka nekoliko obotavljala. Na 11 a I i j a n s k c in so pa imeli v pred-sedni§tvu poslaniike zbornice svojo krizo. Minister Orispi je uamreS razpustil obfiinski zastop v Ternt, ker je bil napravil neko slavnost na oast Oberdanka. Iredentovec Imbriani je koj interpo-loval Crispijain mu odital, da je tudi on o svo-jem casn Oberdanka imeuoval mufienika za na* rodno stvar. Na to se vnarne oster razgovor med Crispijcm in Imbrianijem, in zaduji ni bil kaj izbirSen pri rabt svojib izrazov. Crispt je od pred-sednika zahtcval, da bi bil moral linbrianija iz-gnati iz zbornice, s tern pa je razzalil pred-seduika Biancherija, da je dal na to svojo o-stsvko. In sam kralj je moral posr<.dovat«, da se je razpor poravnal in Bianclieri spet prevzel predsednistvo. Med tern ko B o 1 g a r i j a pa svojcm za-stopnikn pri Tureiji moleduje, da bi visoka porta priznala princa Koburskegapostavnlm knezom v Bolgariji, je zacela Srbija Rusiji se dobrikati in iskati njenega prijateljstva, za katero ni veliko maral prej&nji Kralj Milan. Fred kratkim je bil predsednik srbske skups6incf Pasic, v Petrogra-du; car ga je sprejel zelo prijazno in ga pri tej priliki odlikoval se Stanislavovim redom prve vrste. Tudi to je neko znamenje casa. Domade in razne vesti. Presv. Cesar je podaril obcmi Fiumicello 300 gl. za cerkev. Slovenski poslanci so sli v nedeljo pod toJ-atvom grofa Hoheowarta k ministerakejiu prodaedui-itf u ter groi'a Taaffeju ia naucnemu minictra razlozili svoje iefje gle<16 na aolatvo. Obi miniitra ata obljubila — kaker porooa BSlo?enec"» — da se bodeta Bnach Thunlichkeit" oztrala na sotake potcebe v alovenakih pokrajinah. Na KoroSkem so je vstanovilo doe 5. marca .katolisko-poUticno ia gospodyrako druitvo m Slovenes na Koro§kem*, katererau je nam en buditi ko-ro§ke Sloveace proti verakim ia narodnim nasprotoi-koui. Noverau dmstvu Seliroo najbedjae^a vapeba t O. Hausner, poljski pcnlanec io aloved govor-nik dr^avatga zbom, je vmrl ˇ Levovu. Nesreda. V Solkanu je sei doe 6. t. m. neki delarec, ki jo delal od raladib lei do starosti v Bit- terjevem mlinav Stracusab, v Bkaloico pod sv. Goro drva in<5. Kar se mu debel kamon zavali na pi-si, tako da mu polomi rebra. Nesrefincz je rartev oble-ial na raesta. Nih6e ne re, kje ga sadrne! #"'':; Neki Fornazarid iz St. Lovrenca v Furianiji. zidar, mo2 krepak in fie le 28 let star, jo bil dno 11. t m. pri avojem bratu, alad^ifiarjt v SemeniSkih ulicab v Gorici1 ko je to. pretakal ruin za nekegi trgov-ca. Kar se mu pridru?,i in spije en kozarec nearefine pija5e, potein pa povlege fie dvakrat po cevi. Pijafia ga tbk'.i omami, da bb v omotici kar zvrne na tla. Narzo^i j?a Bpravijo v strati, dase nekoliko naapi, Le§, nc bo nic budega. A prihajalo mu je veduo slabejso; br2 pokltfejo adrav/jika, pa oi bilo boljse. Zve6er okoli U. ure je vmrl. Zaloatni nasledki ta-kih pija6 I Stipendij za Istro. Zadetkom II. tefiaja tek, fiolsk. leta je razpiaau Stipendij v avoti 84 gl. za iatranske gimnazijoe, katori mhlijo stopiti v duhovaki atan, ProSnje naj ie pofiljejo c. k. naraestni&tvu do 1. aprila t. I Dunajsko vseuCiliide obiskovalo je ? pre-tecenerr teSaji 4906 visokoioloe?, in aicer 1556 piar-nik*>?, 3598 raedioincev, 615 filozofov, 256 bogoslov-opv VBeii5ilis6© v Inomostu Stele 869. v Gradcu 132Y slufiateljor. KriStofu K'olumbu, kateii jo prcd 400 leti naSel Ameciko, napravijo I. 1892 spomenik v Wa-ahingtonu, Icateri bode Stat 600.000 dolarjov.t Pokristijanila ie je v Barajefom neka judov-eka diu2ina Tobory. Kanonik dr. A. Jagatifi, vrednik MVrhbo8nett, jim je podelil a?, krat 20. februarijn. V Varsavi bo priSli na iled straSnomu itoaia-stvu. Noka babica je r druibi z dvoma ionnkama In enim de^kum vmorilu okolu 50 otrok. Veliki slepariji ao priili na iled v Potro-gradu. Kakor potoLajo dasniki, nabirall eo se darovi vie doset let po eeli Rusiji za zgtadbo veliko torkvo na mofitu, kjer je netre^no konoal svoje iivljenje oar Alekiander If. Daiovo je sprejemnla akiuietnija Ic-pih umetnosti, katori jo predsednik vcliki ktiez Vladimir. Pied kratkim easom so hotoli pregltdati blagajnioo, a 800.000 rubljev ni bilo ve6 v njej. Zanidevalec roinega venca. Neki brezve-rec na Francoakem je prod meaeoem djal svojoinu lovskemu paa rozui veneo okolu vtata, 6e§, roztii vo-nec m psu prav lepo poda in jaz aem posebno veliko lejiih zajcev nastroljal, odkar moj pes noai rozui venec na vcatu. Kmilu na ta zboli to 6lovck, vrat mu z.ione otekati, boleciue ao nezDosno, ne more ne jesti no pitt ne dihatl; v treh dneU jo inrliS. Bii je slodnjio tudi pokopan kakor pea t. j. brez du-hovna in cerkvenega pogreba; to jo bil njegov ko-nee. — Ne aoriuj ae b svetih re5i! „Bimskeg& Katolika" vrednlk naznanja ae enkrat gg. naroctiilcom, da jo opravnifitvo svojega list a popolnoma izro&l tKatoliSki bukvami" v Lju-bljani in da se t«>d»j le pri poslodoji naroCa in pla-cuje. Vredniitvo sp rejoin a le rokopise (sevoda — ko bi dohajali!) Dom in svet prinasa v II. zvezku sledoCo vaebino: 1. Vragova neveata. — 2. Enakt in razlidni poti II. Focena struha. — 3. Solska siika. — 4. Ku-rent. — 5. Piama iz abvanakih krajev. — 6. Bimake elegije. — 7. Oftice o rokovnjalih. — 8. Nekaj po-rabnib mitlij o sloven§6ini v govoru in piaavi, — 9. Cutao predatavljanje pa misljenje in zakoni miiljenja. — 10. Slovstvo. — 11. f Dav. Tratenjak. rtDom in svet". izh.ija dne 20. vaakega meseca in stane za cek Icto 2 gl. za pol leta 1 gl. YredaiStvo je v „Marijani56iu v LjubJjani. Odbor „Slovenskega jeBa11 opravi6ujo proti nafiemu dopisniku iz arodnjili Bid viaoko odlikovanje, katero je on naklonil del poal. dr. Rojcu a tern, da ga jo imeuoval dastnim clanom svojegn drustva. Ker do zdaj nistno prejeli nobouega odgovora od avojoga dopianika — brikone „Nove Sodc" ne 6ita — zato naj pa mi nekoliko popravimo. kar pile odbor. Pred vsera naj izjavimo, da mi nikakor ne zavidamo dr. Rojcu dosle mu Lasti, temvoc privo^cimo mu jo prav iz area; a tega odbor »Slov. jeza* nam vender ni se dokazal, kake zasluge si jo dr. Kojic steko.l za Brda. Odbor naateva vec peticij n8lov. jeza", katere je dr. Rojic. predloiil de2. odboru, in toplo, ter a prav dobiim vspebom priporodal. To ni po vaem res. Kakor kalejo porodila o sejali de&. zbora, je aicer res, da je dr. Rojio tiate proSnje predlozil zboru, ker vsaka pedcija mora biti predlolena po kukera poBlaucu; pop»lnoma a o r« b a i 6 a o pftje, da bi bil dr. Rojic tiato petioije tudi priporoftal. Vse proSoje „Slov. jeza", kakor ona za zgradbo ceate cez Gradec, za zidanje moata «ez Reko pod Dobravo,za prelo2itev mitnice pri So«inem mostu, so se bile iz-rofiile pravnemu odsoku, cega? ud dr. Rojic niti bit ni. O njih ata poroSala v imenu pravnega odaeka dva druga slovenska poslanca; in dezelni zbor jo po njrju stavljene predloge tudi sprejel, ali dr. Rojic pn lej priliki niti uat ni odprl in proSenj nikakor in nikjer' ni priporofial. V toliko amo hoteli styarno popraviti izjavo „Slov. jeiw", da bi kedo ne mialil, di ao ae re6i v reanici tako godile, kakor ie opiauje ,Slov. jeiw. J PiSe se nam od nekod: WV zadnji sSo«i» ae neki dopisaik iz Brd, ki je gotovo dubovnik, pritozuje, da g. Likar, trgovee v Gorloi, posiljn po dezeli cerkvone tiakovine, ki ie tiakajo v Obiwsijevi. in no v Hilnrijanski tiakarni, katera je nekako du-bovenaka in katero fiisti dobioek je namenieu ea va-*,on katoliaki vavod — malo aemeniSCe. Tudi jaz Bern tega mnenja, da to ni prav. Kakor iliiim, je g. Obizzi dober narodnjak, in prav je tudi, da ga Slo-venoi podpiramo; ali mi, ki potrebujemo takib tiako-vtn, smo tudi dubovni, In zato raorarao pred viom naro<5evati ai jib tarn, kjer je naS zavod, Da le pa prav g. Likar zafiel naro6evati take tlakovine v 0« bizzijevt tiakarni, jc prav lahko uraevno; on je Sol za „Novo So«ow h, kakor ae mi pripoveduje, oi bilo in ni v Gorici skoraj uobenoga tako zagrizenega na-aprotnika Ptare ,So6oM in njenih aodelovaloev in na-roduikov, kakor je prav g, Likar, Prijateljo stare „So6e" in tudi malega aomeiiifi^a aem note! na to opozoriti, in oni bodo vze vedoll. kaj jim je atoritl; tedaj j M*?oji k »vojim», Misli a) Slava je navadno grob iftati — a Cait je malokedaj pot do slave. b) BoIjSi je umen npprljatey — kaker neumen pvijatelj. e) LjubRzcn do domovlne je ogenj, aamo i to rai-liko, da so nekoji tega ngnja oljo, ogljo, dr?a, ki gorijo, a drugi ae pri tern ognji — gtojejn, ali it kuhajo, ali si auiedke xaiigajo all ai jib hoficjo zaJl-gatl.... Tako moder mol. A le malo jib je razu-melo. d) Res mnogo ljudi jo, ki le zaradi tega berejo, da bi ne morali mialiti t e) Blabo, katero ljudje delajo, jib red no preiivl, a dobro ae redno e njimi pokopa, Drobnosti. 1. Konatantin veiiki koez. ruaki je videl nokdaj v cerkvi mladica, ki si je veduo last gladil in ae v malem zicalu ogledoval. Veliki knez razkaiSen od takega neBpodobnega vedeoja, vkaSo mla* dida po bozji alnibi vjeti, mu polovioe glave do go* lega oatriii in ga voditi po mesui reM: „Zg1ed bodi, kako so imajo kaznovati oni, ki ae gizdavo in o§abno vedejo v cerkvi, a na boijo Hluibo ne pazijo." 2. Nadlkofu burdegalakemu, ki je vmrl 1. 1845, je oglasil nekega due 8luga 2onsko proaefio podpore. „Je atara P" vprasa skof. „Okolu aedemdeaet let". „Je res potrebna*. wVsaj zdi ae". BDaj ji 25 frankov." ,Bode preobilno, premilostljivi goapod, — rokla je, da je zidinja". ^Tako! Daj ji toroj 50 frankov, ker vender le toliko v Skofa zaupa". 3. Neki lakomnik je zelo obolel. Ko ga dubovnik obiSSe, izprozi ao govor, da bi ae moral pvipravljati za amrt. nO preiastiti goapod, vakrikne radoatno la-komnik, komaj pricikujem amrti, kajti ti zdravniki ao brez veati. Ako bi bil bolan Se par dni, spravili bi me na beraiko palico 1" 4. nAli 8e no sramujeS, Jancz. da ae das li, taki hrast, tupati od avoje zene". „Zakaj bi ao aramoval ?l Saj mene ne boli — a njo veaeli*. 5. Jakob I., kralj angleiki, ravno ddpuativii od zaaliSsinja nekega poslanca re5e svojemu kanclerju Bakonu: „Lep je ta poslanec, in pa velik — kaj ne ? Kaj pa sodite o ojegovi glavi ?M „Veli6astvo", odgovori kancler, „veliki in lopi ljudje so navadno podobni Stiri — ali petnadstrponim hiiam: uiza nadstropja ae dobro dajajo v najem, a najviSe oataja redno—prazno". m****m ¦#%#»#» ii..........ii ¦¦ ¦ ¦!¦!¦............y^y^^y j Po kratki rabi prekoristno zobno distiio. J J ¦¦ « - ¦ I ¦ Nova amerikanska r < «¦ lepota giicerinova zobna crema ? If zob j " (zdra Aalodont giicerinova zobna crema < (zdravniako preiskana ) - & CO. - c. k. dvorni zalagatelj na Dunaju. Dobiva ae pri lekarnifiarjih parfumeurjih itd., 1 k«8 35 kr. — Y Gorici pri G. B. Pon- ^ toniju, A. de Gironooli, lekarni Karner in w . Cristofolettiju. a. ivw" V sjimih osmih !et5h po izoajdbt oft stotine prisaanj pridobila ai je: Rih. TRaertner-jeva tekoia fcaii-coska likavna mast za tavije. V eni roinati STetijo ae ieilji 0- ja^^^m kot zrcato, ne da bi jib krtacil. Pomaiej& sa caylji aamo • to raaatjo ia ˇ trenutkn postaoejo in ostanejo tadi crni in svetli aaj «a 8 dei. Mokftta jej niC ne Skodi, da ta mast zabrani cold, da ae ceflji tako lahko no premocyo. Priporo&i se potebno fflefc QuhovMioi, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, Iogtrjem in aploh mkorau. Pri e. ia kr. to-jakih jo ie data© ˇ natadi. — Taui konjaka oprara tiati m lept « tern maiitoai. Pofllja 86 preate po*: 8 aWvi* 1.80? 6 ekl. za 3 ia IS •». fa 480, Kamiftaa tonma RIH. GABRTNER, e. in kr. ˇojni atkarbovalac, Wieo, Oiaalastnaae 4. Prodaja te pri te«ih knpcib, usnjarjih in devljarjih. Y Goiici im* zafego: EMILIO GEN TIL!, Via Sigiort, « PBOPAJA PAP1BJA $ Tiskarna Palliekl v6»rici>-TraYBik6 jL2 Prodajaw pa najniii ceni vse, kar je po-treba ta pisanje in iolsko rabo. Tiskam knjige j in drugo. Imam ˇ zalogi tiakovine za ob5in-i ike Tiade, iolake, molitvene knjige, lisie ilu-[ strovane m za modo, aloYstreoa delft vseh | «9 »trok. | lwJ Tiakovine vsake trite se oakrbujejo tocno [#] ia najcenejie. njg Nadejaja te ninugih narocil ae priporocam ha « odlidnim ipoitoYanjem I M J-. JRallicii. j hi&)btow«m*m*ii*'- TuUt Slahaaja ntmTyiiLalfan!Sit-S- priporoca sc Tljudao pri visoko €astiti da-hovs&ui v unpravo rerkventh posod in oro4|a najuovejie obfike, kot: monstrane, ktlifatV it*, it* po najniiji ce»i. Sure itii poprait. t*r jib t Ognji p©-zlati in posrebri. 5« blegovoljno vpraSanje rwdovoljno odgovarja. ftUji Mip i^T^.tw a ptteat find! Rotoeidene Bastkleider A. IO.oO per Robe *"Bdet "JUJo. °Jnd 201SS dan F.brik-Depot 6. Hcanebar*; (K. a. K. Hoflieferart). Zfth.Cir Master tragefetnd. Briefe kmfen 10 kr. Potoji VELIKI TEDEN il VELIU M, spktavil ANDREJ MARUSIC, uiSitolj veritta na e. k. gimnsziji v Gorici, vdobivaso pri g. EDVARDU SEITZ, Yia Serainario, Na droboo in na debelo. Mm (l LOT v GORICI v RASTEUI; obilna in nmogovrstnA zaloga norimberSkib, galartterijskili, malih redi ia igrad. NaJTc^i iabor bJaga za razooiSeke (hitvzirarje) kr.imarje, devljarje in krojaie, potero molkov, ivet.h podob, roienkrance itd.; priporo^Sa bvojm Tplrko zalogo nres aii lepotifiij, tapecerrj, olep&evainog» papirju kakor tadt zlate in arebrne podhige za mrtva^Ue tmgpe po fabri-cnih co nab, veliko Z a logo a?eL in veliko zalogo icvljev vsnko worle za male in veJike ceoe in mo2e itd. Le Grifon e Houblon. POSEBNOST! VRTNA SEMENA \ 9tike vr§te in gotove dobrote. CENE tako nizkc, da se ni bati tekmovanja. Na drobno in na debelo. *mm ¦_imif vi«mmt«immmmmmM^mmiammm>magMmmm^m po AMr-jma siito- Toliko jarni tavodi kot zasebnifci priznali so la §kro-piloice kot najboy§e in primernejSe za Skropije nje tert proti peronosperi oli btrupeni rosi. — Posebno |ib priporo^a §e njih pripravnost in roSnost pri po-rabi in noanji. Ker so k take rude, katera ae oksi-duje ao tadi zelo terpeine. NataniSneja pojasniia o njih rabi in ceni podaja edini zaloznik u na Dunaji, ill Sechskrflgalgasse Stev. 16. Dobivajo se vLe zdaj v nekaterih boljSih prodajav-nieab Seleza. 60 bi jih hotel pa ie kdo imeti v razprodajo naj ae oglast. 3 1. marcem t. 1. preselil se je zdravnik Dr. Ernest Fratnich v hiso st. 14, II. nadstropje, Via Signori. Odiikovanje z svefivnih razstav: t Londonu 1862, Parizo 1867, na Dnnaji 1873 in apet y Parizn 1. 1878. §iia Ms? s pMiloiD i Mi Klaviiji za koncerte in za dom, kakor tadi pianini is alavno znano firme: Qott&ied Cramer, Willi. Mayer na Dunaji prodajajo se po 380 gl„ 400 gl., 450 gl, 500 gl., 550 gl, 600 gl. in 650 gl. Klavirji drugih firm po 280 350 gl.; pianini drugih firm od 350-600 gl. Dobijo ae vedno v A. Thierfelder-jevi prodajalnici in poaojilnici klaviijav na Dnnaji, VII, BturggaaB5 71. Izvrstuo pivo iz znaae TOVARNE PIVA V g5SS-TJ (§ta-jarsko) blizo Gradec-a prodaja v sodcih in boteljkah giavni zastopnik omenjenc tovarne, \ ia dei Vcttnrini Stev. 9. Ravno tarn dobijo se tudi naravna ogerska vina. NAZNANILO. Podpisana pofiastuje se p. n. kapcem naznanitf, da je kupila tOV&rilO piVd* V Puntillgam-U (prej Holt)ter jo zdrnzfla z ?2e obsWjego tOVaTIlO piva | v Gradec-u (prej Schreiner). {iH Zastopoik in opravnik omenjenih zdru^enih tovarn za mesto Gorico in dezelo je gosp. Esill Pinclierle, Via Barzelliai stev. 20. Podpisana zagoUvlja, da bode vsako narofrlo vestuo in natanjko zvr§ila. PRVA T0VAR51A PIYA Y GRADEC-U (druStvo brezioino), prej FRANC SCHREINER in sinovi. Gorica, 12. mar5a 1890. Izdajatelj in odjgovorni vrednik: M. KOBSIC. — Hilarijauska U&kanu v GoricL