PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poitoina ptočaM v gotovini
Abtl pottria t grappo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 229 (12.554)
Trst, nedelja, 28. septembra 1986
Življenjski pomen vezi z matico
BOGO SAMSA
V preteklih dneh so bili v gosteh republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije glavni uredniki vseh jugoslovanskih dnevnikov, političnih tednikov in raznih revij. Razpravljali so o vseh zapletenih vprašanjih, ki razdvajajo jugoslovansko javno mnenje in seveda še zlasti in poglobljeno o vsem, kar burka duhove v Sloveniji v odnosu z ostalimi jugoslovanskimi repubhka-mi in seveda obratno.
Spornih vprašanj ni malo: različni so pogledi na gospodarski razvoj, na reševanje krize. V Sloveniji se v o-spredje postavlja tržno gospodarstvo, pa vendar delitve niso tako preproste in ločnica različnih stališč ne teče po nacionalnih mejah. V bistvu gre za uspešne in podjetne in za one, ki u-stvarjajo izgubo. Prvi so za čim večjo vlogo trga, drugi pa seveda za solidarnost celotne skupnosti in za državno podporo. Dobra podjetja so v Sloveniji, v Srbiji in drugod, slaba podjetja - izgubaši so v Sloveniji, v Srbiji in drugod in njih logika ter zahteve so povsod podobne.
Mnogo je različnih pogledov na organiziranje partije, kot vodilne sile delavskega razreda, na mladinska gibanja, ustavne spremembe. Vse to je tudi za nas Slovence v Italiji zanimivo in moramo tem vprašanjem posvetiti večjo pozornost.
Vendar pa sta bila v središču zanimanja dva problema, ki neposredno in življenjsko usodno zanimata tudi nas.
Na prvem mestu je vprašanje slovenskega jezika, njegovega razvoja, obrambe, vloge v družbi. Ni bilo sicer ostro polemičnih tonov, toda direktor beograjske »Borbe« je na primer zastavil na videz preprosto in tudi logično vprašanje: Zakaj prevelika skrb za čistost jezika, saj ni nič hudega, če vdirajo v sosednje in sorodne jezike drugi izrazi: iz srbohrvaškega jezikovnega področja v slovenščino in obratno. S tem se jezika zbližujeta.
Dr. Kmecl ni imel v načelu nič proti obogatitvi jezikovnega fonda tudi na ta način. Vendar je treba biti zelo točen in jasen, ker je lahko škoda nepopisna.
Jezik je namreč osnovno delovno orodje, brez sporazumevanja in to točne izmenjave komunikacij, ni možen tehnični, ekonomski, znanstveni, strokovni, ni možen noben gospodarski in socialni napredek. Uporabljanje specifičnega, za ljudi nerazumljivega, jezika je v resnici manipulacija z ljudmi, odraz odtujenosti birokracije, pa naj bo državna, tehnokratska ali kakršna koli že.
Predvsem pa gre za načelno vprašanje razvoja sveta. V teku sta dve globalni težnji: koncentracija, poenostavljanje na osnovi linearnega tehnološkega razvoja. Vojaško strateško
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko Craxi vztraja z optimističnimi toni
PLI že grozi z vladno krizo če obdavčijo borzne zaslužke
SANDOR TENCE
RIM — Liberalci grozijo z vladno krizo, če se bo ministrski svet odločil za obdavčenje finančnih rent na borzi. To je včeraj spet odločno ponovil njihov tajnik Altissimo, ki je mnenja, da italijanski davčni sistem hi še »dozorel« za take ukrepe, »ki so lahko učinkoviti in koristni le v Ustili državah, kjer je davčni pritisk odraz produktivnih procesov in gospodarskega trenda«. Liberalci, ki so že z velikim negodovanjem »požrli« odlok o obdavčevanju državnih zadolžnic (BOT in CCT), se sedaj bojijo novih presenečenj in zato postavljajo roke naprej s kampanjo, v kateri bi radi izpadli kot edini zagovorniki »nenadomestljivosti« borze v sedanjem ekonomskem trenutku. Za obdavčenje tako imenovanih plusvalenc na borzi se znotraj vlade že nekaj tednov o grevajo socialisti in deloma socialdemokrati, republikanci so proti, medtem ko so demokristjani (kot vedno, ko so na tehtnici podobna vprašanja) močno razdvojeni.
V središču pozornosti političnega življenja je vsekakor še vedno finan
čni zakon, ki ga bo vlada sredi tedna predložila parlamentu. Komunisti očitajo zakladnemu ministru Gorii, da je izdelal »povprečen in bled osnutek, ki ne odraža dejanskega stanja v državi«, minister pa se izgovarja, češ da je naredil vse, kar je bilo mogoče, tudi spričo globokih razhajanj, ki so se pojavila v vladni koaliciji.
Če je Goria kolikor toliko pesimist glede gospodarskega stanja v državi, ostaja ministrski predsednik Craxi velik optimist. Ta njegov optimizem je prišel do izraza tudi včeraj v Neaplju na otvoritvi nekega novega trgov-
skega kompleksa, na kateri je predsednik vlade spet poudaril, da je državna ekonomija na poti popolne o-zdravitve ter da se družbene in gospodarske razlike med Severom in Jugom postopnima zmanjšujejo. Craxi je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi upravne krize, ki dejansko že šest let piesti neapieljsko občino. V kratkem, mogoče že sredi decembra, bodo kot znano v Neaplju spet upravne volitve. Datum volitev bodo določili takoj zatem, ko bo predsednik republike razpustil občinski svet in imenoval izrednega komisarja.
Skoraj 30 mrtvih v Bejrutu
BEJRUT — V krščanski četrti Bejruta Ašrafieh so bili včeraj srditi boji, ki so terjali najmanj 29 življenj. Kaže, da so vanjo vdrle prosirske čete, preoblečene v krščanske miličnike; med njimi naj bi bili pristaši bivšega in odstavljenega vodje krščanske milice Hobeike, ki sedaj biva v Damasku, in člani šiitskega gibanja Amal. šlo naj bi za prvi resen prestop »zelene črte« med vzhodnim krščanskim in zahodnim musl manskim delom mesta. V prvem je bilo ubitih 25, v drugem pa 4 ljudi, a ranjenih več kot 130. Z druge strani je falangistični radio »Glas Libanona« javil, da je bilo v vrstah muslimanskih napadalcev ubitih ali ranjenih okrog 200 mož.
Pred skupščino MDS
Kompromis
industrijskega
zahoda
WASHINGTON — Skupščina Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki se začne jutri, bo stekla v znamenju kompromisa. Včerajšnje zasedanje 7 zahodnih industrijskih držav (ZDA, Japonska, Z RN, Italija, Kanada, Vel. Britanija, Francija) se je namreč končalo brez stvarnega sporazuma, ampak le z načelno obvezo, da se bodo članice zavzele za »usklajeno gospodarsko rast« industrializiranega sveta, in to v nasprotju z vestjo, po kateri naj bi se petkov sestanek »peterice« o-menjenih držav (brez Italije in Kanade) zaključil ob nesoglasju.
Uradno sporočilo o srečanju sedmerice osvaja obe tezi. Najprej navaja, da gospodarstvo v državah z velikim trgovinskim prebitkom (Japonska in ZRN) napreduje, a da mora še bolj navzgor, kot to zahtevajo ZDA, z druge pa, da morajo države z obsežnim trgovinskim primanjkljajem (ZDA) skušati skrčiti deficit. Vse to naj bi prispovalo k stabilizaciji menjalnih tečajev, s tem pa k bolj usklajenemu gospodarskemu razvoju v svetu. Američani, ki so tako vztrajno zahtevali občutno znižanje eskompt-ne mere na Japonskem in v ZRN, so nekoliko popustili, toda Japonci in Nemci so jim prišl naproti s tem, da so načelno obljubili malenkosten popravek v tem smislu.
Sklenjena deželna konferenca v Gradežu
Pomemben prispevek SDGZ za razvoj obrti
VLASTA BERNARD
GRADEŽ — Več kot 500 udeležencev je tudi včeraj živahno spremljalo na čase polemični potek dela 1. deželne konference o obrtništvu, ki se je zvečer zaključila v kongresni palači v Gradežu. Če je bil njen prvi del posvečen predvsem nastopom politikov, javnih upraviteljev in strokovnjakov, ki so na osnovi opravljene raziskave podali natančno radiografijo razmer v deželnem o-brtništvu, so včeraj v več kot petdesetih posegih v razpravo prišli do izraza konkretni in živi p?roblemi o-brtnikov
Furlanija - Julijska krajina je ena redkih italijanskih dežel, ki je že pred več kot 20 leti poskrbela za specifično institucijo, ustanovo za razvoj obrti ESA, v korist razvoja obrtnega podjetja — je dejal njen predsednik Carlo Faleschini — sedaj pa je napočil trenutek, ko ji je treba postaviti pogoje za večjo učinko-
ka-
hi-
vitost, prožnost in domiselnost, s terimd gre odgovarjati na izzive trega proizvodnega razvoja. Poročilom predstavnikov kreditnih zavodov, med katerimi je bil tudi Karlo Mezgec za Tržaško kreditno banko, u-stanov, kot so Artigian Cassa, CON GAFI in COREGAFI, so sledili posegi predstavnikov deželnih stanovskih združenj Federazione regionale artigiani Friuli - Venezia Giulia, deželnega odbora ONA in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, za katero je govoril predsednik tržaške obrtniške sekcije Rado Andolšek. V svojem posegu, ki ga je začel s pHjzdravom v slovenščini, se je dotaknil številnih odprtih vprašanj, od tesnejšega sodelovanja med javno u-pravo in obrtniki, večjih pristojnosti, ki naj jih dobi ustanova ESA, odp>rave številnih birokratskih ovir, do specifičnega problema zastopanosti SDGZ v upravnem svetu ustanove ESA. Andolšek je govoril tudi o pro-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sinoči v Trstu v prvi tekmi košarkarske B lige
Več kot spodbuden začetek Jadrana z zanesljivo zmago proti Virtusu
Jadran je spodbudno začel nastope v drugoligaškem italijanskem prvenstvu. In ne samo zaradi povsem zaslužene zmage proti solidni ekipi, kot je Virtus iz Padove. Naši košarkarji so povsem zadovoljili zaradi velike požrtvovalnosti, borbenosti, odločnosti, zagrizenosti skozi vse srečanje. Kot smo večkrat zapisali, ko smo komentirali nastope naše ekipe v prijateljskih tekmah in na turnirju Alpe-Adria, smo bili že tedaj (kljub porazom) navdušeni nad telesno pripravo jadranovcev. In sadovi te zelo dobre pripravljenosti so bili vidni že sinoči v prvem prvenstvenem nastopu proti ekipi, ki uvršča nekaj zelo izkušenih košarkarjev, kot so Dalla Costa, Puntin, Coro.
Zaslužni za sinočnjo zmago (94:87) so prav vsi igralci, ki so se hrabro vrgli v boj. Mauro Čuk ni blestel samo, ker je dosegel 30 točk z izrednim procentom, bil je tudi odličen v boju pod košem, izredno dobro pa sta igrala tudi »zunanja« Marko Lokar, ki si je komaj opomogel po poškodbi, in Štefan Gulič, Marko Ban si je kaj kmalu prislužil štiri osebne napake in je večji del drugega polčasa presedel na klopi. V prvem polčasu pa je bil zelo točen pri metu (15 točk), pohvalo pa zaslužijo tudi vsi ostali, predvsem pa bivši Kontovelov košarkar Peter Štoka, ki je sinoči več kot zadovoljivo opravil krstni nastop v Jadranovem dresu. Skratka, Brumnovi varovanci si
v svojem prvem letošnjem nastopu zaslužijo več kot pozitivno oceno.
Ob vseh teh laskavih ocenah pa je tokrat odpovedal »šesti igralec« naše ekipe. To je občinstvo, ki se je sinoči odzvalo v nezadovoljivem številu. Bil je to prvi nastop naših fantov. Vsaj zaradi »radovednosti« je bilo pričakovati večji odziv navijačev, ki so bili vsa ta leta gonilna sila našega združenega moštva. Pa tudi oni, ki so sedeli na tribunah, so se ogreli, ko je bil izid za Jadran že »varen«. Naši fantje, predvsem mlajši, pa bi potrebovali pomoč svojih navijačev skozi vso tekmo, še posebno ko so v težavah. Upati je, da bo sinočnja zmaga spodbuda tudi za (B. Lakovič)
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Slovo od svinca
IVAN FISCHER
Včeraj smo se dokončno poslovili od svinca, na katerem smo ustvarjali Primorski dnevnik celih 40 let. Prva in druga stran današnjega dnevnika sta še zadnji, ki smo ju postavili v svincu, od torka bo celotni Primorski dnevnik postavljen v jotostavku. Tako se je zaključila druga velika jaza v tehnološki pre-osnovi našega časopisa, sedaj pa je pred nami še velika naloga sprotnega izpopolnjevanja elektronskega sistema, s katerim razpolagamo.
Vse se je začelo sredi leta 1983, ko smo staro rotacijo znamke Albert, zamenjali z novo švedsko ojj-set rotacijo znamke Solna. Kljub skrbi, ki so jo za starega Alberta imeli naši požrtvovalni rotativisti, je stroj kazal jasna znamenja dotrajanosti, tako da je postajalo ved-do bolj nevarno, da nekega dne ne bomo izšli. In tako smo nekega poletnega dne leta 1983 zamenjali rotacijo in hkrati spremenili tudi jor-mat. Z nekdanjega klasičnega velikega jormata smo prešli na tabloid.
Pred nami je ostajalo še veliko delo. Zavedali smo se, da bomo v srednjeročni dobi morali zamenjati tudi stavnico in preiti s svinca na jotostavek. Tudi to je bila nujna odločitev, saj so linotppi slej ko
prej obsojeni na skorajšnjo smrt. In takrat so se začele preglavice. Na tržišču je več sistemov, ki so namenjeni časopisom. Prodajalci so opevali vrline tega in onega, mi pa smo bili vedno v večjih dvomih, saj je naše znanje o jotostavku in elektroniki bilo zgolj teoretično. Obiskovali smo razne redakcije in stavnice, pogovarjali smo se s kolegi, ki so v to jabolko že zagriznili in postopoma smo si le ustvarili neko sliko ter se odločili za nakup francoskega sistema Solstice 2000, ki ga ponuja podjetje Cerci. Z izbiro sistema pa smo bili kljub vsemu le na začetku, tehnološke preosnove. Obnoviti je bilo treba prostore redakcije, da bi vanje lahko namestili ekrane in terminale, treba je bilo najti nove prostore za elektronsko stavnico, dokler ne odpravimo svinca, sedaj bo treba odpraviti stare stroje in preurediti prostore, da bi dokončno uredili stavnico, da o drugih oddelkih, ki so s tiskanjem časopisa tesno povezani, sploh ne govorim.
Ves ta čas je potekalo tudi strokovno usposabljanje tiskarjev in tudi novinarjev. Sistem imama v hiši približno leto dni in ves ta čas po teka prekvalifikacija tiskarjev in novinarjev z vsemi težavami, ki so s tem povezane. Popoln prehod na e-lektroniko je tudi priložnost, da povemo, da s tem še nismo odpravili vse
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Socialistični podtajnik ne zamuja priložnosti za uveljavljanje
Martelli je sprožil veliko ofenzivo PSI ki ji je glavni cilj »prodor« na levici
RIM — Stranka vlade in borbe. Nadaljuje Ber-linguerjevo geslo, ki je označevalo obdobje zgodovinskega kompromisa, je pred kratkim postalo vodilno geslo socialistične stranke, oziroma njenega podtajnika (in bivšega Craxijevega »delfina«) Claudia Martellija. Politik mladega in nežnega obraza, kot ga je imenoval neki ameriški časnikar, je z vrsto gorečih intervjujev postavil v dvom vso dosedanjo politično linijo PSI in odprl stranki nove perspektive »vlade in borbe«, ki so marsikoga presenetile, tudi znotraj samega rdečega nageljna.
Vse se je začelo v drugi polovici avgusta, ko je Martelli po zgledu nemških socialdemokratov, skoraj zmagoslavno naznanil, da so tudi italijanski socialisti proti nadaljnji uporabi jedrske energije in torej proti gradnji novih nukleark. To je bil začetek hrupne pohtične ofenzive, ki se je začela konec poletja in ki se bo nadaljevala, kot je napovedal podtajnik, do spomladanskega kongresa, ko bo Craxi zapustil predsedstvo vlade ter se vrnil v stranko. Protijedrski ofenzivi se je pridružila borba za pravičnejše davke, ki so jo socialisti z obdavčenjem državnih zadolžnic (BOT in CCT) že na pol zmagali. V teku pa so tudi kampanje za korenito reformo sodnega apa-
rata ter za preosnovo volilnega sistema. V ta sklop sodi tudi predlog za neposredno izvohtev predsednika vlade, ki je do milimetra prikrojen za Craxija.
Kot vidimo, smo torej v teh dneh priča vsestranskemu aktivizmu stranke, ki je bila do včeraj skoraj pasivno vprežena na voz petstrankar-ske koalicije. Martelli seveda ni Craxi, težko pa si je zamišljati, da bi lahko nekdanji »dalfin« tako prosto in doneče govoril brez privoljenja edinega in neposrednega voditelja stranke. Podtajnik je v preteklosti večkrat sprožil hude polemike (spomnimo se samo napadana ministrico Fal cuccijevo in na javno šolstvo) in se je moral nato, na pritisk Palače Chigi, skoraj vedno precej klavrno umakniti. Tokrat pa imamo vtis, da ni tako in da se za Martelhjevim aktivizmom skriva dolgoročna Craxijeva pohtična strategija, ki si je zadala vrsto ambicioznih ciljev. Mnogi voditelji SPI se namreč vedno bolj jasno zavedajo, da stranka s pičlimi 12 odstotki glasov ne more biti v nedogled odločilni politični dejavnik v državi in je lahko od časa db časa le »jeziček na tehtnici«, kot se dogaja sedaj, kar pa je v prvi vrsti posledica hudega volilnega poraza KD iz leta 1983 ter istočasno negativnega volilnega
trenda KPI.
V pluralistični demokraciji se moč vsake stranke meri po volilnem konsenzu. Če hočejo italijanski socialisti več odločati in več pomeniti kot danes se morajo nujno volilno okrepiti. Do včeraj je stranka s svojo protikomunistično in socialdemokratsko usmeritvijo težila samo proti političnemu centru ter s svojo politiko dvorila tako imenovanemu srednjemu sloju, pri čemer je skušala izpodjedati glasove predvsem krščanski demokraciji in njenim tradicionalnim laičnim satelitom. Danes pa je poverila MarteUiju naporno nalogo za »prodor na levo« za lov na komunistične glasove in predvsem za ustanovitev »velike« socialistične stranke z radikalci, socialdemokrati in zelenimi.
Ali je to samo prefinjena predvolilna taktika ah pa gre za novo pohtično in tudi idejno strategijo socialistične stranke, je v tem trenutku res težko napovedati. Samo čas bo pokazal, kam pravzaprav merita Craxi in zvesti Martelli. Ali na dodatno okrepitev socialističnega vpliva v sedanji vladni koaliciji, ki postaja za PSI iz dneva v dan bolj dušljiva ali pa na možnost, da bo Italija končno imela vlado brez demokristjanskih ministrov?	SANDOR TENCE
Pomemben prispevek SDGZ
Po vetu na zakon o gospodarskih sankcijah
Nadškof Tutu: Reaganu bo sodila zgodovina
• Življenjski
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je to poenostavljanje okrog dveh velikih strateških blokov, skušal maršal Tito genialno presekati z ustvarjanjem tretje skupnosti neuvrščenih.
Celoten svetovni razvoj pa je vedno temeljil na premagovanju različnosti, na dialektičnih nastopih in njih spopadu. Zato je za sedanje razdobje istočasno značilno obnavljanje vseh različnosti in predvsem utrjevanje narodov, narodnosti, obnavljanje že pozabljenih narodov, jezikov in kultur (v Evropi Baskov, Provansal-cev in podobno).
Taka vizija pa je trdna osnova za naš obrambni boj in velika vizija dolgoročne perspektive razvoja.
Drugo izredno pomembno vprašanje je skupni slovenski kulturni prostor in njegovo vključevanje v jugoslovansko enotnost.
Za nas Slovence v Italiji je to ključno vprašanje, saj je za nas odločilna podpora matice: matičnega naroda Slovenije in matične države Jugoslavije. V bistvu gre za dolgo let trajajočo že uveljavljeno prakso, ki jo je po obsežnih pripravah in razpravah formuliralo predsedstvo SZDL Slovenije v pred kratkim sprejetem uradnem dokumentu. Bistvo tega dokumenta je prav v tem, da nikogar ne ogroža, da temelji na obstoječih mejah. Pa vendar se čujejo kritike in v določenem delu jugoslovanskega tiska celo obtožbe o slovenskem separatizmu.
Tudi te stvari so bile v odkritem pogovoru pojasnjene in skupni zaključek je bil, da prihaja prepogosto do nerazumevanj tudi zato, ker se med seboj premalo poznamo.
Ta zaključek pa je še zlasti veljaven in važen v odnosu do nas, zamejskih Slovencev. Zavedati se moramo, da je Jugoslavija svobodno združenje različnih skupnosti, da v njej žive različni narodi in narodnosti, da nič doseženega, dogovorjenega ni večno in da je treba spoznanja stalno obnavljati in utrjevati.
V konkretnem primeru teh razgovorov in vloge sredstev množičnega obveščanja gre za spoznanje, da se o naših vprašanjih, o našem razvoju, boju za obstanek in podobnem, v jugoslovanskem prostoru premalo poroča. To so glavni uredniki pošteno priznali in v teku so razgovori, da se stvari popravijo. To je vsekakor njih dolžnost, kot je dolžnost celotne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, da skrbe za svoje dele, za skupnosti, ki žive izven državnih meja.
Toda to je tudi naša življenjska naloga, ki se je delno že zavedamo, ki pa je v stalnem razvoju življenja, političnih, mednarodnih, gospodarskih in kulturnih odnosov vedno važnejša in vedno bolj odločilna.
BOGO SAMSA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
blemu oživljanja kamnoseštva, o u-stanavljanju konzorcijev, še posebno za mednarodno kooperacijo, obrtniških con, o umetnostni obrti in o sodelovanju med obrtništvom in industrijo. »Prepričani smo,« je zaključil, »da je konferenca edinstvena priložnost za širok dialog, iz katerega maramo izluščiti spodbude za plodno delo v prihodnje. Predlagam zato, da bi ustanovili posebno komisi-
• SLOVO
NADALJEVANJE S 1. STRANI
naše težave. Tu mislim predvsem na prostorske in na jezikovne. O slednjih tu ne bi govoril, saj smo pred kratkim o tem vprašanju pisali, kar zadeva prostorske pa se kot redakcija Primorskega dnevnika zavedamo, da smo bralcem dolžni zajetnejši časopis, ne samo po obsegu, temveč tudi po vsebini. Nujno je okrepiti tako tržaško kot goriško kroniko, pomanjkljive so italijanske in mednarodne vesti, na kulturni strani pa je
jo, ki bi na osnovi materiala, zbranega na konferenci, sledila uresničevanju njenih predlogov in sklepov.«
Dopoldanski del razprave, v katero je sicer poseglo več kot 50 udeležencev (za SDGZ Silva Bogateč, Maja Furlan in Dušan Pangerc), je zaključil podtajnik pri ministrstvu za industrijo Giorgio Santuz, _
Odprto, mestoma polemično in zelo razgibano popoldansko razpravo je zaključil deželni odbornik za o-brtništvo Vinicio Turello.
treba v večji meri uresničevati koncept enotnega kulturnega prostora. Na tem delamo in prvi rezultati bodo vidni že pred koncem leta.
Seveda ostaja naš srednjeročni cilj Primorski dnevnik na 16 straneh. V sedanji zasedbi vsakodnevnim 16 stranem nismo kos, upajmo pa, da bomo v doglednem času zapolnili vrzeli v redakciji in tako v polni meri zadostili zahtevam naših bralcev, ki so nam dobro znane in s katerimi se v polni meri strinjamo.
IVAN FISCHER
JOHANNESBURG — »Mož, ki je tako širokosrčno delil sankcije proti Libiji, Poljski in Nikaragvi, se zdaj upira slehernemu učinkovitemu ukrepu zoper enega najbolj krutih političnih sistemov, kar jih svet pomni. Apartheid bo vsekakor odpravljen, njegove žrtve pa si bodo dobro zapomnile, kdo vse je k temu prispeval. Reaganu bo strogo sodila sama zgodovina.« Tako je včeraj južnoafriški temnopolti nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu ocenil ravnanje ameriškega predsednika, ki je z vetom preprečil izvajanje zakonskega osnutka o delnem gospodarskem bojkotu Bothovega režima. Kongres ZDA bo sicer o osnutku znova glasoval in ga tudi odobril, če se medtem ne spremeni številčno razmerje med zagovorniki in nasprotniki ukrepa.
Reaganova poteza je toliko bolj obsodbe vredna, ker osnutek ne predvideva strogih sankcij, saj je le kom-
promis med tistimi, ki hočejo oster nastop proti Pretorii in tistimi, ki so jim pri srcu le strateški interesi ZDA na afriškem jugu. Sicer pa se učinkovitost osnutka odraža že v izjavi samega Bothe, češ da izvajanje teh sankcij sploh ne bo prizadelo gospodarstva Južne Afrike. Za ostrejši bojkot se je zavzela tudi priznana južnoafriška pisateljica Nadine Gordimer. Na sedežu založbe Feltrinelli v Milanu, ki bo poleti 1987 izdala njeno knjigo »Hillela. A spot of nature«, je kandidatka za Nobelovo nagrado rekla, da je gospodarska osamitev Bothe edini način za odpravo apartheida. Evropo in Commonvvealth je pozvala, naj bolj pritisneta na rasiste in naj svojega kolebanja ne opravičujeta, češ, sankcije bi prizadele predvsem črnce. Mlačnosti je Gordimer jeva obtožila tudi Vatikan in papeža, katerih »molk o socialnih problemih, porojenih iz apartheida, je oklušujoč«. (dg)
OD SVINCA
Evropa si ustvarja vlogo v prizadevanjih za mir
Pogajalske možnosti na evropski celini s°, glede na nekatere novejše dogodke, ki tudi presegajo evropski okvir, vse bolj stvarne. To je kajpak koristno za našo celino, pa tudi za ves svet, na katerem Evropa že ves čas predstavlja pomembno in zapleteno politično vozlišče.
Na razorožitvenih pogovorih v Stockholmu so dosegli napredek, ki je videti majhen, je pa še kako pomemben. Nekateri trdijo, da je bil s tem prebit led oborožitvenega »iceberga« in imajo prav. Zagrebški »Vjesnik«. je domiselno napisal, da na Evropi »še zmeraj gorijo luči (upanja)...« Na pripravljalnem sestanku za konferenco varnosti in sodelovanja v Evropi, ki se je pričel na Dunaju, je gostitelj, avstrijski zunanji minister Jankowitsch, podčrtal, »da bo stockholmski rezultat brez dvoma vplival tudi na druga snidenja« in ga je ocenil kot »politično prvovrstno dejanje«.
Ukrepi, ki so jih sprejel v Stockholmu, izhajajo tudi iz svežnja predlogov, ki so jih dali predstavniki neuvrščenih in nevtralnih držav v Evropi leta 1984. Predlogi so temeljili na treh zahtevah: na odpravi jedrskega orožja, ki ostane najbolj nujen in je obenem strateški cilj neuvrščenih, na zmanjšanju konveniconalne oborožitve ter na tako rekoč nadzorovanih manevrih, ki naj bodo vedno najavljeni.
Srečanje v glavnem mestu Švedske je bilo sestavni del multilateralnih pogajanj o razorožitvi, ki imajo svoje središče na konferenci v Ženevi. Hkrati pa je pomenilo prvo fazo »konference o ukrepih za krepitev razorožitve, zaupanja in varnosti v Evropi«, ki jo je sredi januarja 1984 sklicalo 35 držav udeleženk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Na poznejši konferenci v Helsinkih so v sklepni listini potrdili dejavnost in cilje stockholmskega organizma.
Za razliko na primer od držav NATO so se neuvrščeni in nevtralci na pogovorih v Helsinkih o vprašanjih varnosti in manevrov zavzeli za otipljivejše rezultate. Niso namreč predlagali le razširitve že sprejetih varnostnih ukrepov, temveč tudi mere, s katerimi bi »omejili vojaške dejavnosti, vojaške sile in ustrezno opremljenost«, že tedaj so neuvrščeni in nevtralci v Evropi naglasili kot prvenstvene ukrepe omejitev števila vojakov, ki lahko sodelujejo v manevrih, ter prepoved nameščanja tako imenovane ofenzivne opreme na nekaterih območjih. Za razliko od stališč držav Varšavske zveze pa so neuvrščeni in nevtralci že tedaj navajali, da je treba storiti konkretne korake, da se omogoči nadzorstvo »in loco«. Izidi stockholmskih pogajanj so zdaj pokazali, da so ne-
uvrščeni in nevtralci pri nekaterih bistvenih vprašanjih predrli jez, ki so ga vsa leta branili predstavniki dveh blokov.
Pričetek dunajskega sestanka, na katerem se zdaj dogovarjajo o pripravah za novo zasedanje Evropske konference o varnosti in sodelovanju, tako imenovanega KVES, napaja svoj optimizem zlasti z rezultati v Stockholmu. Prozorno je, kako udeleženci sodijo, da so tudi predstavniki velesil v Stockholmu navsezadnje »morali« sprejeti stališča o manevrih in o ustrezni kontroli, kako je Evropa tudi ob tej priložnosti pokazala, da ne namerava biti lutka v igri in igračkanju velesil in kako so doseženi rezultati »dejavnik stabilizacije« v Evropi. Zaznavno je tudi mnenje, da bo zlasti konferenca v Stockholmu pripomogla k sestanku med Reaganom in Gorbačovom.
Ob tem preveva dunajsko dvorano tudi niz drugih ugotovitev, kajpak večinoma pozitivnih. Tako na primer opozarjajo, da je uspeh toliko bolj značilen, ker je šlo za čisto »vojaško materijo«, pomemben pa je tudi zategadelj, ker so z njim kar precej odskočili od ustreznega dogovora, sprejetega leta 1975 v Helsinkih, ki pa je bil v glavnem deklarativen in kaj malo obvezujoč.
Zanimivi pa so v vsakem primeru tudi stav-
ki, ki jih je v svojem pozdravnem govoru na Dunaju spregovoril o neuvrščenih in nevtralcih zunanji minister Jankoivitsch. Izhajajoč iz tega, da je helsinška konferenca leta 1975 jamčila vsem državam podpisnicam enakopravnost v procesu Varnosti in sodelovanja v Evropi, je sklenil, »da so majhne in srednjevelike evropske države dolžne aktivno sodelovati v polemiki med Zahodom in Vzhodom«. Svojo misel je razvil v smislu, »da je ta naloga še posebej pomembna za tiste države, ki so »po svojih družbenopolitičnih sistemih izključene iz logike spopada med Vzhodom in Zahodom« ter da so zategadelj prav »nevtralne in neuvrščene dežele poklicane prispevati sosedstvu z velikimi vojaškimi zvezami«.
Simptomi razjasnitve na evropski celini se začenjajo, sicer mukoma in počasi, le uresničevati. Dogovori o vojaškem nadzorstvu so lahko predznak za določene razorožitvene poteze, kar bi bilo dragoceno. Lani je šlo na svetu za oborožitev 985 milijard dolarjev, od tega nad 500 milijard v Evropi, kjer danes tako rekoč »služijo« 3 milijoni vojakov, ki jim je na razpolago sto tisoč tankov in okrog 60 tisoč letal. O orožju z jedrskimi naboji kajpak ni natančnih podatkov. Domneva se, da jih je na svetu okrog 60 tisoč.	MIRO KOCJAN
ŠOLSKI ZAVODI. srl
AgenAs
Ul. Imbriani, 6
TRST Tel. 040/630838 __________ Urnik tajništva: 9.30-12.30
VSE ZA LEPOTO
Z NAŠIMI TEČAJI SE USPEŠNO UVEDEŠ KOT:
•	FRIZER-KA • ESTETISTKA • MASER-KA
•	MANIKIRKA IN PEDIKIRKA • VISAGISTKA
ZA NEGO OBRAZA • LIČENJE - MAGUILLAGE
•	MODNA KREATORKA • FIGURINIST-KA
•	MODELIST-KA • ŠIVILJA, KROJILKA
•	TISKANJE IN RISANJE NA BLAGO
BODOČNOST Z INFORMATIKO
NE ODGOVARJAJ NEGATIVNO NA VPRAŠANJE »ALI ZNAŠ RABITI RAČUNALNIK?«
Na razpolago so tečaji na vsakršni ravni za:
•	OPERATERJE • PROGRAMATORJE
•	ANALISTE • PROCEDURISTE
Tehnično praktični tečaji potekajo z neposrednim uporabljanjem elaboratorjev.
Informacije in vpisovanje za šolsko leto 1986-87 na sedežu inštituta
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA
FRANCOŠČINA
NEMŠČINA
SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje tečaji PETER PAN za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. SV. FRANČIŠKA 6 - TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Naložbeni program slovenske industrije
Temeljito moramo spremeniti ustroj jugoslovanskega gopsodarstva, je postalo v zadnjih časih modno reklo, ki ga noben govorec ne pozabi omeniti, če le ima priliko za to. Modno je postalo to reklo predvsem zdaj, ko je na dlani, da se s tako gospodarsko sestavo, kakršno ima Jugoslavija, ne da kosati s tekmeci na svetovnih trgih. Zato je začela Jugoslavija snovati strategijo tehnološkega razvoja, ki pa je še ni, čeprav z njenim osnutkom že dolo pometajo v najrazličnejših zveznih pisarnah. Zadrega je seveda jasna. Taka strategija bi morala odgovoriti tudi, kje dobiti denar za tehnološko prenovo gospodarstva. Tega pa še tako lepo napisan in na vseh možnih ravneh usklajen dokument ne more prinesti. Torej velja začeti kar sam in ne čakati, kaj bodo kje uskladili. Tovarne naj same poiščejo možnosti za posodobitev, hkrati pa naj tudi same najdejo denar. Vendar pa je treba njihova prizadevanja podpreti in jim pomagati.
Zdi se, da je nekaj takega vodilo slovensko gospodarsko zbornico, da je že pred časom začela spodbujati svoje članice k modernizaciji. Toda doslej je vladalo v Sloveniji prepričanje, da tovarne niti ne vedo, kaj naj počnejo s to modernizacijo. Na "vseh ravneh" so namreč ugotavljali, da gospodarstvo nima pravih razvojnih programov in da za svoje zastarele izdelke nima nadomestil. Nedavna anketa, ki jo je opravila gospodarska zbornica, pa je pokazala, da imajo v tovarnah veliko razvojnih programov. Res je, da se skoraj ničesar ne ve o kakovosti teh programov za modernizacijo proizvodnje, toda samo dejstvo, da je kar tretjina gospodarstva s programi za prestrukturiranje že tako daleč, da se lahko z bankami in tovarnami opreme začne pogovarjati o posojilih in nakupih, je izredno presenetilo javnost.
Prav to javnost pa bi moralo presenetiti tudi to, da kar tretjina gospodarstva sploh ne ve, kako bi (in če sploh bi) modernizirala svoje zastarele obrate in da druga tretjina sicer ve, kaj bi bilo potrebno storiti, pa si v ta namen še ni ničesar uredila.
Silovita želja po obnovi slovenske industrije, kot so jo poimenovali v časnikih, bi morala biti razumljiva. Dejstvo, da je stopnja izrabljenosti in odpi-
sanosti strojev v slovenski industriji izredno visoka, neizpodbitno sili v modernizacijo. Odpisanost opreme je večja kot v ostali jugoslovanski industriji (v slovenski industriji je že 71 odstotkov opreme odpisane). Najbolj hudo je to, da je prav v izvoznem delu slovenskega gospodarstva odpisanost še večja kot sicer v celotnem gospodarstvu. Kljub temu pa je slovenska industrija uspešnejša kot jugoslovanska. Vendar tako ne bo šlo naprej, zato je treba nekaj storiti, kajti jasno je postalo tudi to, da se celo tisti del industrije, ki ima že dalj časa izdelane programe za tehnološko posodobitev svojih tovarn, še vedno muči s seveda najosnovnejšim vprašanjem -kje dobiti denar za posodobitev. Akumulacija slovenskega gospodarstva je tako majhna, da si z njo ne da veliko pomagati. Prej omenjena anketa je pokazala, da so naložbene namere (torej tiste, za katere so že izdelani programi) bistveno večje kot pa bo akumulacije v prihodnjih letih. Pokazalo pa se je še nekaj drugega: slovenska industrija tudi od uvoznih pravic, ki jih po nekakšnem zveznem razredu dobiva kot izvoznik, ne bo imela tolikšnih, da bi lahko uvozila tisto opremo, ki jo rabi. Rabi pa sodobno opremo, ki jo je doma zelo težko kupiti; večino jo je treba uvoziti.
Kaj zdaj, je vprašanje, ki se ne postavlja samo pred gospodarsko zbornico, ampak pred celo republiko.
Anketa, ki jo je naredila slovenska gospodarska zbornica, je pokazala, da bo gospodarstvo rado do leta 1990 začelo in večinoma tudi končalo več kot 500 naložb. Od tega bi največ denarja porabilo za opremo in stroje, le 26 odstotkov denarja pa za nove stavbe. Takšna sestava je zelo ugodna. Gospodarstvo sicer predvideva, da bo za naložbe samo lahko zbralo kar 54 odstotkov potrebnega denarja, vendar pa v zbornici menijo, da tolikšna naslonitev na svoje moči ni uresničljiva, ker gospodarstvo toliko akumulacije ne bo ustvarilo. Če bi namreč od nameravanih naložb sešteli samo najpomembnejše, se številka ustavi skoraj pri 1500 milijardah dinarjev (več kot 3,5 milijarde dolarjev). Nekaj denarja bodo že lahko zbrala sama podjetja, nekaj ga bo treba dobi-
ti v domačih bankah. Nekaj bolj pa se bo treba nasloniti na tuja posojila. Zato gospodarska zbornica predlaga, da bi si na zvezni ravni skušali zagotoviti posebne pravice za zadolžitev oziroma za uvoz potrebne opreme. S tem pa bo težko prodreti, glede na to, da so tudi v drugih delih države naložbena hotenja velika, in glede na to, da je Jugoslavija tako močno zadolžena. Toda slovensko gospodarstvo ima v rokah vendale močne prepričevalne ukrepe. Ne zahteva, da bi ji kdo ta denar podaril, zahteva le, da bi mu dovolili zadolžitev, samo pa bo dolgove poravnalo s povečanim izvozom. Drug tak argument je dejstvo, da je Slovenija najmanj zadolžena v Jugoslaviji in da je celo bistveno manj zadolžena, kot pa dopuščajo svetovni ekonomski normativi. Tretji element pa smo že navedli: velika izrabljenost in odpisanost opreme.
Kako bo jugoslovanska javnost reagirala na ta slovenski predlog? Najbrž ne bo najbolj navdušena. Toda, če hoče, da bo slovenska industrija še naprej juslovanski občni izvozni konj, bi takšne predloge morala sprejeti. Res pa je, da bi morali v Jugoslaviji nasploh hitreje odpirati vsakršne možnosti za naložbe v jugoslovansko gospodarstvo. Pri tem mislimo zlasti na naložbe tujih firm, ki bi jim morali omogočiti ugodnejše pogoje, da bi se začel naložbeni kapital stekati tudi v Jugoslavijo. Ali pa drug primer: jugoslovanska gospodarska politika je neverjetno okostenela, ko gre za privabljanje kapitala naših zdomcev. Nekateri trdijo, da je tega kapitala v tujini od 15 do 20 milijard dolarjev, Jugoslavija pa ga nikakor ne zna pridobiti za naložbe v gospodarstvu. Precej je tudi zasebnega denarja v domačih bankah, ki tam leži bodisi v dinarjih, bodisi v devizah, pa ga gospodarska politika spet ne zna spodbuditi, da bi ga začeli uporabljati za produktivne namene. Vselej se zaplete pri nekakšnih ideoloških vprašanjih (kot je na primer pred leti z idejo o uvajanju nekakšne oblike delničarstva), ki hromijo gospodarstvo. Dokler pa bo tako ostalo, bodo posamezna federalna gospodarstva prisiljena, tako kot zdaj slovensko, v zvezo po nekakšne dodtne pravice.
JOŽE PETROVČIČ
pismo uredništvu
Urnik galerije je nezanesljiv
Dolgo pričakovana Černigojeva galerija v Lipici je v javnosti vzbudila veliko zanimanja. Toda urnik, ki je na vratih galerije, ni prav nič zanesljiv in je vprašljivo, če si v terminu, ki je naveden, galerijo sploh lahko ogledamo.
S Tržaškega je namreč ob različnih dnevih prišlo že veliko ljudi, da si ogleda galerijo, a je bila zaprta. Predvsem starejši ljudje, ki nimajo osebnega prevoznega sredstva, so že nekajkrat prišli z avtobusom, a zaman. Tudi nekatere skupine šolarjev, ki so jih učitelji namenoma pripeljali, da bi jih seznanili s Černigojevo umetnostjo, so našli vrata galerije zaprta in so tako razočarani odšli. Tudi sam sem se s prijatelji našel v podobnih zagatah. Ogledali smo si sicer konje, saj so bila’ vrata hlevov na stežaj odprta, a to seveda ni bilo nadomestilo cilju obiska.
Kobilarno Lipica vljudno prosim, da poskrbi za ustreznejši oziroma zanesljivejši urnik, ki bo omogočal ogled galerije.
(sledi podpis)
Pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli
Zanimive in poglobljene razprave na temo »Na robu dveh kultur«
Konfekcije
»F A N Y«
Stefania Millo
vabi na ogled vseh
jesenskih in zimskih novosti
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE) - TEL.: 231118
CELOVEC — Včeraj se je na Obirskem pri Železni Kapli pričelo pisateljsko srečanje, ki je postalo že tradicionalno, čeprav je letos nekoliko drugače zastavljeno kot prejšnja leta. Srečanje prirejata Slovenska prosvetna
zveza in prosvetno društvo Valentin Polanšek z Obirskega.
Geslo letošnjega srečanja je »Na robu dveh kultur«. Referati, ki so jih včeraj podali Jaša Zlobec, Miran Košuta, Jani Oswald in Maja Haderlap
so razglabljali o kompleksnih odnosih med matično Slovenijo in Slovenci, ki živijo izven meja matice. Govor je bil tudi o tem, kakšni so danes odnosi med zamejskimi Slovenci in večinskim narodom države, v kateri Slovenci živijo. V referatih in diskusiji, ki so se je udeležili pisatelji iz Slovenije, Koroške in naših krajev, so pokazali, da obstajajo številna odprta vprašanja in da pride tudi do nesporazumov. Tu je na primer problem neke centralistične usmeritve v sami matici, ki ne prisluhne na probleme »obrobja«. Tu je nato problem ideoloških ustrojev, ki v praksi preminijo normalne človeške odnose med Slovenci ne glede na to kje živijo in kakšnih svetovnih nazorov so. Tu je še vprašanje oddaljenosti in slabe medsebojne informacije. Vprašanj je bilo seveda še drugih, to kar smo omenili so bila pa le osrednja izhodišča, iz katerih so referenti in diskutanti izhajali. Seveda ne smemo pozabiti na voljo, da se ideja o slovenskem skupnem prostoru konkretno uresniči in to v najkrajšem času. Gre za potrebo, ki so jo vsi prisotni jasno podali in se zanjo izrekli.
Srečanje na Obirskem je vsekakor odlikovalo neformalno razmišljanje za prijateljskim omizjem. Jasno smo občutili, kako potrebujemo takih pogovorov in da jih je na žalost še vedno premalo.
ACE MERMOLJA
Vrtanje karavanškega predora
Na jugoslovanski strani že gradijo karavanški predor. Do teh dni je rov v Karavanke dolg že 38 metrov
V sodelovanju z
muEisni. BomptJTERs*
TEČAJI INFORMATIKE
•	programski jezik COBOL
•	programski jezik BASIC
•	splošno knjigovodstvo
•	zakonsko knjigovodstvo
•	word Processing
»v bodočnost od teta 1919»
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
■■■ Philipp Vandenberg
Hetera
1
V istem času je imel Kserks, perzijski veliki kralj, svoj dvor v razkošnem šotoru, ki so ga barbari postavili sredi vojaškega tabora med rekama Melas in Asopos. Obdan od plemenskih knezov iz svojega spremstva, je sedel zdolgočaseno na svojem prestolu in gledal Mvolni ples dveh azijskih dvojčic, ki sta, ne starejši od desetih let in goli kot novorojeno jagnje, prikazovali eksotično oblečenemu voditelju vojske, kako se ženske med seboj ljubijo. Suženj je brisal znoj s čela kralja vseh kraljev, drugi mu je s pahljačo iz nojevih peres ustvarjal prijetno svežino. Medtem ko sta dekleti sopli in izpuščali orgiastične krike, je bila Kserksu veliko bolj všeč bujna ženska, ki je na njegovi desni vsa zavzeta ležala na preprogi. Ime ji je bilo Artemi-sia iz Halikarnasa. Opravljala je skrbništvo za svojega sina in poveljevala skupaj petim ladjam v ladijski zvezi barbarov. Njeni temni lasje so bili zvezani na tilniku in so ji padali v bleščečih pramenih na preprogo kot dolgi rep kakšne nisajske kobile. Artemisia se je oblačila kot Indijka, vabljive boke je ovijala v svilo, ki je segala do tal, okoli širokih prsi pa je imela le prozorno ruto, ki jo je na tilniku zavezala. Dve zlati kači, ki sta v brezštevilnih ovojih obdajali njena nadlakta, sta bili njen edini nakit.
Čeprav je imel Kserks s seboj najmanj tristo harem-skih žensk, državnim velikašem ni ostalo skrito, da je kralj vseh kraljev vrgel oko na Artemisio. Ta pa se je delala, kakor da ni opazila očitne kraljeve naklonjenosti, premikala je svojo široko medenico v taktu zamaknjenih dvojčic in globoko dihala, da je pohotni Ahemenid to pač moral opaziti.
Kralj je nestrpno zamahnil z rokami, naj se dekleti odstranita, in iz bleščečega bokala srknil gosti kutinin sok.
»Kaj imaš proti ljubezenski igri teh deklet?« je vprašala Artemisia in se vzravnala pred velikim kraljem. »V moji državi je za moške največji užitek, če gledajo ženske pri istospolni ljubezenski igri. Medejci to pač raje delajo z mladimi moškimi?«
»Molči!« je vzkliknil Kserks, ki je pred svojimi velikaši čutil, da so ga besede Artemisie izzivale. »Nismo prehodili pol Azije zato, da bi ob vznožju Olimpa gledali naga dekleta. Jaz, Kserks, sin Dareja, sem tukaj, da bi opral sramoto svojega očeta!« Ob teh besedah je njegov glas postajal vse višji in višji, in veliki kralj je začel kot majhen deček jezno cepetati po tleh.
Razpoloženje na dvoru velikega kralja je bilo do skrajnosti napeto, odkar je bil vihar porušil ladijski most čez Bospor. Po srečnem prehodu so se morali Perzijci sprijazniti še z enim udarcem usode. Boreas, skrajno nenavaden v poletnem času, je prihrumel s severa čez Egejsko morje in razbil nekaj sto perzijskih trier pred tesalijsko obalo. Štiri dni je divjal vihar in tudi medijski magi niso mogli umiriti vetrov s svojimi čarodejnimi pesmimi. Šele ko je den — kakšna predrznost žrtvoval helenski morski minfi Tetis, se je četrti dan vihar umiril. Od takrat je Kserks dvomil v vsemogočnost azijskih bogov.
»Dokler ne bomo premagali Termopil,« je rekel vojskovodja Mardonij, »naše ladjevje ne sme kreniti proti jugu. Naše ladje namreč potrebujejo kritje s kopnega, kopenska vojska pa je ogrožena brez našega ladjevja.«
Kserks je tleksnil s prstom. »Voditelji tujih ljudstev in državni velikaši, torej poslušajte generalove besede in svobodno povejte svoje mnenje. Podprite svojega kralja s pametnim nasvetom, kaj bi bilo treba storiti proti tem trmastim Helenom.«
Sidonijec Tetramnestos je izrekel pomislek, da imajo Grki sicer boljši položaj, da pa jih ne more biti prav veliko, že zaradi ozke globeli. Tako bodo morali Perzijci pač vrstiti napad za napadom, dokler oblegani Grki ne bodo uničeni.
»Kaj poročajo naši ugledniki?« je vprašal Kserks. »Kako velika je grška vojska, ki je zasedla termopilski prelaz?«
Mardonij je skomignil z rameni. »Dva naša najboljša človeka se nista vrnila. Verjetno ju je nasprotnik na neprehodnem ozemlju zvabil v zasedo. Zanesljivo pa Grki niso namestili veh svojih hoplitov pri Termopilah. Skrušen, o kralj vseh dežel, ležim pred teboj v prahu in ti ne morem dati boljšega poročila.«
»Obstoji samo ena pot,« je začel Aradijec Merbalos, »Grke moramo prelisičiti. Ali se umaknimo, da bodo zapustili svoje položaje, ali pa poiščimo odločitev na morju. Če bomo najprej uničili helensko ladjevje, bodo naše ladje lahko vzele na krov dovolj vojakov, odplule termopilski prelaz in jih nato spet izkrcale na kopno. Napada z obeh strani pa v globelih utrjeni Grki ne bodo vzdržali.«
Od J. do 7. oktobra na Velesejmu
Sejemska prireditev »Spazio 3« namenjena raziskavi in tehnologiji
V razpravo v občinskem svetu poseglo že 31 svetovalcev
Jutri glasovanje o občinskem proračunu in izvolitev novega pokrajinskega odbora
V tržaškem občinskem svetu se bo jutri zaključila razprava o proračunu za letošnje leto; bolje bi bilo reči, da se bo zaključila razprava o obračunu, saj je proračunski dokument »priromal« v občinsko skupščino, ko manjkajo le trije meseci do zaključka finančnega leta. Razprava o tem dokumentu se je nadaljevala tudi včeraj dopoldne s posegi 12 svetovalcev (skupno jih je sedaj spregovorilo 31), za jutrišnji zaključek pa je predvidenih še 15. K tem je treba dodati še glasovalne izjave vseh strank ter volitve raznih resolucij in osmih sklepov, ki so povezani s proračunom; predvideva se torej, da se bo jutrišnja seja zavlekla pozno v noč tudi v primeru, da bi ne prišlo do zapletov.
Na včerajšnji dopoldanski seji je predstavnik Tržaškega gibanja Paro-vel, ki je napovedal pravo vojno novi večini, poskusil prekrižati račune Staf-fierijevi koaliciji. Po svojem kratkem posegu je namreč zahteval od predsedujočega odbornika Serija, naj preveri število svetovalcev, ki so bili takrat v sejni dvorani (povejmo naj, da je za redno delovanje skupščine potrebna prisotnost najmanj polovice svetovalcev, to je 30). Predsedujoči Seri je tokrat ubral drugačno pot od dosedanje prakse; dovolil je, da je med preštevanjem prišlo v sejno dvorano še deset
svetovalcev, ki so se zadrževali na hodnikih, medtem ko so po dosedanji praksi občinski uslužbenci ob takih primerih zaprli vrata in vsakomur prepovedali vhod; glavni občinski tajnik je tako preštel 34 svetovalcev, medtem ko jih je bilo v trenutku Parovelove zahteve v sejni dvorani le 24, torej premalo, da bi se seja lahko nadaljevala. Predsedujoči Seri je tudi takoj na začetku tega spora hotel prekiniti sejo za deset minut, ker je bil v očitni zadregi kako ukrepati, ta predlog pa je nato umaknil. Svetovalec Parovel je v luči rezultata vsekakor zahteval, da se mora skupščina izreči o takem izidu, oziroma da mora glasovati o prekinitvi, potem ko je bilo v trenutku njegove zahteve v sejni dvorani le 24 svetovalcev. Predlog je bil zavrnjen z glasovi kompaktne večine, medtem ko sta se KPI in MSI vzdržali pred glasovanjem; seja se je tako nadaljevala.
Včeraj so v razpravo posegli svetovalci D Alessandro (KD), Monfalcon (KPI), Gambassini (LpT), Di Giorgio (MSI), Pangher (KD), Ponis (KD), Parovel (TG), E. Pacor (KPI), Cernitz (KD), Dolcher (LpT), Hikel (KPI) in Camber (LpT).
Ob robu te razprave gre zabeležiti, da v demokristjanskih vrstah rasteta nejevolja in razočaranje nad doseže-
nim sporazumom, ki za KD ni med najbolj ugodnimi; nasproti naj bi si stala nekako dva tabora: tisti, ki se zavzema za predčasne volitve in tisti, ki se poteguje za odborniška mesta; an-dreottijevci so že dali vedeti, da niso zadovoljni z delovanjem enotnega strankinega tajništva, zaradi česar se nameravajo umakniti iz političnega vodstva stranke; beležijo pa se tudi izjave predstavnikov drugih strankinih struj, ki skušajo vse minimizirati. Dejstvo je, da se v KD po zaključku politične krize na Občini in Pokrajini nekaj premika, pri čemer naj bi bili najbolj aktivni predstavniki še do pred kratkim najmočnejše morotejske struje, ki kaže največje znake nezadovoljstva.
Jutri pa se bo sestal tudi pokrajinski svet, ki bo najprej vzel na znanje odstop predsednika Marchia ter nato izvolil njegovega naslednika; na osnovi sporazuma bo predsedniško mesto prevzel demokristjan Locchi, podpredsedniško pa republikanec Cervesi; izvoljen bo tudi novi odbor, nakar se bo pokrajinska skupščina morala spoprijeti s proračunskimi dokumenti, ki jih mora odobriti pred koncem meseca; predvideno je zato, da se bo pokrajinski svet ponovno sestal v torek že ob 16. uri, po potrebi pa tudi v sredo, 1. oktobra, ob 18.30.
Včeraj je bila na tržaškem razstavišču dobro obiskana tiskovna konferenca, na kateri je predsednik velesejemske ustanove Gabrio Hermet predstavil sejemsko prireditev, namenjeno raziskavi in tehnologiji »Spazio 3«, ki se bo odvijala v velesejemskih prostorih od 3. do 7. oktobra. Tudi letos bo prireditev potekala pod uveljavljenim geslom »Kompjuter v pomoč družbi«.
Uvodoma je Hermet podčrtal namen organizatorjev, da ob visoki ravni manifestacije vključijo v njen okvir tudi celo serijo pobud z namenom, da približajo obravnavo problematike tudi širši publiki. »Radi bi utrdili most med svetom znanstvene raziskave, ki je v Trstu naletel na posebno plodna tla, in študirajočo mladino,« je med drugim dejal predsednik velesejemske ustanove Hermet.
Letos se bo prireditev »Spazio 3« odvijala že tretjič, v primerjavi s prejšnjima letoma pa so letos organizatorji dosegli nekaj pomembnih uspehov; zvišalo se je število razstavljavcev, razstavni prostor pa se je skoraj podvojil. »Avtomatizacija uradniškega dela«, »Komunikacije« in »Specializirano založništvo« bodo temeljni argumenti razstavljavcev, tokrat pa so organizatorji sklenili tudi prikazati delo pomembnih raziskovalnih ustanov, ki delujejo v našem mestu. V paviljonu F bodo tako svoje delo predstavili Center za teoretsko fiziko, Astronomski observatorij, Družba za informatiko
FJK, Center za znanstvene raziskave in Tržaška univerza. Na prireditvi bo letos prvič sodelovala glasbena koordinacijska skupina »II pošto delle fra-gole«. Pripravila je srečanje »Epistemologija, tehnologija in glasbena terapija«, kjer bo govor o teoretski obravnavi možnosti vključitve glasbe v terapevtske in socialne namene.
Pomembno mesto so tudi tokrat organizatorji namenili izobraževanju, saj so v paviljonu za raziskave uredili učilnico, kjer si bo 800 tržaških dijakov ogledalo posnetke in serije diapozitivov o sinhrotronu ter o Centru UNIDO.
V okviru sejemske prireditve »Spazio 3« so tudi letos priredili celo serijo konferenc in okroglih miz o informatiki, telematiki in raziskovanju, kar bo pritegnilo v Trst več vidnih specialistov s teh področij. Izmed vseh argumentov pa bosta posebne pozornosti vredni predavanje o izvozu informatike v vzhodnoevropske države ter okrogla miza — vodil jo bo novinar Nuccio Fava — na kateri bo govor o enoletnih uspehih raziskovanj v Trstu in o smernicah nadaljnjega razvoja.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so spregovorili tudi številni predstavniki zgoraj omenjenih ustanov, ki so prisotnim novinarjem obrazložili razloge, zaradi katerih so sklenili pristopiti k izpeljavi te, za naše mesto pomembne manifestacije.
pismo uredništvu
Spoštovani gospod urednik!
Primorski dnevnik je pred dnevi objavil pismo uredništvu tržaškega občinskega svetovalca KPI Stojana Spetiča v zvezi z zadnjimi dogodki na občini. Pismo načenja problematiko, ki je nedvomno vredna poglobitve in je torej ni mogoče obravnavati v nekaj vrsticah. Kljub temu pa bi želel opozoriti, da na to problematiko ni mogoče gledati samo z ozkega stališča ene ali druge stranke, ampak se moramo predvsem vprašati, katere so pozitivne in negativne plati s široko manjšinskega gledišča.
Res je sicer, da je včasih lažje presojati dogodke, ko le-ti sodijo že v zgodovino. To dokazuje tudi sam Spetič, ko v svojem pismu označuje "afero Hreščak" kot pomembno zmago nad konservativnim meščanstvom, ki so jo izbojevale napredne demokratične sile sredi šestdesetih let. Tedaj njegova stranka ni bila takega mnenja, saj je ocenila, da je bila preosnova tržaškega občinskega odbora v okviru levosredinske večine "izvedena v znamenju protikomunizma in ločitve delavskega gibanja" (DELO, 15/1965) in da "izvolitev Hreščaka v občinski odbor ne bo prinesla Slovencem nikakršnih izboljšav" (DELO, 15/1965).
Z veseljem ugotavljam, da danes Spetič povsem drugače presoja tiste dogodke in potrjuje, da so bili "pozitivno dejanje". Vprašujem pa se, ali se Spetič pri presojanju zadnjih dogajanj ne vrača k merilom, ki jih je KPI uporabljala pred dvajsetimi leti. Ne dvomim, da igrajo meščanske in konservativne sile, ki Slovencem niso naklonjene, še vedno veliko vlogo na tržaš-
kem političnem prizorišču. To je stvarnost, s katero se moramo tudi kot manjšina soočati, ker pač živimo v Trstu in žal ne v razmerah, ki bi ustrezale našim željam. Grobo rečeno, obstajata dve možnosti: iskati konstruktiven dialog z danimi sogovorniki in ob tem nekaj doseči v korist manjšine (npr. črtanje preštevanja manjšine iz uradnega programa novih uprav, razpis jusarskih volitev, slovenski napisi na pomorski postaji, slovenska glasba v CCA, podpore slovenskim ustanovam in organizacijam itd.) ali pa apri-oristično odklanjati vsakršno sodelovanje v pričakovanju boljših časov, v upanju, da bomo do takrat kot manjšina preživeli.
Slovenska skupnost je tokrat izbrala prvo možnost, tako kot je pred dvajsetimi leti izbrala sodelovanje z levim centrom. KPI kot velika italijanska opozicijska stranka dogodke očitno ocenjuje drugače, tako danes, ko Spetič govori o "obnavljanju zloglasnih črnih koalicij... v vzdušju protislovenske in protikomunistične histerije", kot že pred dvajsetimi leti: 'Od operacije preosnove je ostal le protikomunizem, ostalo je strumentaliziranje slovenske narodne manjšine" (DELO, 15/1965). S ponavljanjem teh stališč Spetič zreducira interese slovenske manjšine na interese komunistične partije, kar seveda ne odraža pluralistične stvarnosti Slovencev v Italiji in ne more biti poštena osnova za iskanje enotnosti pri reševanju naših skupnih vprašanj.
Pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej
Ena ovira manj na poti k uresničitvi socialno-športnega centra v Lonjerju
Prejšnji teden so predstavniki zadruge "Lonjer-Katinara" predstavili na Tržaški občini načrte za izgradnjo socialno-športnega centra v Lonjerju, ki naj bi ga gradili na podlagi prispevkov, ki jih je Kraška gorska skupnost dodelila tema dvema vasema kot delno odškodnino za škodo, ki bo nastala z izgradnjo hitre ceste na tem področju.
S predstavitvijo načrtov se je tako zaključil prvi del izredno težke poti, ki so jo Lonjerci in Katinarci pričeli že pred skoraj tremi leti, ko je Tržaška občina zavrnila prvi načrt in zahtevala izdelavo podrobnega načrta za področje, kjer naj bi stala nova stavba. Tak predel v središču Lonjerja je bil namreč po splošnem regulacijskem načrtu rezerviran za športne in socialne dejavnosti in za izgradnjo novega otroškega vrtca v vasi.
Načrt za nov center in podrobnosti sta pripravila arhi-
tekt Bronzini in inženir Capobianco iz studia Arco, predvideva pa dvorano-telovadnico, kjer bo mogoče postaviti regularno igrišče za odbojko in kjer se bodo lahko odvijale razne večje prireditve, saj bi bil to prvi primeren velik pokrit prostor v Lonjerju in na Katinari za obsežnejše manifestacije. Poleg tega sta predvideni dve večji dvorani s klubskimi prostori ter soba za razne dejavnosti, poleg slačilnic in parkirnega prostora v pritličju pod dvorano. Celotna stavba in pa večji zunanji prostor bosta stala na tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki ga je zadruga odkupila v središču Lonjerja. Zadrugarji upajo, da bodo tržaški občinski tehnični uradi v čimkrajšem času odobrili načrte, saj so bili narejeni tudi na podlagi pripomb, ki so jih izrekli med predstavitvijo prvega in tega načrta.
R. Pečar
Na Krasu je trgatev v polnem teku
Trgatev na Krasu je v polnem teku. Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je bilo včeraj po vinogradih vse živo: bojazen pred nenadejanim dežjem je trgačem vlila dvojnih moči. Tokrat smo se zglasili v Zgoniku, kjer si vinogradi kar roke podajajo. Najprej smo naleteli na Petričeve, ki so se na težko obloženem vozu vračali iz vinograda v klet. Povedali so nam, da bo pridelek kljub govoricam o nizki sladkorni stopnji grozdja vendarle zadovoljiv. Le nekaj korakov stran so obirali grozdje Žigonovi in tudi tu je bilo razpoloženje kar pravšnje, trgali pa bodo še danes. Še malo dlje se raztezajo trte Krnjelovih, a le-te smo zalotili baš pri kosilu in razigrana druščina trgačev je vabila h kozarcu in prigrizku - komaj smo se uprli skušnjavi... Trgači so v vinogradu vse do mraka, danes pa spet, dokler zadnji grozd ne bo obran, (jb)
V ponedeljek, 6. oktobra seja skupščine KGS
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala na sedežu Skupnosti (Sesljan št. 56/B) v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18. uri. Na dnevnem redu bodo, med drugimi točkami, tudi pregled obračuna za poslovno leto 1985, odobritev proračuna za poslovno leto 1986 ter ratifikacija sklepov, ki jih je upravni svet sprejel s pravno močjo skupščine. Vzeli bodo tudi na znanje imenovanje F. Visenti-nija za podpredsednika ter razpravljali o službenih odškodninah in sejninah.
Vpisovanja so še odprta
Baletna šola SSG stopa v novo sezono
Baletna šola, ki deluje že vrsto let v sklopu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bo imela v sredo, 1. oktobra, prvi sestanek z gojenci in njihovimi starši, da se pogovori o tem, kako naj bi šola v novem šolskem letu delala, o urniku vaj in o vsem, kar pač k delu takšne šole spada.
Vpisovanje v šolo ni še končano ter imajo zamudniki še čas, da se vpiše-
Zlata poroka v Dolini
zvestobo - in besedo tudi držala: pogumno sta se prebila skozi lepe, a tudi bridke trenutke, s katerimi jima življenje ni prizanašalo, in danes sta tu, čila in čvrsta, ko zlata poroka krona njuno skupno življenje. Zlatoporočen-ca, rojena leta 1914, prijatelja že od mladih nog, sta pred oltar stopila leta 1936. Narodna zavednost ju je bodrila v težkih letih vojne vihre, a tudi to je prešlo in ustvarila sta si družino, odprla jestvinsko trgovino in življenje je teklo dalje, vse do današnjega prazničnega dne, ko se jih z ljubeznijo hvaležno spominjajo svojci in prijate-
lji*
Se na mnoga leta!	^
Pri Žerjalovih na št. 348 v Dolini je danes na moč slovesno in praznično, kako tudi ne, saj prav danes poteka petdeset let, odjcar sta si Marija Sancin in Franc Žerjal obljubila večno
jo, ali da jih starši vpišejo v to šolo, ki skrbi, kot je v oglasu v zvezi z vpisovanjem poudarjeno, za plesno izobrazbo, gracioznost in vitkost ter za srečanje z gledališčem in novimi prijatelji.
Šolo bo, kot že doslej, vodil baletni mojster in koreograf Janez Mejač iz Ljubljane, ki namerava gojence razdeliti v dve skupini: eno, namenjeno novincem, drugo pa tistim, ki so baletno šolo že obiskovali.
"Kriza, s katero se že vrsto let resno sooča tržaško gledališče, je imela svoje posledice tudi za delovanje naše baletne šole. Vse je kazalo, da bomo šolo sploh ukinili, ker pač ni denarnih sredstev. Prav starši in gojenci so bili tisti, ki so izrazili željo, da šola nadaljuje z delom. Tako smo začeli z vpisovanjem," nam je po telefonu povedal Janez Mejač. "Upamo, da se bo v teh dneh vpisalo še kaj gojencev, da bomo v sredo res lahko začeli, najprej z načrtovanjem, nato pa tudi z resnim delom in vajami."
Res bi bila velika' škoda, da bi v Trstu izgubili to baletno šolo, ki je v času svojega delovanja pokazala že lepe uspehe. Zato opozarjamo zamudnike, da se čimprej vpišejo, da bo lahko ustanova začela s svojim delom. Vpisovanje poteka na upravi SSG v Ul. Petronio 4.
Obilo zabave v Boljuncu s »svetoivanskimi prijatelji«
Nova sezona: prvi sestanki, prve vaje, prva gostovanja. V petek, 26. septembra, je KD France Prešeren imelo v gosteh tržaško gledališko skupino "Arniči di S. Giovanni". Skupina se je prvič predstavila publiki leta 1978. Zaigrala je že veliko veseloiger, vedno v tržaškem narečju. V Boljuncu smo si lahko ogledali komedijo Uno sguardo da sotto il ponte, ki jo je režiral Giuli-ano Zannier, napisal pa Roberto Gren-zi. V smešni, satirični obliki nam komedija prikaže, kako se lahko človek zadovolji z malim, ali pa kako sebičnost prevlada nad njim. Tudi nepomembna bitja, na primer dva reveža brez strehe nad glavo, ki živita iz dneva v dan in za katera se življenje ne bo spremenilo v boljše, sta sestavni del naše družbe, kateri moramo, če je le mogoče, pomagati. Večkrat pa se za take ljudi ne zmenimo, oziroma ne pomislimo, da so tudi oni ljudje in da mi pravzaprav ne živimo tako slabo. Zaradi svoje vsakdanjosti, zaradi svojega načina življenja večkrat ne vidimo, kaj je okoli nas.
V petek, 3. oktobra, bo imelo bo-Ijunsko kulturno društvo v gosteh drugo tržaško skupino, in sicer Ex allievi di Toti, ki se nam bo predstavila s komedijo, vedno v tržaškem narečju, Una cheba de mati.
Ta dva večera je društvo priredilo predvsem zaradi tega, da nudi tudi vaščanom italijanskega porekla svoj prostor v vasi, pa tudi da se vzpostavijo novi stiki s temi gledališkimi skupinami.
Preživeli smo zabavni večer in zato yas KD F. Prešeren ponovno vabi v petek, 3. oktobra, na uro in pol zabave in smeha!
Magda Švara
Obvestilo KGS kmetovalcem
Z enim izmed zadnjih deželnih zakonov je bila obnovljena dodelitev dopolnilne odškodnine kmetovalcem na goratem področju za petletje 1986/1990.
Prošnje za dopolnilno odškodnino je treba predstaviti na ustreznih tiskovinah, ki so na razpolago na Gorski skupnosti do vključno 13. oktobra 1.1.
Na Gorski skupnosti in pri kmečkih sindikalnih organizacijah bodo zainteresirani dobili potrebne informacije glede potrebne dodatne dokumentacije in glede izpolnitve prošenj.
Tiskovna konferenca tržaške sekcije WWF
Gradnja sinhrotrona pri Bazovici nesprejemljiva z družbenega, ekološkega in znanstvenega vidika
Gradnja sinhrotronskega svetlobnega generatorja na lokaciji T 8 pri Bazovici bi zahtevala previsoko ceno tako z družbenega, kot z gospodarskega in z ekološkega vidika. Bila bi v nasprotju s težnjami postindustrijske družbe, ki mora težiti k največji racionalizaciji uporabe prostora še zlasti na območjih kot je tržaško, kjer je razpoložljivost zemljišč omejena. Predvsem pa na osnovi dosedanjih študij ni jasno, kakšno je razmerje med izdatkom (v najširšem smislu besede), ki bi ga gradnja takega generatorja zahtevala, ter med dohodkom (tudi tu v najširšem pomenskem smislu besede), ki bi ga stroj ustvaril.
To so sintetično razlogi, zaradi katerih tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF nasprotuje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Ugovore in stališča organizacije, ki se zavzema za ohranitev naravnega okolja na našem planetu, sta z različnih vidikov na včerajšnji tiskovni konferenci orisala arhitekt William Starc in fizik Alessandro Marvin ob prisotnosti odgovorne za tržaško sekcijo Lie Brautti.
Arhitekt Starc je razčlenil problem predlagane lokacije predvsem z urbanističnega vidika. Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da je območje pri Bazovici, označeno s siglo T 8 velikega ekološkega pa tudi družbenega in gospodarskega pomena. Ko je občina z odobritvijo variante 44 regulacijskemu načrtu sprejela predlog znanstvene komisije, ki je izbirala lokacijo, pa se je v bistvu odpovedala svoji specifični pristojnosti načrtovanja razvoja teritorija. In to je tem huje, če upoštevamo, da v komisiji, ki je izbirala lokacijo ni bilo nobenega urbanista.
Gradnja svetlobnega generatorja na območju T 8 pa bi tudi zahtevala dodatno gradnjo infrastruktur (od cest do parkirišč in drugih potrebnih servisov), kar bi nujno povečalo stroške. In med te gre všteti tudi škodo, ki bi jo skupnost imela, ker ne bi sanirali z ekološkega vidika že močno načeto območje AR 1, ki je bilo prvotno namenjeno pospe-ševalniku.
Te aspekte vprašanja je treba preučiti. O dokončni lokaciji pa bo mogoče odločati šele, ko bo izdelan podrobnostni načrt, iz katerega bodo jasno razvidni tako izdatki kot dohodki.
Pa tudi s strogo znanstvenega vidika je načrt svetlobnega generatorja vprašljiv. Predvsem ni jasno, je poudaril Alessandro Marvin, čemu je stroj namenjen: samo temeljnemu znanstvenemu raziskovanju ali pa tudi tehnološkim aplikacijam? Iz dosedanjega načrta tega ni mogoče ugotoviti. Iz te nejasnosti izhaja še vrsta drugih: kateri bodo uporabniki stroja; ali je načrtovani svetlobni generator dovolj prožen, da ga bo lahko uporabljala ob fizikih tudi industrija? In čemu je potrebna površina 45 hektarov, ko bi 10 hektarov povsem zadostovalo in bi nudilo zadostno rezervo tudi za večanje sinhrotrona?
Gre za vrsto vprašanj zaenkrat brez odgovora. Kot tudi ni odgovora na vprašanje, zakaj ne bi sinhrotronskega generatorja zgradili pod zemljo, saj ima med drugim kraški kamen tudi to lastnost, da bolje vpija žarčenje kot cement. Sinhrotron pod zemljo bi torej jamčil večjo varnost, bil bi cenejši, ker ne bi zahteval tako debelih cementnih varnostnih zidov, predvsem pa ne bi terjal tolikšnega odkopavanja. Izkušnje drugih držav kažejo, da je tak načrt s tehničnega vidika uresničljiv. Še več morfološke značilnosti območja AR 1 so veliko ustreznejše od značilnosti območja T 8.
In tudi izgovor, da je lokacija AR 1 premajhna in preblizu ceste po mnenju Marvina ne drži, še zlasti dokler ni jasno, kakšne naj bodo značilnosti načrtovanega stroja.
Skratka, po mnenju Marvina sploh ni nujno, da se sinhrotron gradi na zemljišču T 8, predvsem pa tvegamo, če cilji načrta ne bodo jasni, gospodarsko nerentabilno naložbo z neprožnim strojem, ki bi s tehnološkega vidika kmalu zastarel.
Sestanki KPI z družbenimi silami
V zvezi z rešitvijo tržaške politične krize in z negativno oceno, ki jo komunisti izrekajo glede možnosti, da bi nova večina lahko izrazila tisto jasnost izbir in enotnost namer, ki so potrebne za preporod Trsta, so se v prejšnjih dneh nadaljevali sestanki vodstvenih organov KPI z družbenimi silami iz naše pokrajine. Po sestanku s predstavniki Zveze industrijcev je KPI obrazložila svoja stališča in svoje osnovne politične in programske predloge za napredni preokret pri vodenju mesta predsedniku Zveze male in srednje industrije Cuccagni, predsedniku Zveze trgovcev Donaggiu, predsedniku SKGZ Racetu in delegaciji predsedstva ter delegaciji tržaške sindikalne federacije CISL, ki jo je vodil tajnik Tersar. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanjem jasnosti in enotnosti gospodarske politike ter problemu kompetenc — proti lotizacijam — pri imenovanju vodstvenih organov drugostopenjskih ustanov.
Jutri v zgoniški občini brez občinskih služb
Ob prazniku patrona sv. Mihaela, ne bodo delovali jutri občinski uradi, otroški vrtci in naslednje občinske službe: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, pomožno osebje po šolah in smetarska služba, (bs)
• ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA vabijo svoje člane na večer ob odhodu generalnega konzula SFRJ Mirošiča in konzula Nabka na novi delovni mesti. Poslovilna večerja bo v sredo ob 19. uri v prostorih DESPRAL pri Domju. Vpisovanje na krajevnih sekcijah ANPI-VZPI.
Razigrani Michelino je v polni formi Je res preživel dolgo noč sam v gozdu?
Michelino in njegova sestra Mariangela
Sobota. Usodni četrtek in neprespana noč do petka, polna tesnobe in pričakovanja, sta mimo. Michelino je spet med svojimi. Družina Penzo — oče Mario, mama Mariagrazia, hčerka Mariangela in seveda junak dneva, Michelino — je prespala noč od petka na soboto na veliki postelji staršev. Vsi štirje so tako končno spet našli svoj življenjski smisel, mali Michele pa se je verjetno počutil kot kralj, saj so starši in sestra bedeli nad njim in mu dajali toliko vsestranske toplote, da se je lahko počutil kot v raju. Mama Mariagrazia nam je včeraj povedala, da se je malce obračal v spanju, vendar ni imel pretresov in spal je kot običajno, morda nekoliko manj. Michelino torej ni imel hudih sanj, težka preizkušnja je šla mimo njega, ne da bi ga posebno prizadela.
Včeraj popoldne, ko ga je naš fotograf Davorin skušal ujeti v objektiv (kar sploh ni bilo lahko, saj se je Michelino toliko vrtel okrog aparata, da je Davorin končno klonil in mu ga izročil), je bil malček izredno navrtan in še zdaleč ne bi mogli na njegovem obrazku in v igrivem obnašanju razbrati drame, ki jo je nemočen doživel. Tudi ko je na televizijskem ekranu zagledal posnetek Franca Buliana, ni reagiral s strahom. Takoj ga je prepoznal in pokazal nanj s prstkom, zraven pa ga je poklical po imenu: »Franco!« Michele ga je dobro poznal, saj je večkrat šel na sprehod z nesrečnima zaročencema, kajti ko je Franco imel prost dan, je rad pospremil Danielo in malčka na krajši izlet ali v Ljudski vrt. Stanovanje družine Penzo v
Ulici Brunelleschi 2 je zaživelo včeraj v nedopovedljivem vrvežu. Vrstili so se telefonski klici prijateljev, sorodnikov, znancev in neznancev, ki so hoteli čestitati in izraziti svojo solidarnost, obenem pa tudi pomagati. Toda Penzovi sedaj ne potrebujejo pomoči: hvaležni so za vso pozornost in solidarnost, skreno se zahvaljujejo reševalcem, organom javne varnosti, navadnim ljudem, raznim organizacijam, ki so prav tekmovale v solidarnosti, toda kar jim v resnici manjka, je mir. »Tudi če ne bi našli Michelina, bi moja hvaležnost do izrednega napora, ki so ga mimo dolžnosti razdali policija, karabinjerji, gasilci, vojaki in drugi, imela isto vrednost. Vendar nekaj bi rad dodal, če mi je dovoljeno. Jaz in žena sva po rodu iz Benetk, v Trstu živiva šele nekaj let, vendar v teh dneh sva spoznala, da je širokosrčnost Tržačanov resnično ogromna. Lepo bi bilo, da bi se ta človeška solidarnost pokazala tudi drugače, v vsakdanu, kajti veliko je ljudi, ki bi jo potrebovali.« Tako je povedal Michelejev oče Mario, medtem ko je njegova žena z vlažnim pogledom gledala svojega ljubljenca, ki se je igral s 13-letno sestro. Srečni konec vsekakor ni zastri v njiju žalosti ob tragičnem koncu Daniele. Oba sta povedala, da je bilo dekle izredno dinamično, resno in inteligentno. »Ni si zaslužila takega konca,« sta s suhim grlom izjavila, vendar ob tem dodala, da je treba imeti človeško razumevanje tudi do Franca Buliana. »Očitno je imel hude psihološke težave, vendar kriminalec ni bil. In končno — star je
bil le 26 let,« je z veliko mero odprtosti do sočloveka, kakršnegakoli, modro ugotovil Mario Penzo. V prihodnjih dneh bodo vsi štirje odpotovali, vsaj za teden dni, in pustili za sabo, vsaj v materialnem smislu, stisko preživelih dni.
Vest o tem, kako je Michelino čudežno preživel sam v gozdu dolgo noč, je ganila vse Tržačane. Po trgovinah, barih, domovih, vsepovsod, so se ljudje spraševali, kako je mogoče. Razlage se vrstijo, vsaka ima svoje argumente. Inšpektor policije Scoz-zai, človek, ki je v dobri uri po najdbi Danielinega trupla že usmeril preiskavo po sledovih Franca Buliana, ima čisto drugačno prepričanje. Nemogoče je, pravi, da bi otrok prišel iz gozda, 28 ur potem ko je zapustil dom, v taki formi, kot je bil Michele. Hlače na zadnji plati so res imele madeže, ki jih je pustila trava, toda vejic, listja, drobcev zemlje, skratka, vsega, kar nekdo pobere s tal, ko spi v gozdu, Michele na sebi ni imel. Imel je snažne, le polulane pleničke, lase kot da bi mu jih nekdo počesal, ni bil neprespan in posebno utrujen, obrazek in oči je imel sveže. Skratka, bil je kot "iz škatlice". Je to mogoče po vsem, kar je Michelino doživel? Scozzai je osebno prepričan, da ne. »Toda hotel bi, da bi to potrdil ali ugotovil pediater,« pravi. »Jaz sem le policist.« Je torej nekdo čuval otroka in ga šele zjutraj popeljal na st«zo pri Banih? Scozzaijev odgovor je pritrdilen, čeprav se zaenkrat ustavi pri drugem vprašanju — kdo?
NADJA FILIPČIČ
29. t. m. mineva deset let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi
Jože Caharija
Čas neizbežno teče, a bolečina ostaja. Večno boš v naših srcih, kjer je bil in ostal del našega življenja.
Hvala vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov poslednji dom.
Vsi njegovi
Koper, Zgonik, Samatorca,
28. septembra 1986
Sporočamo žalostno vest, da je v Ljubljani umrl
Milko Štolfa
publicist, urednik in bivši direktor Partizanske knjige.
Dan in uro pogreba bomo sporočili kasneje.
Žalujoči žena Milica, sin Matjaž in drugi sorodniki
Izola, Trst, Ljubljana,
28. septembra 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše predrage
Dragice Terčon por. Širca
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družini Širca in Terčon
Mavhinje, 28. septembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, none in pranone
Viktorije Petaros por. Žerjal
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja, pevskemu zboru Slovenec, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Boršt, Bazovica, Dolina, Divača,
Trebče, 28. septembra 1986
Usodna odločitev
S srhljivo hladnokrvnostjo si je včeraj zjutraj vzela življenje 82-letna Amelia Guidici Obry, ki je stanovala v sedmem nadstropju poslopja v Ulici Canova 5, torej dve nadstropji nad stanovanjem Daniele Dagiat, žrtve 24-let-nega zaroženca Franca Buliana. Priletna ženica je s pomočjo stolice stopila na okno, kjer pa jo pogled v praznino povsem zbegal, tako da je negibno obstala nekaj minut. Sosed jo je medtem opazil in sprožil alarm, toda preden so prihiteli gasilci in rešilec RK, je bilo že prepozno. Nesrečna ženska je zbrala ves svoj pogum in se pognala na notranje dvorišče, kjer je obležala mrtva. V mizi v kuhinji so policijski agenti našli skrbno pripravljen zavojček z zlatnino, listek z naslovom njenega nečaka in kuverto z bankovci. Ni izključiti, da se je njen obup -čeprav posredno — razrastel, ko je izvedela za tragično smrt mlade Daniele, ki jo je dobro poznala.
• Težko bi si predstavljali kakšen je bil vzrok kraje, ki se je pripetila včeraj na dvorišču policijske asistentke Riggi v Miljah. Nadebudna mladeniča, 22-letni Adriano Grisonich in 28-letni Dario Dltalia, oba iz Milj, sta namreč včeraj ukradla nemškega ovčarja z rodovnikom. Verjetno sta ga nameravala preprodati, za njega pa bi iztržila bore malo, saj ubogi pes ni imel-rodovnika s seboj. Tatova sta vsekakor na hladnem.
Mnenje psihoanalitika Pavla Fonde
Če Michele živi v toplem okolju mu šok ne bo pustil hudih posledic
Kar je Michele Penzo - Michelino v svoji hudi izkušnji videl in slišal, bo po vsej verjetnosti ostalo skrivnost. Kdo bi silil v otroka, mimo katerega je z vso silo zapihal veter nerazsodnega nasilja? Čemu iskati pri Michelinu, ki je v maminem naročju verjetno že »pozabil« na Danielo in na osamljeno noč, nekaj, kar ne bo moglo spremeniti nesrečne usode dveh mladih oseb.
pa vendar je življenjski primer maja Micheleja vzbudil veliko zanima-I in sprožil vrsto »psiholoških« vpra-ij. Kako otrok reagira na taka neomajna nasilna dogajanja? Kaj otrok jansko dojame, če se znajde v Mic-linovi situaciji? Ta vprašanja smo stavili izvedencu, psihoanalitiku vlu Fondi, ki se ukvarja tudi z oško psihologijo. Povedal nam je, so za malega otroka, ki se naenkrat ajde pred nasilnim ali vsekakor tra-:nim in zanj »neobičajnim« dogod-m - kot se je tudi Michelino - izred-pomembni družinski pogoji, v ka-ih je živel do kritičnega trenutka, družinski pogoji h katerim se bo ril. V primeru, da je otroka stalno
obdajala družinska toplina, da se v svojem odnosu s starši, še posebno z mamo, ni čutil »ogroženega« in da se po dogodku, ki bi mu lahko povzročil začasni šok, vrne v družinski objem, bo njegova psiha »premostila« vse kar ne spada k »življenjski normi«.
Šokantni dogodek pa bi lahko pustil vidnejšo sled v mladem osebku, ki se podzavestno čuti ogroženega, zapuščenega, zanemarjenega, neljubljenega. V tem primeru bi lahko šok (npr. samotno tavanje v gozdu, ali katerakoli druga stvar) potrdil intimno tezo osamljenosti ali ogroženosti. Tak občutek pa bi njegova psiha teže potisnila v kak zakoten predalček.
Sicer pa nam je psihoanalitik Fonda povedal, da se otroški psihi, ki sta ji pojem smrti (fizično smrt kot tako otrok namreč lahko pojmuje le kot neke vrste strah pred tem, da se sam »razblini«) in deloma tudi povezava tema - strah, tuji, bolj poznajo psihične posledice nenehnega kreganja, kričanja ali nasilja med starši (oz. odraslimi osebami, ki so mu blizu), kot šok, ki ga doživi le enkrat.
koncerti
Tržaški glasbeni september - Jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Katedrali sv. Justa: MICHAEL SCHNEIDER - orgle. Na sporedu: Froberger, Sweelinck, Bach, Mozart, Schumann, Brahms, Pepping in Kopfreiter.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe »REPENTA-BOR«. Danes, 28. t. m., ob 18. uri v repen-tabrski cerkvi: ENSEMBLE »CONCER-TO«, dirigent Roberto Gini. Na sporedu: Rosenmuller, Scheidt, Gabrieli, Brode in Biber.
T P P Z
»P. TOMAŽIČ«
V	soboto, 4. oktobra, bomo nastopili na občinskem prazniku v Idriji.
Peli bomo pred obeležjem padlim v NOB in na glavnem trgu.
Po nepretrgani dejavnosti od leta 1972 bo ta prvi nastop v jubilejni sezoni 1986/87.
Avtobusi bodo odpeljali iz Bazovice ob 9. uri.
V	primeru slabega vremena bo koncert v dvorani.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Oliviera Košute
se ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Vončini in vsem sovaščanom.
Svojci
Domjo, 28. septembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Noeta Rodolfa Štefančiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili k zadnjemu počitku.
Svojci
Križ, 28. septembra 1986
GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu
KONCERTNI ABONMA - SEZONA 1986/87
SPORED
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Janos Kovacs Solist: Miha Pogačnik, violina ANDJELKO KLOBUČAR, orgle LJILJANA MOLNAR-TALAJlC, sopran DANIEL RIVERA, klavir
TAMARA SMIRNOVA-ŠAJFAR, violina MIRA FLIS-ŠIMATOVIC, klavir
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent Marko Munih Solisti: Primož Novšak, violina Miloš Mlejnik, violončelo Olga Gracelj, sopran GIANNI SANCIN, bas BOŽENA GLAVAK, mezzosopran ALEKSANDER ROJC, klavir
KOMORNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: Stojan Kuret TRŽAŠKI OKTET
11. oktobra 1986
7. novembra 1986
4. decembra 1986 15. januarja 1987
29. januarja 1987 14. februarja 1987
12. marca 1987
26. marca 1987
16. aprila 1987
Parter
Parter mladinski
CENE ABONMAJEV
40.000	lir
28.000	lir
^ ^Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice
Balkon	32000 lir
Balkon mladinski	18.000 lir
Ul. R. Manna 29
SLOVENSKO •STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
BALETNA ŠOLA
□	Za vse, ki so jo že obiskovali, in za tiste, ki so obžalovali njeno ukinitev
□	Za plesno izobrazbo, gracioznost in vitkost
□	Za srečanje z gledališčem in novimi prijatelji!
Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra 1986 ob 15. uri.
Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
šolske vesti
Vabimo vas na
PROSLAVO
40-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ TREBČ
Svečanost bo danes, 28. t. m., ob 15. uri pred spomenikom.
Koordinacijski odbor
SLOVENSKO •STALNO„ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA 1986-87
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 4. oktobra od 9. do 14. ure tudi po telefonu 734-265.
Vpisovanje novih abonentov od 6. oktobra od 10. do 14. in od 18. do 20. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
gledališča
kino
razna obvestila
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine še danes, 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure ali na ZSKD št. 767303.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints prirejata TEČAJE GRAFIKE za novo sezono 86/87,ki se pričnejo jutri, 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na prvi letošnji večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Predavala bo dr. Milica KACIN o nadškofu Sedeju v luči uradnih italijanskih dokumentov.
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile Furlanije-Julijske krajine je v teku abonmajska kampanja 1986/87. Rok za potrditev lanskih in vpis novih zapade 10. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
SHAKESPEAROV TEDEN - SHAKESPEARE FEST
Danes, 28. t. m., ob 20. in 22. uri: W. Shakespeare TIT ANDRONIK. Režija Dušan Jovanovič. Predstava bo na prostem ob Cankarjevem domu na Erjavčevi cesti.
Velika dvorana
Danes, 28. t. m., ob 19.30: Bertolt Brecht - OPERA ZA TRI GROŠE. Predstavlja se Centrum Sztuki Studio iz Varšave, Poljska. Predstava bo v Operi SNG Ljubljana.
Srednja dvorana
V četrtek, 2. oktobra, od 9. do 13. in od 15. do 19. ure: SIMPOZIJ O STRITARJU. Znanstveno srečanje, na katerem bodo z referati nastopili slovenski literarni zgodovinarji in jezikoslovci.
Sejna dvorana
Od 1. do 3. oktobra od 10. do 20. ure: FANTAZIJA 86 - VIDEOKABINET. Tridnevni pregled najnovejših video filmov s področja znanstvene fantastike.
SKD BARKOVLJE
vabi na
DRUGI
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, v torek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 28. septembra
VENCESLAV
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 15.52.
Jutri, PONEDELJEK, 29. septembra
MIHAEL
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.29 najnižje -30 cm, ob 8.02 najvišje 25 cm, ob 13.50 najnižje -1 cm, ob 18.19 najvišje 12 cm.
NAPOVED ZA JUTRI: Ob 1.01 najnižje -37 cm, ob 8.00 najvišje 32 cm, ob 13.53 najnižje -12 cm, ob 19.06 najvišje 21 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb rahlo raste, veter 27 kilometrov na uro severo-zahodnik, burja s sunki 50 kilometrov na uro, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Raffaella Metlica, Mattia Pacherini, Margherita Sorini, Va-
lentina Predonzani, Boer Andrea Palcich, Gregorio Grasso, Marco Colussi, Galad-riel Ravelli.
UMRLI SO: 79-letni Pietro Zucca, 75-letni Antonio Argentini, 49-letna Giulia-na Balbi, 72-letna Marcella Dorigon, 84-letna Carla Spessot, 79-letna Carla Lam-pronti, 60-letni Metodio Kastmer, 69-let-ni Joseph Jurjevich, 69-letna Maria Cal-vagna, 75-letni Giampaolo Marši, 96-letna Maria lereb, 78-letna Callista Sgubin.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 28. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Roma 15, Ul.Gin-nastica 44.
BARI	LOTERIJA 27	74		53	82	71
CAGLIARI	72	43	68	37	13
FIRENCE	68	31	7	46	24
GENOVA	2	70	74	11	24
MILAN	63	6	58	47	49
NEAPELJ	12	52	69	59	62
PALERMO	35	79	21	44	1
RIM	49	27	82	22	89
TURIN	87	74	60	86	59
BENETKE	47	75	78	32	79
12 2 1	ENALOTTO 2 1 X X 2		X	X	1
KVOTE:
12	48.784.000	lir
11	1.490.000	lir
10	120.000	lir
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 26. 9. 1986
'"“s
m sr ui mo. 1.0,5/
Ameriški dolar............. 1.400.—
Nemška marka ................ 688,50
Francoski frank............ 209.—
Holandski florint ......... 609.—
Belgijski frank............... 32,50
Funt šterling............. 2.010.
Irski šterling............. 1.880,-
Danska krona............... 180.—
Grška drahma .................. 9,80
Kanadski dolar ........... 1000.—
Japonski jen................... 8,50
Švicarski frank ........... 849.—
Avstrijski šiling............. 97,60
Norveška krona ............ 188.—
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo......... '	9,—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 2,80
Drobni dinar................... 2,80
bpilSD baNCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -16.30, 22.15 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 102'; r. Julian Temple, i. David Bowie, Paul Weller.
NAZIONALE I - 15.20, 22.00 Brivido, srh., ZDA 1985, 100'; r. Stephen King; i. Emilio Estevez, Laura Harrington. NAZIONALE II in III 15.20 (16.00), 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100’; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EDEN - 15.30, 22.00 Profondo erotico,
□ □
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Predavanja bodo trikrat tedensko v popoldanskih urah (od 14. do 18. ure) v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14. do 28. oktobra 1986.
Vpisovanje do 10. oktobra v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
razne prireditve
GRATTACIELO - 16.15, 22.15 Scuola di polizia III, kom., ZDA 1986; r. J. Pariš; i. S. Guttenberg, M. Winslow.
CAPITOL - 15.45, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150’; r. Sydney Pol-lack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Grosso guaio a Chinatown, fant., ZDA 1986, 115'; r. John Carpenter; i. Kurt Russel.
EKCELSIOR II - 17.00, 22.00 I love you, dram., Fr./It. 1986, 100'; r. Marco Ferre-ri; i. Christopher Lambert, Eddy Mit-chell, □
FENICE - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
MIGNON - 15.00, 22.15 Tre uomini e una culla, kom., Fr. 1986, 100'; r. Coli-ne Serreau; i. Roland Giraud, Michel Boujenah.
ALCIONE - 16.00, 22.10 A cena con gli amici, dram., ZDA 1983, 107'; r. Barry Levinson,- i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Brazil, VB 1985, 130’; r. Terry Gilliam; i. Robert De Niro, Jonathan Pryce.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; i. Parker Stevenson, Ge-offrey Lewis.
RADIO - 15.30, 21.30 La časa delle hos-tess, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18: letom □ □
Zveza slovenskih kulturnih društev,
obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra 1986, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (ne pa 29. septembra, kot je bilo že najavljeno). Seje naj se obvezno udeležijo vsi predsedniki včlanjenih društev ter člani glavnega odbora, izvoljeni na zadnjem občnem zboru.
čestitke
Te dni sta se pred 50 leti vzela teta MARIJA in stric FRANC ŽERJAL iz Doline. Ob tem jubileju jima čestitamo in želimo obilo sreče in zdravja še vnaprej Bruna, Marjan, Igor in Katja.
Matjažu, Marti in Borutu se je pridružila mala DARJA. Srečni družini čestitajo otroci, osebje in starši slovenskega vrtca iz Lonjerja.
Dne 24. t. m. je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala
KATJA BERDON iz Ricmanj
Iskreno ji čestitajo
teti Albina in Marta ter Patrizia, Walter in Noemi
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja
MARIJA in FRANC ŽERJAL
Še mnogo zdravih let jima želijo
sin Lučano, Erminia, Florjan in Peter. Voščilom se pridružuje sestra Anica z možem
TRŽAŠKA
POKRAJINA
Uprava Tržaške pokrajine nujno išče šoferja s vozniškim dovoljenjem DK, starega od 18 do 35 let z opravljeno srednješolsko diplomo za začasno službo pri vožnji pokrajinskega šolabusa.
Stalno slovensko gledališče. BALETNA ŠOLA. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra ob 15. uri.
mali oglasi
PRODAM stanovanje, III. nadstropje z dvigalom, Frankovec (Dolina): 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica WC, shramba, balkon. Tel. 280709 od 18. do 21. ure.
KUPIM rabljen klavir. Tel. v večernih urah na št. 040/228382.
MOŠKI SREDNJIH LET, prost, s samostojnim delom, z lastnim stanovanjem želi spoznati pošteno žensko, 40-45 let, ki bi bila pripravljena sodelovati, možna poroka. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Sodelovanje".
PRODAM harmoniko Viktorija, model super/31. Tel. 040/280072.
IŠČEM pošteno hišno pomočnico, dobra plača. Tel. 040/575436.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
V TARU pri Poreču dam v najem za 15 let apartma z nekaj zemlje od 1. 6. 1987, kdor mi da 3.000.000 din za dograditev hiše. Ponudbe na KUS - Pa-zinska bb - 52382 Tar.
VILA BONETTI - bivališče za ostarele z velikim vrtom, Bajta št. 82 pri Saležu. Zdravniška in bolničarska nega, bo^ goslužje, osebje z znanjem slovenščine, hrana po izbiri, avtomobilski izleti eno- ali dvoposteljne sobe. Tel. 040/229448.
VSE NOVOSTI firme SHISEIDO dobite tudi na Opčinah pri parfumeriji Kozmetika 90.
PROTI IZPADANJU LAS in vsakovrstnemu prhljaju zeliščni šamponi in ampule DERBE. Parfumerija Kozmetika 90 na Opčinah.
DRAGULJARNA IN OPTIKA MALALAN sporočata cenjenim strankam, da bosta od 30. t. m. dalje poslovali po zimskem urniku in sicer: od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
RENAULT TX 1600, letnik 1977 v dobrem stanju prodam. Tel. na št. 040/212942.
ODDAM dvosobno stanovanje študentkam iz zamejstva v Ljubljani. Informacije po tel. 003861/210630 od 16. do 18. ure vsak dan.
TRGOVSKO PODJETJE nujno išče knji-govodjo/kinjo z večletno izkušnjo, kontakt s publiko. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja ".
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
foto-kino kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
pam železnina
1^1 STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, obrtništvo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona) Domjo 132 - TsL 281282
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

uS4~o
OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel, 211739
KNJIGARNA - PAPIRNICA
»LEONARDO«
popolna izbira šolskih in pisarniških potrebščin igrače — knjige
MILJE — Korzo Puccini 6 — Telefon 274688
GROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 810321
'CVS
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
... pijte boljše!!!
					
	ii jišiiiiiiišiiSi!	iiiiilHiiš .	lili		
9.30	Športna oddaja: Replay
10.30	Risanke: L'olimpiade della risata
11.00	Maša
11.55	Giorno di testa
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L'una
13.30	Dnevnik — vesti
13.55	Toto TV, vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
14.00	Risanke: Pippo, Pluto e Paperino
14.30	Športne vesti
14.40	Film: Fiore di cactus (kom., ZDA, 1969, r. Gene Saks, i. I. Bergman, W. Matthau) 1. del
15.50	Športna poročila
15.55	Fiore di cactus — 2. del filma
16.50	Športne vesti
16.55	John Denver in concerto
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.20	Športna oddaja: 90. minuta
18.40	Risanke: Brutti e cattivi
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Via Mala (3. in zadnji del)
22.05	Športna nedelja
23.50	Dnevnik
23.55	Musicanotte

L C »Al 2_________________ |
9.55	L arte della trascrizione
11.05	Film: Bisticci d'amore (kom., ZDA, 1938, r. W. S. Dyke, i. Jea-nette MacDonald, Nelson Eddy) - Gre za prvega iz ciklusa filmov o Hollywoodu. Današnji se navezuje na opereto Victorja Herberta in bo nemara poskrbel za veliko zabave predvsem za tiste, ki radi gledajo stare filme
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Cantanapoli e Piccoli fans - vodi Sandra Milo
15.40	Dnevnik - Studio stadio
17.00	Chi tiriamo in ballo, show-match, vodi Gigi Sabani
18.40	Dnevnik - Gol flash
18.50	Nogometno prvenstvo A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Športna nedelja
20.30	TV film: Miami Vice (r. John Ni-colella, i. Don Johnson, Philip Michael Tomas)
21.35	Nadaljevanka: A116 Beatrice (5. in zadnji del)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Di scena la TV
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	L elettronica e Marconi
[	RAI 3__________|
12.15	Glasbena oddaja: Cantamare
13.15	Antologia della fisarmonica
13.45	Glasbena oddaja: Discoestate '86
14.45	Capitali culturali d'Europa -Monaco
15.00	Dnevnik - Neposredni športni prenosi
15.45	Catania: Gimnastika, Grossetto: Jahanje
17.00	Variete: Dadaumpa special
17.20	Film: Ultima notte a Cottonwo-od (vestern, ZDA, 1969, r. Allen Smithee, i. Richard Widmark, Lena Horne) - Zgodba o šerifu, ki ga skupnina vplivnežev obsodi na smrt...
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne in vsedržavne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Rockline
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Vita degli animali
22.05	Dnevnik - Zadnje vesti
22.30	Športna oddaja: Ital. nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club, koncert Tria Arrigo Cappelletti
IT RTV Ljubljana ______________
9.05	Poročila
9.10	Otroška matineja: Živžav, vmes risanke Smrkci
10.10	Nanizanka: Flipper (21. del)
10.25	Nadaljevanka: Pragovi (4. del)
11.25	Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.30	Zadeva Nelson (angleški film)
16.20	Poročila
16.25	Ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki, 3. kolo
16.45	Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Tek za obstanek (angleški film)
16.55	Praznik ob meji — prenos z Jan-ževega vrha in Radkersburga
18.25	Versailles (kratki francoski film)
18.45	Risanka
19.00	Danes - Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Drama: Nenavadni suknjič
21.10	Informativno-mozaična oddaja: Alpe-Jadran
21.30	Športni pregled
22.15	Poročila
j fi*| TV Koper__________________
14.00	Športna nedelja
19.30	Nadaljevanka: II ritorno dei predestinati
20.00	Dokumentarna oddaja: Dioklecijanova palača v Splitu
20.30	Politični magazin: Sette giorni
21.00	Film: Velika osvojitev (r. Louis Trenker, i. Lucie Hoflich, Louis Trenker)
22.30	Nanizanka: II brivido delFimpre-visto
23.00	Dokumentarec: Delta
Miami vice ob 20.30 po RAI 2
ijg CANALES___________
8.30	Nanizanka: Mary Benjamin
9.30	Film: II vendicatore nero (pust., ZDA, 1956, r. Henry Levin, i. Errol Flynn, Jeanne Dru)
11.00	Anteprima: Programi prihodnjih dni
11.30	Superclassifica show
12.30- Punto 7 - Aktualnosti
13.30	Buona domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Due amiche sepa-rate in časa
19.30	In studio
20.30	Nadaljevanka: Le ve-dove 2 (2. del)
22.30	Nanizanka: Mac Gru-der e Loud - Nel bene e nel male
23.30	Naniz.: Sceriffo a New York, 1.00 Ironside
[	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka:	Bravo
Dick
9.00	Nanizanka: Con affet-to Sidney
9.20	Film: La calata dei mongoli (pust., ZDA, 1951, r. G. Sherman, i. A. Blyth, D.Farrar)
10.40 Film: Razzi volanti (kom., ZDA, 1940, r. Arthur Lubin, i. Bud Abbott, Lou Costello)
12.00	Naniz.: Arabesgue
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
15.00	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle
16.10 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
16.20	Nanizanke: I ragazzi di Padre Murphy, 17.10 Huckleberry Finn e i suoi amici, 17.35 Amici per la pel-le
18.20	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
18.30	Nanizanka: Jennifer
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Fermata d auto-bus (kom., ZDA, 1956, r. J. Logan, i. M. Monroe, D. Murray)
22.20	Marilyn special
23.50 Nanizanki: Vegas, 0.40
Switch, Alfred Hitchcock presenta
ITALIA1
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke
Chappy, LJsola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Šport: košarka
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L uomo di Singa-pore, 18.00 11 planeta delle scimmie
19.00	Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard
20.30	Spektakel: Miss Italia
22.45	Boks: Curry - Honey-
gan, ob koncu film: L'-imboscata (pust., ZDA, 1950, r. Sam Wood, i. Robert Taylor, Arlene Dahi) in nanizanka Ai limiti delFincredibile.
ilOTil TELEPADOVA
13.00	Film: Prepotenti piu di prima (kom., 1959, r. M. Mattioli, i. A. Fabrizio, N.Taranto)
15.00	Nadaljevanka: I mise-rabili
16.00	Nanizanka: I nuovi Rookies
17.00	Risanka: Belle e Se-bastien
17.30	Film: Assassinio sul Nilo (krim., ZDA, 1979, r. John Guillermin, i. P. Ustinov, J. Birkin)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: II ras del guartie-re (kom., 1983, r. Carlo Vanzina)
22.30	Nanizanki: Fuori gio-co, 23.30 Ouattro in amore
24.00	Nonstop
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nanizanka
14.15 Rubrika
15.00	Glasbena oddaja
17.00	Rubrika: II sindaco e la gua gente
19.00	Športna oddaja
20.30	Film: II grande valzer (ZDA, 1938, r. Julien Duvier)
22.00	Nanizanki: The Cor-ruptors, 23.30 Scacco matto
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 - 10.30 Glasbeni almanah;
9.00	Maša,- 10.30 Mladinski oder: Mala čarovnica; 11.00 - 13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev: vmes Klepet ob kavi; 15.00 Slovenski zbori;
15.20	Na počitnice (ponov.); 16.00 Šport in lahka glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 -
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.38 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: Ep-hraim Kishon: Pasji sin; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci;
17.05	Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.38 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 23.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 - 4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 - 17.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10,35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti;
20.00	- 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja.

ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
v

	
cc
L »A|i
10.00	Celebrazione Eucaristica, prenos iz Bazilike sv. Frančiška v Assi-siju
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca? - opoldanski spektakel z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - Tri minute
14.00	Pronto... chi gioca? - zadnji poziv
14.15	Risanka: Remi
15.00	Športna oddaja: Lunedi šport
15.30	Fibre tessuti moda - program Alberta Pellegrinettija
16.00	Film: Le notti di Cabiria (dram., It. 1957, r. F. Fellini, i. G. Mašina, D. Grev), (1. del)
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Film: Le notti di Cabiria, (2. del)
18.00	Risanka: VVuzzles
18.30	Parola mia, oddajo vodi Luciano Rispoli
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA 1958, r. Anthony Mann, i. Gary Cooper, Juhe London)
22.10 Dnevnik
22.25 Dnevnik - Posebnosti
23.15	Inf. oddaja: Artisti d'oggi
0.10 Dnevnik in vremenske razmere
RAI 2
11.25
13.00
13.30
14.20
14.30
14.35 16.55
17.30
17.35 18.05
18.20
18.30
19.45
20.20
20.30
22.05
22.15
23.15 23.40
0.10
0.20

RAI 3
Nadaljaljevanka: Una storia vi-ennese (1. del)
Dnevnik - Ob trinajstih
Nanizanka: Gfuando si ama
Risanka: Braccio di ferro
Dnevnik - Kratke vesti
Tandem: Igre, kviz
Informativna oddaja: lo inseg-
no... tu impari
Dnevnik - kratke vesti
Nanizanka: Lui, lei e gli altri
Odprti prostor
Športna poročila
Nanizanka: II commissario Kbs-
ter - Una grande famiglia
Dnevnik
Dnevnik - Šport
Film za TV: Partitura incompiu-ta per pianola meccanica (r. Ni-kita Michalkov, i. Aleksandr Ka-liagin, Elena Solovej)
Dnevnik - Večerne vesti Nadaljevanka: Capitol Protestantizem
Dokumentarec: Comunita euro-
pea e poverta
Dnevnik - Zadnje vesti
Film: II mago Houdini (biograf.,
ZDA 1953, r. George Marshall, i.
Tony Curtis, Janet Leigh)
13.00	Nadaljevanka: La Medea di Porta Medina
14.00	Dokumentarec: Grotte
14.35	Tečaj francoskega jezika
15.00	Dokumentarec: Delta
16.05	Nogometno prvenstvo - A in B lige
18.30	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Športni ponedeljek
20.05	Informativna oddaja: Arheologija - I bronzi di Riace
20.30	Film: Grace, la donna che visse due volte (1. del)
21.35	Dnevnik
21.45 Dokumentarna oddaja: La nostra vita filmata (2. del)
22.25 Ponedeljkov proces
23.40 Dnevnik
IJT RTV Ljubljana
Prva ljubezen ob 20.30 po Reteguattro
9.00 TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20 Dokumentarna oddaja: V parku
17.25 Poročila
17.30	Otroški spored: Klovn piše "Cicibanu"
17.45	Naniz.: Modro poletje (19. del)
18.15 Spored za mlade: Videogodba
18.45	Risanka
19.00 Danes - Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05 XI. Mednarodni bienale industrijskega oblikovanja
20.50 Aktualna oddaja: Pogovor s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem - Gospodarska gibanja, ki so se prevesila v zadnje četrtletje, ne dajejo upanja, da bodo letošnje resolucijske naloge v celoti uresničene. Ni naključje, da tudi v obdobju dopustov v delovnih organizacijah ni bilo pravega zatišja
21.45	Nadaljevanka: Omožila se bom s Klondikom (3. in zadnji del)
22.35 Poročila
(jP) TV Koper
14.00	TV novice
14.05	Program za otroke: Risanke Fia-be cosi, Zambot 3, Lo scoiattolo Bavnnertail, Zum, il delfino bi-anco in nanizanke: La tribu dei corvi, Woobinda, Anna, Ciro e compagnia
17.30	Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient, ob 18.00 Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V Odprti meji bodo med drugimi sledeči prispevki:
GRADEŽ — deželna konferenca o obrtništvu
GORICA — goriški modni sejem VIDEM — razstava tkanin TRST — Švarova razstava v TK galeriji
19.30	TVD Stičišče 19.45 Mesto danes
20.00	Nanizanka: Lucy e gli altri 20.25 TV novice
20.30	Film: Fuoco di paglia
22.05	TVD vse danes 22.15 Zdravniška rubrika 22.40 Športni pregled 23.10 Šport: Košarka
;ff CANALE S
8.30	Nanizanka: Una famiglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kviz:Tuttinfamiglia
12.00	Bis - vodi Mike Bongi-orno
12.45	II pranzo e servito -vodi Corrado
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Super Vic-ky, 18.30 Kojak, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Le ve-dove II (3. in zadnji del)
22.30	Kulturna oddaja: Otto Italie allo specchio
23.00	Športna rubrika: šport 5
1.30	Nanizanka: Ironside
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: La calata dei mongoli (pust., ZDA,
12.00
13.00
14.30
15.30
17.30
1951, r. George Sherman, i. Ann Blyth, David Ferrar)
Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra la principesša del potere Nanizanka: La famiglia Bradford Film: Erano tutti miei figli (dram., ZDA, 1948, r. I. Reis, i. E. G. Robinson, B. Lancaster) Nanizanka: Febbre d'
amore
18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45 Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Primo amore (kom., It., 1978, r. Dino Risi, i. Ornella Muti, Ugo Tognazzi)
22.50 Film: Oualcuno verra (dram., ZDA, 1958, r. V. Minnelli, i. F. Sinatra, S. MacLaine)
1.10 Naniz.: Switch
^j> ITALIA 1	____
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di
Hogan, 9.50 Wonder . Woman
10.45	Nanizanke: L uomo da 6 milioni di dollari,
11.35	Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T.J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Naniz.: Truck Driver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-' gica Emi
20.30	Nanizanka: Magnum Pl - Il ritorno di Mac
21.30	Nanizanka: Simon & Simon
22.30	Dokumentarec: Jonat-han - Dimensione av-ventura
23.30	Rock a mezzanotte
1.00	Nanizanki: Toma, 1.55
Master
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea, 15.45 Un'-eta difficile
16.30	Risanke: Belle e Se-bastien, Gigi la trotto-la, I predatori del tempo
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Nadalj.: Half Nelson
22.30	TV film: La grande lo-teria
23.30	Fotomodella "86 0.30 Film
^ TELEFRIULI__________
13.30	Nogomet: Lecce - Tri-estina
15.30	Glasbena oddaja:
GTX Musič
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una famiglia intraprendente
20.40 Nogomet: Udinese -Inter
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Košarka: Fantoni - Di Varese
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fattiecommenti
23.45 Fattiecommenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi; 13.20 Cecilijanka: zbori "Lojze Bratuž", "Soški oktet" in "Oton Župančič"; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Mladinski pas;
16.00	Zbornik; 16.20 Glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Štirje kovači; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Športni dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci;
10.35	Vstop prost; 11.00 Pismo iz...;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Eccetera, eccetera; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci (pon.);
15.45	- 18.30 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.45 Metal Health; 18.33 Approccio al classico; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix {ime, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš; 21.00 Literatura, vodi Miran; med vsako oddajo glasbeni potpuri.
Sodelovalo je nekaj sto »velikih« volivcev
Izvoljeni člani nove skupščine Krajevne zdravstvene enote
V petek zvečer je nekaj sto občinskih svetovalcev iz vseh petindvajsetih občin Goriške šlo na izredne seje občinskega sveta, da bi izbrale tiste med njimi, ki bodo v naslednjih letih upravljali Krajevno zdravstveno enoto. V skupščini KZE bodo tokrat le občinski svetovalci. Zaradi tega so posamezne stranke, ki so zastopane v občinskih svetih, iz svoje srede izbrale kandidate. Kasneje bodo člani skupščine izvolili ožji upravni odbor v katerega pa lahko pridejo tudi strokovnjaki, ki niso občinski svetovalci.
Glasovanje je bilo precej zapleteno, kajti vsak svetovalec - volivec je razpolagal z različnim številom glasov, t. j. s številom glasov, ki odražajo številčno stanje posamezne liste ter posamezne občine. Jasno je, da je svetovalec Goriške občine imel na razpolago veliko več glasov kot svetovalec manjše občine. Goriški svetovalci so imeli npr. desetkrat več glasov kot tisti Sovodenjske občine in več kot dvajsetkrat več kot tisti Števerjanske obči-
Prav zaradi tega je štetje glasov zelo komplicirano. Na goriškem županstvu je osrednji volivni urad za vso Goriško pokrajino. Rezultate glasovanja so že ugotovili za vsako občino posebej. Splošne rezultate bodo uradno objavili jutri.
Iz neuradnih podatkov je razvidno, da bo v novi skupščini KD imela dva svetovalca manj kot prej, KPI pa enega manj. Po enega so pridobili PSI, PSDI in Zeleni. Prejšnje število svetovalcev so ohranili SSk, PRI, PLI in MSI. Republikanska skupina iz Gradeža ni dobila svetovalca. Volitev se nista udeležila dva bivša svetovalca KPI, ki sta v Tržiču prestopila k socialistom. Vodstvo tržiške sekcije PSI je namreč sklenilo, da bosta De Marchi in Marin dala ostavko na mesto občinskega svetovalca.
• V prihodnjih dneh se bodo sestali nekateri občinski sveti. Goriški se sestane jutri zvečer. Seji v Doberdobu in Sovodnjah pa bosta v torek.
V prihodnjih dneh v Tolminu
Problematiki Primorske in zahodne meje posvečeno 23. zborovanje zgodovinarjev
Primorski in dogajanju na zahodni slovenski meji bodo v glavnem posvečena predavanja na 23. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, ki bo od srede, 1. oktobra, do petka, 3. oktobra, v Tolminu, v tamkajšnjem kino-gledališču. Prirejata ga Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko ob sodelovanju Občinske skupščine v Tolminu.
Zborovanje se bo pričelo v sredo, 1. oktobra, ob 10. uri. Po pozradvnih uvodnih besedah bodo dopoldne na vrsti predavanja kot sledi. Marjan Rozman bo govoril o današnji Tolminski, Hinko Uršič o Tolminski deželi. Bogo Grafenauer bo govoril o ločnicah in povezavah slovensko-romanske meje. Drago Svoljšak bo govoril o arheoloških obdobjih Tolminske. Vinko Šribar bo govoril o re-
zultatih arheoloških izkopavanj in topografskih raziskav zgodnjega srednjega veka v Furlaniji. O goriških grofih in oblikovanju pokrajine ob Soči in na Krasu v deželo bo govoril Peter Štih. Božo Otorepec bo govoril o trgovcih iz slovenskega ozemlja v Furlaniji in Trstu v srednjem veku. Reinhard Haertel pa nam bo povedal kaj je moč najti v furlanskih arhivih, kar nas Slovence zanima.
V popoldanskem delu zasedanja, ki se bo pričelo ob 16. uri, bo Drago Sedmak predstavil razstavo z naslovom Krvavo Posočje. Emilijane Cevc bo govoril o pretokih umetnostnih vplivov na slovensko-romanski meji. Ja-romir Beran bo govoril o pravnih določilih glede razmerji z Beneško republiko v času od 16. do 18. stoletja. Na posvetu bosta sodelovala tudi ita-
Nepričakovan naval zlasti ženske publike
Izreden uspeh modnega sejma Flashmoda
Najbrž niti prireditelj ni pričakoval tolikšnega navala ljudi na prvi sejem mode, ki se v teh dneh odvija na goriškem razstavišču. Že prvi večer, v petek, se je v veliki konferenčni dvorani za prvi modni defile jesenske in zimske mode nabralo toliko ljudi, da je bilo treba zapreti vsa vrata v dvorano, tudi iz varnostnih razlogov. Izven dvorane so ostali tudi številni povabljenci, nekateri odlični gostje, ki se bodo pač morali navaditi, da je treba vedno in povsod spoštovati urnike ne pa prihajati na prireditev z akademsko uro zamude. V tem primeru ni veljala oblastniška imuniteta.
Tudi v paviljonih je bilo kar precej gneče. Ti so bili odprti daleč čez predvideno uro, skoro do polnoči. Tudi v paviljonih so razni modni kreatorji prirejali male modne defileje, tako da so vsi obiskovalci prišli na svoj račun.
Rekli smo obiskovalci Pravilneje bi bilo reči: obiskovalke. Ženski spol je odločno prednjačil med petkovo publiko. To je tudi razumljivo, saj moda najbolj zanima ženska bitja. Moška moda je itak več ali manj podobna^ tisti izpred petdeset ali še več let. Ženske pa so našle veliko lepega. Moški
pa so raje ostali doma, da ne bi morali kar na licu mesta seči v listnico.
Na defileju, ki je trajal dobri dve uri, ob potrpežljivosti publike, ki je seveda ploskala najlepšim modelom, smo lahko videli kakih dvesto modelov, ki bodo zadovoljili dekleta in žene letošnjo jesen in zimo. Sodelovali so modni kreatorji iz vse dežele, predvsem iz Trsta in iz Vidma. Uvodoma je publiko pozdravila z nekaj domislicami zvezdnika italijanske televizije Stella Carnacina. Da smo tudi Slovenci dovzetni za sodobno modo je dokazano tudi v številni prisotnosti naših ljudi, seveda predvsem zastopnic nežnega spola.
V paviljonih pa imamo nekaj zelo lepih razstav. Na prvo mesto bi dali tisto, ki jo je priredil Goriški muzej. Seveda gre za prikaz nekdanje meščanske mode. Zanimive so tudi zasebne zbirke. Vse to vzbuja pozornost. Največ pa je seveda bilo pozornosti za sodobna oblačila, za obutev, za dragocena krzna in še za marsikaj drugega. Zanimanje so vzbujali tudi modeli nekaterih jugoslovanskih podjetji, iz Nove Gorice, Radovljice in Zagreba.
Žal moramo ugotavljati, da so tudi tokrat goriških trgovci in obrtniki, razen nekaj častnih izjem, odpovedali. Sejem si bo v štirih dneh ogledalo več tisoč ljudi. Vse kar je v zvezi z oblačilom razstavljajo trgovci in obrtniki iz Vidma, Trsta, Ronk, Tržiča, Čedada in drugih krajev. Brez dvoma si bodo trgovci iz teh krajev pridobili kliente. Goriški trgovci pa bodo potem jamra-
li, da jim domači kupci bežijo v sosedna mesta. Ali ne bi tudi goriški trgovci lahko porabili nekaj denarja za tako koristno reklamo? Zapiranje v lastne vrtičke ni gospodarsko koristno.
Sejem se nadaljuje še danes in jutri od 10. do 22. ure. Danes in jutri zvečer sta na vrsti modna defileja. Danes bo moč videti oblačila. Jutri pa se bodo v svojih veščinah pomerili frizerji Goriške.
Zimski urnik trgovin in lokalov
Kazalce na urah smo danes pomaknili nazaj za celih šestdeset minut, istočasno pa se bo treba prilagoditi novemu zimskemu urniku trgovin in javnih lokalov, ki je že v veljavi od danes.
Goriško združenje trgovcev javlja, da je obvezen urnik poslovanja javnih lokalov od 7. do 21. ure. Upravitelji imajo možnost, da se poslužujejo tudi tako imenovanega fakultativnega urnika, ki dovoljuje odpiranje že ob 5. uri in zapiranje ob eni uri ponoči. Prav tako se upravitelji javnih lokalov lahko poslužujejo možnosti fakultativne popoldanske zapore. Nobenih novosti ni glede obvezne tedenske zapore, pač pa združenje posebej opozarja na predpis, ki je bil sicer že tudi zdaj v veljavi, da morajo upravitelji javnih lokalov poleg napisa o zapori navesti tudi imena vsaj dveh enakih ali podobnih lokalov, ki sta odprta v bližini.
Glede urnika odpiranja, oziroma zapiranja trgovin velja zabeležiti, da je goriški župan s posebnim ukrepom v
bistvu potrdil splošna določila, ki so bila sprejeta tako v državnem, kakor v deželnem merilu. Ta novi način določanja, oziroma razporejanja urnika prepušča trgovcem precej široko možnost, ob upoštevanju samo nekaterih splošnih omejitev: trgovine so lahko odprte najeveč osem ur dnevno, odprte ne smejo biti pred 7.30, zaprte pa ne po 19.30. V okviru teh omejitev lahko trgovci prilagajajo urnik svojim potrebam, oziroma posebnim potrebam kupcev. Lahko se tudi odločijo za neprekinjeno poslovanje. O spremembah urnika morajo obvezno, vsaj sedem dni pred uveljavljanjem, obvestiti mestne redarje.
Sicer pa združenje ugotavlja, da se večina trgovcev drži tako imenovanega tradicionalnega urnika, ki menda tudi najbolj ustreza kupcem. Tradicionalni urnik odpiranja, oziroma zapiranja trgovin je naslednji:
trgovine z blagom široke potrošnje: 8.30 - 12.30 in 15.00 - 19.00;
SLOVENSKO ‘STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA 1986-87 V GORICI
Ivan Cankar
Georges Feydeau
W. Kohlhasse - R. Zimmer
Anton P. Čehov
Artur Miller
Lev G. Birinski
M. Jakovljevič, Ž. Petan,
E. Fritz, U. Koder
ZA NARODOV BLAGOR komedija, režija Dušan Jovanovič
BOLHA V USESU
komedija, gostovanje SLG Celje
RIBA ZA ŠTIRI komedija, režija Jože Babič
ČEŠNJEV VRT
komedija, gostovanje SNG Ljubljana
SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA drama, režija Mario Uršič
ZNORELCEV PLES
komedija, gostovanje PDG Nova Gorica
U SLOVENAČKIM GORAMA musical, gostovanje MGL Ljubljana
Vpisovanje novih abonentov od 11. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Ul. Brass 20, tel. 33288.
trgovine jestvin, zelenjave in samopostrežne trgovine: 8.20 - 13.00 in 16.00 - 19.00;
mesnice: 7.30 - 12.30 (ob sobotah in pred prazniki 16.30 - 19.00);
pekarne in prodajalne mleka: 7.00
-	12.30 in 16.00 - 18.30;
trgovine s tehničnim blagom: 8.30
-	12.30 in 15.00 - 19.00.
Kramarji morajo upoštevati na-splošno urnik, ki velja za trgovine z blagom, ki ga sami prodajajo. Poseben urnik velja za kramarje ob tradicionalnem četrtkovem sejmu in sicer od 8. ure do 13.30.
Tako v Gorici in v okoliških krajih. Sicer pa uravnavajo urnik v drugih večjih občinah v skladu s krajevnimi potrebami.
Opozoriti velja tudi na urnik poslovanja brivnic in frizerskih salonov v zimskih mesecih. Brivnice so od ponedeljka do petka odprte med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Frizerski saloni: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 8. do 17. ure.
Prireditve
w
danes v Standrežu
V zares precej jesenskem vzdušju, zaradi vremena namreč, se v Štandre-žu zaključuje Jesenski praznik, z vrsto kulturnih in športnih prireditev, ki so jih pripravili pri KD Oton Župančič in v sodelovanju z odbojkarskim klubom Val.
Prireditve so se pričele, kakor znano že ob koncu prejšnjega tedna, ko so v Domu Andreja Budala, med drugimi, gostovali tudi člani kabaretne skupine kraških bratcev.
Jesenski praznik v Standrežu se bo sklenil danes, v znamenju dveh pomembnih športnih dogodkov. Ob 19.30 bo otroško tekmovanje v poligonu, s kolesi, uro zatem pa bo na vrsti kotal-karska revija v izvedbi članov ŠKD Vipava in KD Oton Župančič. Prireditev bo na dvorišču Doma Andreja Budala. Kasneje bo v Domu ples . Z jesenskim praznikom se v bistvu zaključuje sezona prireditev na odprtem v naših krajih, sezona, ki se je pričela že v aprilu.
Mittelevropsko srečanje
Danes se bo v Gorici zaključilo 20. mittelevropsko srečanje. V palači Attems se bodo zadnjič sestali strokovnjaki iz več držav, da zaključijo pregled o delovanju znamenite dunajske šole umetnostne zgodovine. Danes bodo poročali Eugen Francovič iz Zagreba, Arturo Carlo Ottaviano iz Parme, Anna Antoniazzo BocChina iz Padove, Vittorio Pagone iz Milana in Annamaria Canforti - Calcagniiz Verone.
Popoldne bodo udeleženci srečanja šli na strokovno ekskurzijo v Čedad.
Razstava gob
Na goriški pokriti tržnici bo danes od 10.30 dalje razstava gob. Zanjo je poskrbela Goriška gobarska družina. Razstava bo tudi jutri, v ponedeljek.
kino
Gorica
VERDI 15.30 - 22.00 »Poltergeist II — L -altra dimensione«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 15.00 - 22.00 »Scuola di ladri«.
VITTORIA 16.00 - 22.00 »Re animator«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE zaprto.
EKCELSIOR 16.00 - 22.00 »Tre uomini e una culla«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00,18.00 in 20.00 »Teksaški randžer Mc Quade«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Vojna akademija«.
čestitke
Jutri praznuje 84. rojstni dan naš dragi ALOJZ PERIC s Poljan. Ob prazniku mu želijo še mnogo veselih in zadovoljnih let žena Marija in otroci z družinami.
V torek, 30. t. m., bosta praznovala 25-letnico skupnega življenja MARIJA IN SILVAN CIBINI iz Steverjana. Ob jubileju jima toplo čestitajo hči Ana, zet Franko ter Naike in Manuel.
lijanska zgodovinarja Luigi Tavano, ki bo govoril o goriškem nadškofu Attemsu in Slovencih, ter Fulvio Salim-beni, ki bo govoril o pogledih na vzhodno mejo Italije do prve svetovne vojne. Ivan Katardžiev bo govoril o makedonsko-grški etnični in državni razmejitvi v egejskem delu Makedonije. Janko Pleterski bo govoril o meji na Soči v notranjih odnosih jugoslovanskega gibanja med prvo svetovno vojno. Slavica Plahuta bo orisala delo fašistične stranke na Goriškem v časovnem razdobju 1941-1943, Samo Kristan pa o pričevanju sodobnikov o Trstu v letu 1945.
V četrtek, 2. oktobra, bo Janez Šum-rada govoril o Bovški cesti v srednjem veku, Vinko Rajšp o cestah pa Goriškem v drugi polovici 18. stoletja, Eva Holz o cestnih povezavah med Kranjsko in Goriško v 19. stoletju, Tadej Brate o osemdesetletnici bohinjske železnice. Predavanja Tomaža Webra, Štefana Trojarja in Pavle Bogataj bodo posvečena problematiki pouka zgodovine v šolah v Sloveniji. Branko Marušič bo sklenil dopoldanski del zborovanja s predavanjem o Tolminski v zgodovinopisju. Predstavil bo tudi knjižno razstavo o domoznanstvu Tolminske v knjižnici Cirila Kosmača.
Popoldne ob 16. uri bo na vrsti okrogla miza o historiografiji na Slovenskem. Zvečer pa bo občni zbor Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Zborovalci bodo počastili tudi profesorja Ferda Gestrina ob njegovi 70-letnici. V petek, 3. oktobra, pa bo strokovna ekskurzija v Vrsno in na Krn, kjer bodo izletniki obiskali rojstni hiši Simona Gregorčiča in Simona Rutarja.
razna obvestila
SPD GORICA - rekreacija obvešča, da bodo v torek, 30. septembra, ob 20.30 pričeli z redno dejavnostjo. Stari in novi udeleženci naj se zberejo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
Društvo slovenskih upokojencev javlja, da bodo v torek, 30. t. m., ob 15. uri pričeli z vadbo v telovadnici Kulturnega doma. Interesenti naj pridejo direktno v telovadnico.
ŠZ DOM - Gorica sporoča novi umik dejavnosti v telovadnici Kulturnega doma: propaganda ob ponedeljkih (17.30 - 18.00) in sredah (15.00 - 16.00); minibas-ket ob torkih (15.00 - 16.00) in petkih (15.00 - 16.00).
ZSKD obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah (ne pa 29. septembra, kot je bilo že najavljeno). Seje naj se obvezno udeležijo vsi predsedniki včlanjenih draštev ter člani glavnega odbora, izvoljeni na zadnjem občnem zboru.
SPD vabi v nedeljo, 5. oktobra, popoldne na Praznik kostanja k Štekarjevim v Števerjan.
včeraj-danes
V goriški občini so v tednu od 21. do 27. septembra zabeležili naslednje spremembe v sestavi prebivalstva.
RODILI SO SE: Davide Trevisan, Ales-sandra Nicotra, Leonardo Negro, Samuele Tofful, Giacomo Zio, Francesco Vero-nese.
UMRLI SO: 79-letni upokojenec Rai-mondo Kresevec, 61-letna Solnica Pieran-na Gali, 91-letni upokojenec Renato Bressan, 33-letni kuhar Giancarlo Bizaj, 81-letna upokojenka Laura Fabbro vd. Miniussi, 93-letna upokojenka Italia Gi-orgis vd. Rismondo, 74-letna upokojenka Genoveffa Nicolausig, 94-letna upokojenka Vittoria Ciglic vd. Planis, 67-letna gospodinja Gizela Zei vd. Bigaj, 81-letna gospodinja Pierina De Pauli, 85-letna gospodinja Ada Rubbia vd. Mainardis, 74-letna gospodinja Carmela Medeot, 74-letna upokojenka Adelia Zanolla, 71-let-ni upokojenec Artemio Blasizza.
POROČILI SO SE: uradnik Fausto Si-nopoli in zdravstvena asistentka Silvana Cogoi, elektrikar Claudio Beltrame in brezposelna Daria Devinar, obrtnik Claudio Coletti in gospodinja Cristina Gal-letti, delavec Gianpiero Valusso in uradnica Vittoria Bernardi, uradnik Francesco Penna in študentka Mariagrazia To-disco, oficir vojske Giordano Santinelli in profesorica Laura Santi, uradnik Nello Robiz in gospodinja Luciana Chierego.
OKLICI: uradnik Gino Marchi m uradnica Antonella D Addato, orožnik Raffae-le Marchese in gospodinja Mara Zanello, občinski sluga Marcello Muhli in uradnica Amalia Teresa Ciubei.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387
V repentabrski cerkvi bo danes ob 18. uri tretji koncert iz ciklusa RE-PENTABOR, namenjenega stari in sodobni glasbi. Tokrat bo nastopil En-semble Concerto, ki ga vodi Roberto Gini. Ansambel sestavljajo Jeanne Clausen (violina), Roberto Gini, Stefa-no Bachi, Alberto Rasi, Paolo Biordi (viola da gamba), Paolo Rizzi (violone), Maurizio Martelli, Roberto Gallina in Paul Beier (lutnje). Ansambel se bo predstavil s skladbami avtorjev 17. stoletja.
Na sporedu bodo J. Rosenmiiller, S. Scheidt, G. Gabrieli, W. Brade in H. I. F. Biber.
Ensemble Concerto je nastal leta 1984 kot komorna skupina, ki nastopa
z antičnimi instrumenti. Glasbeni repertoar ansambla obsega zato izključno skladbe avtorjev 16. in 17. stoletja, se pravi tiste dobe, v kateri so se take vrste instrumentov uporabljali.
Roberto Gini se je rodil v Milanu leta 1958 in je po dokončanem študiju violončela in kompozicije na milanskem konservatoriju diplomiral še iz viole da gamba, in sicer na Schola Cantorum Basiliensis. Nedeljski koncert bo uvedla Rosenmiillerjeva »Sin-fonia guarta a cingue« (1670). Rosen-muller, nemški skladatelj in organist, je deloval tako v domovini kot v Italiji, točneje v Benetkah. Nikoli ni dosegel velike slave, čeprav velja danes za
enega najpomembnejših in najznačilnejših predstavnikov svoje dobe. Njegova glasba je polna vitalnosti, obenem pa tudi nežnosti, kar zgovorno dokazuje, kako je znal skladatelj izvabiti iz godal najrazličnejše barvne in izrazne odtenke.
Sledila bo »Canzon a 5 voci super Cantionem Gallicam« (1621) nemškega organista in skladatelja S. Scheidta. Za časa svojega življenja je zaslovel po svojih vokalnih kompozicijah.
Koncert bo nadaljevala »Canzon ter-za a sei« (1615) italijanskega skladatelja Gabrielija, glavnega predstavnika beneške kompozicijske šole. Gabrieli je veliko potoval po takratnih evropskih dvorih in užival povsod velik ug-
led. Pisal je posvetne in nabožne pesmi (motele in madrigale) pa tudi instrumentalne skladbe, ki so se takrat komaj začele uveljavljati.
Koncertni program ansambla bo nadaljevala »Entrata et sonata a cingue« (1682) že prej omenjenega Rosen-mullerja, potem pa bomo lahko prisluhnili petim krajšim skladbam oziroma plesom W. Bradeja. Brade, angleški skladatelj in violinist, je deloval na vseh večjih evropskih dvorcih: na Danskem, v Berlinu in Hamburgu. Bil je izredno spreten in originalen ter iznajdljiv skladatelj. Čisto preproste ljudske melodije je znal mojstrsko predelati. Koncert bo zaključila Biber-jeva »Serenata a cingue« (1673).
Zadnja leta sem postal preveč strahopeten v odnosu do dnevnika, na katerega sem naročen, da bi poleg odprtih vprašanj poročanja o telesni kulturi, načenjal tudi vprašanja jezika. Ker pa je že spregovoril Bojan Pavletič in vabi Vojmir Tavčar na nadaljevanje razprave, se oglašam.
Ne mislim razglabljati o usodah naroda, jezika in ponosa. Ponovno navajam stvarno vprašanje. Poleg športne strani prebira mlajša generacija bralcev Primorskega dnevnika predvsem stran z radijskimi in zlasti televizijskimi programi. Na večkratne opazke, da je to v bistvu italijanska priloga časopisa, smo ponovno in ponovno dobivali odgovor, da je pač nerodno prevajati naslove oddaj v slovenščino, ker se spremeni smisel in zlasti, ker bi bralci ne spoznali, za katere oddaje gre.
Ob prepričanju, da ima tisk tudi vzgojno nalogo, ker ustvarja javno mnenje in bi torej moral vplivati na jezikovno izražanje, priznam, da je zelo težko in zapleteno prevesti pojem Orecchiocchio. Ne sprejmem pa razlage, po kateri II commissario Kbster ne more postati Komisar Koster ali Sce-riffo a New York ne more postati Šerif v istem mestu. Tudi Popaj je splošno poznan pojem in sme nadomestiti Braccio di ferro, kaj če bi po besedi dokumentarec napisali Jame namesto Grotte oziroma Mednarodna panorama namesto Panorama internazionale? Po filozofiji, ki mi je bila večkrat razložena v zvezi s temi vprašanji, se dogaja, da beremo: 0.05 Nogomet - Evro-vizija - Danimarca - Germania, ob koncu odbojka: Italija - Kitajska.
Torej Italija in Kitajska sta naši, o Danimarchi in Germanii se bomo še pogovarjali. (Vsi primeri so z dne 24. septembra 1986)
P. S. Ne vem, ali gre za tiskarski škrat ali za vprašanje jezika, vendar kaj naj starši odgovorijo otrokom, če jih vprašajo, čemu služijo v italijanski vojski pohotne enote, kot je bilo napisano dne 2' septembra na prvi strani?
ALDO RUPEL
V Ljubljani umrl Milko Štolfa
Včeraj je v Ljubljani umrl Milko Štolfa, znani slovenski novinar in publicist.
Rodil se je 25. septembra 1924 v Koprivi na Krasu. V partizane je odšel spomladi leta 1943, zatem pa je bil član VOS in OZN za Slovenijo v Beli krajini. Po vojni je diplomiral iz slavistike in takoj začel bogato novinarsko pot. Najprej na Kmečkem glasu zatem pa kot kulturni urednik pri Ljudski pravici in Slovenskem poročevalcu. Leta 1952 je prišel v Koper, kjer kje bil med ustanovitelji slovenskega Jadrana, predhodnika Primorskih novic.
Nadaljevanje razprave o slovenščini v naši družbi in sredstvih javnega obveščanja
v
O vlaganju
Se nekaj o jezikovnih vprašanjih
Potem ko sem prebrala "knjigo pritožb" Bojana Pavletiča in "prizadeti" odgovor Vojmira Tavčarja na vprašanje (ne)rabe ali zlorabe slovenskega jezika pri nas, se je le preveč razdražil tisti moj občutljivi del, zaradi katerega se čutim malodane vsak dan na bojnem polju in ki ga lahko branim le s strokovnega vidika, nikakor pa ne - ali z veliko težavo in celo z zamerami - v vsakdanjem življenju in v družbi sploh. Upam, da to zadošča kot razlog, da se v tem trenutku oglasim z nekaj svojimi mislimi in izkušnjami.
Ne morem si kaj, da se ne bi strinjala z Bojanom ^Pavletičem glede številnih in težkih vprašanj, ki na področju izražanja tarejo našo šolo in sredstva obveščanja. Take tožbe bi nikakor ne smele ostati brez odmeva: še sama bi jih nemalo lahko dodala, pa verjetno tudi za te profesor Pavletič že vel Začnimo pri šolah. Kolikokrat so se morali (vsaj) jezikovno in kulturno osveščeni starši vdati vsaj jezikovno neosveščenim in zato s tega vidika šibkim vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem? Iz očitnih razlogov, seveda, pa čeprav ob upoštevanju enako očitnih upravnih in drugih težav. Potem pa primaha mlad človek z maturo v žepu na natečaj za službeno mesto in ga po pismenem izpitu ni mogoče prepustiti k ustnim! Kdo je temu kriv? Mislim, da krajši konec še vedno potegnemo mi, zamejski Slovenci: prepuščati trdno jezikovno pripravo samo nadarjenosti in dobri volji mladih ni dopustno, tu gre za greh, za družbeni greh, ob katerem bi se morali zamisliti vsi.
Če kljub zavzetosti ustanov ni mogoče doseči zrelosti vsaj v rabi materinščine - in če je še tako ogrožena! - kako bomo lahko dosegli profesionalnost? Obvladanje jezika, sproščenost v izražanju je temelj, nad katerega pa se celo in prav v letih šolanja zgrne toliko drugega in drugačnega, da na koncu skoraj več ne vemo zanj in ga hitimo odkopavati, ko je res že skrajna sila. Po toči zvoniti pa je menda prepozno.
Kdo še ni slišal za kopice univerzitetnih študentov, ki obupujejo, ko se morajo spoprijeti z diplomsko nalogo? Pa ne, da resnično ne zmorejo vsaj dostojno razgrniti s težavo nabranega znanja? Tu se mi vsiljuje v spomin dogodek: glede jezikovne vzgoje zelo občutljiv prijatelj - sicer mednarodno priznani strokovnjak na naravoznanstvenem področju
- se je nekega popoldneva kar pošteno razjezil na sina - študenta, ki je med razgovorom nekoliko nerodno povedal svoje mnenje. In kot mlad Zeus iskrivo stresajoč bujne temne kodre je bil zgovorno prepričevalen glede neogibnosti dobrega poznavanja lastnega izraznega sredstva, edinega, ki ga imamo, da lahko primerno posredujemo svoje misli, pa tudi, da se bolj uveljavimo, neglede na področje svojega dela. Mar ne občudujemo bogastva in lepote jezika pri tem ali onem pisatelju? Mar nismo dovzetni za jasnost in skladnost izraza v pronicljivi strokovni sodbi? Mar nas ne pritegne dopadljivi slog časnikarja, ki samo še dodaja vrednost poročilu ali komentarju?
Naj Vojmir Tavčar - ki ga sicer cenim kot zelo sposobnega novinarja - ne bo preveč hud, če se ne strinjam z njegovo trditvijo, da "posameznik, čeravno marljiv in prizadeven, ne more doseči velikih rezultatov, če mu skupnost ne pomaga". Gre morebiti tu za grdobo grdo, ki ubogemu revežu preti in žuga ali celo izničuje vsak njegov napor? Je morda "skupnost" višja, razsvetljena bit, ki svoje dobrodejne žarke lahko usmerja zdaj na to, zdaj na ono področje? Ali je morda zavetnik, h kateremu se zatekamo vsi potrebni priporočil in podpor? Mar nismo "skupnost" mi vsi, ki jo prav s konkretnimi, vsakdanjimi, navidezno morda malopomembnimi dejanji gradimo ali rušimo? Jasno je, da sem za marljivost in prizadevnost (obvezno!) vsaj vseh tistih, ki jim je kakorkoli jezik delovno orodje. Samo tako ne bo več treba tarnati o "posameznikih, čeravno marljivih in prizadevnih", temveč bomo imeli dosti številnejše, močnejše, vplivnejše skupine, ki bodo povečale možnosti medsebojnega zbliževanja, sodelovanja ter seveda tudi podpore. Samo tako se bo zmanjšala razdalja med šolo, sredstvi obveščanja, strokovnimi in drugimi združenji in ustanovami. Samo tako bo dobra jezikovna priprava postala ena samoumevnih temeljnih zahtev kjerkoli in kadarkoli in se - upam - ne bo več (ali vsaj ne tako pogosto) dogajalo, da absolvent z maturo državne višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom ne pozna niti osnovnih slovničnih pravil materinščine, da o jeziku sosedov ne govorimo! In ne le to: boljši jezik bo brez dvoma blagodejen dosežek na marsikatero hišo pa pokazatelj ravni, ki bi jo bilo treba doseči. In če je obveščevalno sredstvo "vselej izraz
okolja", se bo Vojmir Tavčar brž potolažil, ko bo uvidel, v kolikšni meri na isto okolje vpliva. Pa tega mu menda ni treba posebej razkladati.
Tavčarjevim nasprotnim trditvam navkljub, mi je njegov prispevek zadišal po zagovorništvu. Menda se noben bralec ne bo zgrozil, če časnikarju pri "prevajanju" (pa še hitrem) v slovenščino slovenskemu jeziku tuje stvarnosti tu pa tam spodrsne, nedopustne so vsekakor grobe slovnične napake, nepotrebno mrcvarjenje besede, ki jo na koncu vrstice ločujemo, nasilno uvajanje hrvatizmov (vsaj do danes ne vem, da bi Slovenci vsako besedo napisali, kakor jo izgovarjamo) in tako naprej. Zakaj bi od drugih pobirali le to, kar je slabo? Prav ima pisec, ko postavlja gojenje jezika v okvir strokovnega izpopolnjevanja, vendar je tu verjetno mislil predvsem na razvoj jezika, ki ga kot izrazno sredstvo prilagajamo razvoju naše stvarnosti in zato nas vseh. Kje naj sicer temelji to gojenje, če ne na trdni podlagi predhodnega dobrega poznavanja delovnega orodja, s katerim bo vsak dan koval? In, če mi Vojmir Tavčar dovoli, še priporočilo: le ne prevelike vneme pri prilagajanju!
Kar se pa tako zaželenih naložb tiče, kar začnimo nalagati v donosne starine, kakršne so slovnice in slovarji: pa še energije bo treba nekaj porabiti, da vsaj od časa do časa pobrskamo po njih. Mislim, da je za posrednike katerekoli dobrine, ki pri svojem delu jezik prvenstveno koristijo, to neobhodno potrebo. Morda bi se splačalo tudi nekoliko pogrebsti po pepelu našega jezikovnega čuta, da ugotovimo, ali še ne tli kaka majcena žerjavica pod njim. Prepričana sem, da bi nam že s temi preprostimi pripomočki ne grozila kar tako ona zla usoda, ki nad našimi glavami lebdi in najbrž čaka, da si sami še jamo izkopljemo. Prav zaradi tega Damoklejevega meča bi morali v sebi vedno več krepiti zavest, da smo to, kar hočemo biti, samo dokler bomo isto znali tudi povedati. Toliko več, ker nas obkrožajo raznorazni pajki (pa brez zamere za pajke!), ki jim naša kri in naše življenjske sile že zelo dolgo dišijo. Brez jezika seveda ni naroda, pa tudi manjšine nobene ne. Naj potem hitimo globalno ščititi, ko več ničesar ne bo, kar bi se zaščititi dalo? Oh, ne, takrat se bomo lahko samo še pod brki (oprostite: pod brkami) obrisali!
MARA DEBELJUH
Tretji koncert iz ciklusa Repentabor
v slovenski jezik
Eseji o verskih razsežnostih pri tržaških književnikih
Tudi zgodovinopisje se v Trstu, križišču različnih in večkrat med sabo nasprotujočih si jezikov in kultur, s težavo osvobaja predsodkov, enostranskih tolmačenj in bolj ali manj namernih zamolčanj. Marsikaterega proučevalca preteklosti, pa tudi sedanjosti rado zanese v strugo tiste etnije, kateri pripada in nerad se sooča s stvarnostjo svojega soseda. Ravno nepoznavanje kulture svojega bližnjega pa je bilo v Trstu, in je še zmerom, glavni razlog hudih narodnostnih konfliktov. Iz tega spoznanja je izšla v zadnjem času Skupina 85, ki jo sestavljajo slovenski in italijanski intelektualci in ki si prizadeva, da bi pospešila medsebojno poznavanje in vzpostavila boljše medsebojno razumevanje.
Po isti poti stopajo tudi nekateri (še vedno preredki) posamezniki. Med njimi je don dr. Pi-etro Zovatto, docent na pedagoški fakulteti v Trstu, plodovit publicist in raziskovalec zlasti na verskem področju in sam član Skupine 85, ki že dalj časa v vseh svojih delih dosledno upošteva vse narodnostne komponente teh krajev. Tega načela se drži tudi v svoji zadnji knjigi, ki je izšla pred kratkim v založbi Centra za zgodovinsko-verska proučevanja F-JK in ima naslov Trst med humanizmom in vero. (Trieste tra umanesimo e religiosita). Knjiga je zbirka esejev, ki skušajo osvetliti versko razsežnost v delih raznih tržaških književnikov tega stoletja, od Um-
berta Sabe in Biagia Marina do Line Galli, od Silvia Benca do Fulvia Tomizze. Da bi bila podoba književne ustvarjalnosti v Trstu, pa četudi upoštevajoč zgolj njen versko-duhovni aspekt čim popolnejša in celovitejša, je dr. Zovatto vključil v to zbirko tudi Srečka Kosovela in Dragotina Ketteja, kot vidna predstavnika slovenske književne umetnosti, ki sicer nista bila Tržačana po rodu, a so ju s Trstom vezale številne niti. Tako obsega knjiga poleg esejev Bruna Maierja "Literatura in kritika v Trstu" ter "Silvio Benco kritik in esejist in Prisrčno vzdušje" samega Piet-ra Zovatta in bolest pri Umbertu Sabi, Vernost v poeziji Line Galli, Silvio Benco in buržujska vera ter Fulvio Tomizza med naravno vero in katolicizmom, Edde Serra Smisel svetega v poeziji Biagia Marina, Giorgia Baronija (Izgubljenost Mar-cella Fraulinija) ter Fabia Calabreseja (Verske teme v znanstveni fantastiki) tudi esejistična sestavka Alojza Rebule (Srečko Kosovel "rudar skrivnosti") in Fedore Ferluga Petronio (Dragotin Kette e Trieste: verski utrinki v njegovi liriki). Tako Rebula, kot Ferluga-Petronio analizirata verske momente v poeziji obeh pesnikov, pri Rebuli pa je očitna tudi ognjevita polemika z marksistično literarno kritiko, češ da si je skušala Kosovela prisvojiti kot nekakšnega preroka socializma.
V tem letu je dr. Zovatto izdal še eno knjigo, ki nam prav tako ali še nazorneje izpričuje njegovo pozornost do slovenske kulture v teh krajih. Knjiga, ki jo je izdala videmska pokrajinska uprava ima naslov "Ricerche su Ivan Trinko". Poleg svojega daljšega zapisa "Ivan Trinko, primo intellettuale della Slavia Italiana", je Zovatto zbral in objavil razprave Martina Jevnikarja (Ivan Trinko prevajalec in posredovalec slovenske kulture med Italijani), Fedore Ferluga-Petronio (Ivan Trinko pesnik in pisatelj Beneške Slovenije), Marina Vertovca (Ivan Trinko posrednik med slovenskim in latinskim svetom), Nata-leja Zuanelle (Ivan Trinko mož izobrazbe) in Marina Oualizze (Ivan Trinko politik in filozof).
Zovatlov zbornik obravnava Ivana Trinka -zamejskega dejansko iz vseh zornih kotov njegove bogate osebnosti. Obravnava ga kot narodnega buditelja, književnika, zgodovinarja, politika, filozofa, glasbenika, skratka kot človeka, ki je dal veliko, čeprav je bilo njegovo delo prav zaradi te poliedričnosti večkrat dokaj disperzivno in premalo učinkovito. Iz njegove obsežne zapuščine pa izhaja nekaj bistvenih ugotovitev, ki jih dr. Zovatto in njegov zbornik nekako podčrtujeta. Predvsem ugotovitev, da je preko njegovega dela pobliže in bolje spoznal ne le litalijanski svet, temveč predvsem slovenski. Prav tako izhaja, da je bil Trinko prvi beneškoslovenski inte-
lektualec, ki se ni asimiliral v italijanskem svetu in čeprav je ostal lojalen italijanski državljan, se je do konca zavzemal za svoj jezik in kulturo. Kot dober poznavalec tako romanskega kot slovanskega sveta je dejansko odigral, kot bi danes rekli, vlogo mostu med obema kulturama.
Menim, da je dr. Zovatta pritegnila pri Trin-ku v_ precejšnji meri prav ta značilnost in od tu odločitev, da o Trinku-Zamejskem ter o njegovem dragocenem deležu seznani, kolikor se da, italijansko javnost. V tem, kakor tudi v dejstvu, da je o Trinku povedal še marsikaj nepovedane-ga, kar bo nedvomno koristno in zanimivo tudi za slovenske bralce, je glavna zasluga Zovattove pobude.
Pozornost in zanimanje dr. Zovatta za manjšinsko kulturo pa se s tema dvema zbornikoma nista izčrpala, saj se v njegovi intelektualni kovačnici že kujejo novi načrti in nove večje ali manjše pobude. Tudi manjših namreč ne gre prezreti. Ob tem velja omeniti, da je njegova zasluga, če je na primer velika Zgodovinska enciklopedija katoliškega gibanja v Italiji, ki jo je pred nekaj leti izdala turinska založba Marietti, objavila tudi biografiji duhovnikov Ščeka in Ukmarja. Sedaj bo njegova skrb, kot nam je sam potrdil, da bi ta publikacija v dodatku prinesla tudi Trinkovo biografijo.
DUŠAN KALC
Vaša optika za vaše oči
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) ^2^ 65804
angleški jezik
se naučiš v
BRITISH SCH00L
v ulici torrebianca 18, trst tel. 040/69453 - 69140
r	^
POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE
Pravilna angleščina za vaše otroke — Angleški učitelji, specializirani za poučevanje angleščine kot tujega jezika — Jamstvo — Dopolnilni pouk, brezplačno utrjevanje snovi — Ugoden urnik »po šoli« — Da ti bo življenje odgovarjalo z »yes«, zaupaj Britishu
Founder Member Aisli

V anticipiranem srečanju košarkarske A-2 lige
Katastrofalen poraz Stefanela
w	SP v odbojki: od jutri polfinalni boji
Štirje kandidati za zlato
Stefane! - Benetton 78:103 (45:56)
STEFANEL: Bobicchio 19, Fis-chetto 2 (0:1), Gatto 11 (5:6), Favero (0:2), Wenzel 10 (2:2), Riva 6 (4:6), Vitez 11 (3:4), Jones 9 (1:4), Bertolotti 5, Tasso 5 (1:1).
BENETTON: Pressacco, Jacopini 22 (3:3), Vazzoler 9 (3:6), Marietta 2, Croce 4, Casarin 6 (2:3), Perry 15 (5:6), Norris 32 (14:16), Minto 13 (1:1), Savio.
SODNIKA: Canova iz Milana in Marotto iz Turina; 3 TOČKE: Bobicchio 3, Bertolotti, Jacopini 3; PON: Tasso (32) in Vazzoler (38); DELNI IZIDI: 8:0 (2. min.), 17:6 (6.), 26:26 (11.), 29:35 (14.) 47:65 (25.), 53:75 (28.); NAJBOLJŠIH PET: Norris, Perry, Jacopini, Minto, Bobicchio.
»Igrali smo nespodobno. Menim, da slabse kot tako ne moremo igrati. Sedaj imamo en teden časa, da se primerno pripravimo na naslednjo tekmo in popravimo slab vtis, ki smo ga zapustili pred lastno publiko.«
Tako je dejal trener Stefanela Ta-njevič po včerajšnji katastrofi, ko je tržaški prvoligaš doživel enega naj-hujših porazov na domačih tleh v vseh
dvanajstih prvenstvih A-l in A-2 lige. Benetton je bil tokrat boljši od Stefanela v vseh elementih igre: gostje so imeli boljši odstotek pri metu (36:49 proti 28:56), ujeli so več odbitih žog (27 proti 18) in tudi izvajali boljšo mož moža obrambo kot domačini.
Na zatožni klopi sta predvsem oba tuja igralca Jones in VVenzel, ki še zdaleč nista dala tistega doprinosa, ki ga je od njih bilo pričakovati. Sam Norris je dosegel 12 točk več kot oba Stefanelova Američana (eno točko mu je namreč "podaril" zapisnikar), ujel pa je isto število odbitih žog kot Jones in VVenzel skupaj (devet). Treba bo torej počakati na novega Američana, ki bo prav gotovo profesionalec NBA, ki ga bo njegova ekipa odslovila, da se bo Stefanel lahko enakovredno kosal tudi proti močnejšim ekipam A-2 lige. (M. Oblak)
Današnji spored: Jolly - Segafredo; Viola - Citrosil; Napoli - Fleming; Fi-lanto - Pepper; Annabella - Spondilat-te; Liberti - Ippodromi; Facar - Fabria-no.
A-1 LIGA
Fantoni - Divarese 95:88 (54:30)
FANTONI: Wright 27, Davis 16, Tombola to 8, Bettarini, Silvestrin 6, Ottaviani 14, Milani 16, Solfrini 8. Vio in Fusati nista igrala.
DIVARESE: Ferraiuolo 17, Boselli 2, Cattini, Ganeva 3, Thompson 34, Ves-covi 5, Pittman 12, Sacchetti 9, Rusco-ni 6. Brignoli ni igral.
SODNIKA: Maggiore in Petrosini;
PM: Fantoni 11:16, Divarese 11:15.
Po porazu in slabi igri v Bologni si je videmski Fantoni v drugem kolu privoščil na svojem igrišču pred 3.500 gledalci enega »velikanov« A-l lige, ki je v prejšnjem kolu pregazil cantuj-ski Arexons. Protagonist zmage Vi-demčanov je bil Američan Wright, dobro pa sta igrala tudi Ottaviani in Milani, medtem ko je Davis razočaral.
Današnji spored: Arexons - Alliber-ti; Bancoroma - Mobilgirgi; Ocean -Hamby; Scavolini - Tracer; Dietor -Cantine Riunite; Enichem - Yoga; Gio-mo - Berloni; Fantoni - Divarese.
PARIZ — Na odbojkarskem svetovnem prvenstvu v Franciji so se končali kvalifikacijski boji, z jutrišnjim dnem pa se bodo v Nantesu in Toulousu začela srečanja v obeh polfinalnih skupinah. Kot znano je v vsaki skupini po šest ekip, starta pa se s točkami, osvojenimi v medsebojnih kvalifikacijskih srečanjih. Prvi dve uvrščeni iz vsake polfinalne skupine se bosta v Parizu potegovali za uvrstitev od 1. do 4. mesta (navzkrižni polfinale in finale), 3. in 4. za mesti od petega do osmega, 5. in zadnja pa za končne uvrstitve od 9. do 12. mesta.
Francija in Brazilija v skupini A ter Sovjetska zveza in ZDA v skupini B startajo s štirimi točkami in so torej najresnejši kandidati za kolajne. Še zlasti so navdušili prav Francozi, ki so se na SP pripravili izjemno dobro in razpolagajo z izvrstnim režiserjem Fabianijem, ki bo v bližnji sezoni branil barve Santala iz Parme. Veliko pričakovanje vlada tudi za neposredni spopad med ZDA in SZ. Italijani lahko še vedno računajo na odlično uvrstitev med osmerico, kar bi za pomlajene »azzurre« predstavljalo najboljšo uvr-
stitev doslej za srebrno kolajno iz Rima 1978 (pred štirimi leti so bili v Argentini 14.).
Spored polfinalnih tekem je naslednji:
SKUPINA A
Jutri: Francija - ČSSR; Kitajska -Brazilija; Italija — Bolgarija. Torek: Bolgarija - Francija; Brazilija - Italija; ČSSR - Kitajska. Sreda: Italija - ČSSR; Kitajska - Bolgarija; Francija - Brazilija.
SKUPINA B
Jutri: SZ - Japonska; Poljska - ZDA; Kuba - Argentina. Torek: Argentina -SZ; ZDA - Kuba; Japonska - Poljska. Sreda: Kuba - Japonska; Poljska - Argentina; SZ - ZDA.
Boks: uspeh Portoričanov
MIAMI BEACH — Portoričan Ca-macho je z zmago po točkah proti Ed-wardsu (Ug.) ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v lahki kategoriji (WBC). Camachov rojak Rosario pa je v isti kategoriji (WBA) odvzel naslov Brambleju (ZDA). Podrl ga je v 2. krogu.
Danes v 3. kolu italijanske nogometne A in B lige
Triestina v Lecceju, Udinese doma
Košarka: jugoslovanski pokal
Smelt Olimpija že v polfinalu
Košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije so v odločilni tekmi za uvrstitev med štiri najboljše ekipe, ki se bodo potegovale za jugoslovanski pokal, sinoči premagali še Šibenko, in sicer z rezultatom 88:87 (42:39). Najuspešnejši pri Olimpiji so bili Tovornik s 25 točkami, Kotnik (20), Hauptman (18) in Zdovc (17), pri Šibenki pa ŠariČ (25).
Nekaj ostalih izidov: Gibona - Borac 101:85, Jugoplastika - Vojvodina 110:84, Partizan - Mornar 114:84.
Tenis: najboljši naprej
SAN FRANCISCO - V četrtfinalu teniškega turnirja v San Franciscu ni prišlo do presenečenj, saj so se vsi favoriti uvrstili v naslednje kolo.
Izidi: Conors (ZDA) - Lundgren (Šve.) 6:3, 6:4; Jarryd (Šve.) - Pate (ZDA) 7:5, 6:2; McEnroe (ZDA) - Sadri (ZDA) 6:1, 6:4; Edberg (Šve.) - Grabb (ZDA) 7:6, 6:4.
VValdegaard najhitrejši
ABIDJAN — Šved VValdegaard je z vozilom toyota celica zmagal na avtomobilskem rallyju po Slonokoščeni obali. Na svetovni lestvici pilotov vodi Finec Kankkunen (91 točk), VValdegaard pa je s 40 točkami peti.
Po tesni domači zmagi proti Sambe-nedetteseju bo Triestina danes v 3. kolu B lige igrala v Lecceju. Lanski prvoligaši so doslej kot Tržačani v dveh kolih zbrali dve točki.
Da bo danes naloga Tržačanov dokaj težka, o tem ni dvoma. Igrišče v Lecceju je bilo vselej dokaj »vroče«. V tržaškem moštvu pa bo danes igral tudi Francesco Romano, ki je bil iz-ključeh. Njegova prisotnost bo gotovo dala tržaški enajsterici večjo samozavest in predvsem večjo težo na sredini igrišča.
Od ostalih današnjih srečanj (tekme se bodo pričele ob 15. uri) velja v prvi vrsti omeniti derbi v Vicenzi, kjer bo domače moštvo gostilo še nepremagano Modeno.
Nogometaši Pescare so včeraj zagrozili, da bodo danes »stavkali«, ker se še niso sporazumeli glede nagrad po tekmah. Trener moštva Giovanni Galeone je izjavil, da o tej neljubi zadevi ne daje nobenega komentarja in da bo skušal staviti na igrišče najboljšo možno postavo.
Današnji spored (15.00)
Arezzo - Bari; Bologna - Genoa; Cremonese - Taranto; Vicenza - Mo-
dena; Lecce - TRIESTINA; Messina -Cagliari; Parma - Campobasso; Pescara - Lazio; Piša - Catania; Sambene-dettese - Cesena.
V prvi italijanski ligi se nadaljuje izredno težka vrsta srečanj videmskega prvoligaša. Po domačem srečanju proti Juventusu in gostovanju v Neaplju bodo Videmčani danes sprejeli v goste moštvo Interja, ki v tem prvenstvu, z novim trenerjem Trapattoni-jem, ne skriva ambicij, da bi posegel kar po državnem naslovu. Milančani pa bodo brez Rummeniggeja, in to je za Videmčane lepa prednost.
Derbi kola bo danes v Firencah, kjer bo presenetljivi Empoli, ki je edini še s polnim številom točk kot Ju-ventus, sprejel v goste prav državne prvake. Prav današnja tekma bo pokazala, kakšna je moč Empolija. Poleg tekme v Firencah velja omeniti »južni derbi« med Avellinom in Napolijem, zanimivo srečanje med Romo in Verono, po dveh spodrsljajih pa bo »mili-jarderski Milan« skušal osvojiti prvi točki v tem prvenstvu doma na račun Atalante.
Današnji spored (15.00)
Avellino - Napoli; Brescia - Fioren-tina; Empoli - Juventus; Milan - Ata-lanta; Roma - Verona; Sampdoria -Como; Torino - Ascoli; Udinese - Inter.
Italijani prvi v Belgiji
OSTENDE — Z zmago proti Belgiji (1:0) je italijanska mladinska državna nogometna reprezentanca osvojila prvo mesto na turnirju v Ostendeju. Druga je bila Belgija, tretja Nizozemska in četrta Škotska.
Odložili razpravo o aferi Roma - Dundee
RIM — Razsodba kazenskega sodišča o aferi Roma - Dundee bo znana šele prihodnje leto. Včeraj so namreč razpravo odložili, ker je eden od obtožencev, Cominato, bolan. Cominato je skupaj s Spartacom Landinijem obtožen prevare: oba naj bi Violi iztrgala 100 milijonov lir, s katerimi naj bi podkupila sodnika na omenjenem srečanju.
Jugoslovanski nogomet
Dinamo (Z) tvega poraz v Tuzli
V	anticipiranih tekmah osmega kola jugoslovanske prve zvezne nogometne lige sta bila dosežena naslednja izida: Budučnost - Željezničar 2:0 in Sarajevo - Crvena zvezda 2:1. Z zmago proti Beograjčanom je tudi Sarajevo izbrisal svoj minus na skupnem vrstnem redu in pred današnjim rednim kolom na ničli dohitel Rijeko in Čelik. Mnogo bolj zanimivo bo danes, predvsem v Tuzli, kjer poznavalci pričakujejo prvi poraz zagrebškega Dinama v tekmi s Slobodo. Vodilni Vardar bo gostoval v Splitu. Hajduku se z zmago ponuja možnost, da se spet približa vrhu lestvice in končno opraviči svojo vlogo favorita v letošnjem prvenstvu.
V	drugi zvezni ligi bo Maribor danes gostoval v Šibeniku proti istoimenski ekipi, ki ima na skupnem vrstnem redu dve točki več od »vijoličastih«, a je baje v odlični formi. Mariborčani bi želeli iztržiti točko.
DANAŠNJI SPORED 1. ZNL: Spar-tak - Radnički; Hajduk - Vardar; Velež - Sutjeska; Dinamo (V) - Priština; Partizan - Osijek; Sloboda - Dinamo (Z); Čelik - Rijeka.
•	Švicarju Schoenenbergerju dirka po Romagni
LUGO Dl ROMAGNA Poljak Lech Piasecki je bil sicer najhitrejši v zaključnem sprintu kolesarske dirke po Romagni, vendar ga je žirija zatem potisnila na šesto mesto, zadnje v skupini, v kateri je vozil, ker je v zadnjih 120 metrih oviral Masciarellija. Končna zmaga je tako pripadla Švicarju Leu Shoe-nenbergerju.
VRSTNI RED: 1. Schoenenberger (Švi.), ki je 236 km prevozil v 5.52" s poprečno hitrostjo 39,886 km na uro; 2. Magnago (It.); 3. Golz (ZRN); 4. Masciarelli (It.); 5. Seit (Švi.); 6. Piasecki (Pol.), vsi isti čas.
•	Reinhold Messner na predzadnjem osemtisočaku
KATMANDU — Južnotirolski alpinist Reinhold Messner je svoji "zbirki" osemtisočakov dodal še en vrh, in sicer 8463 m visoki Makalu. Po dveh neuspelih poskusih je namreč skupaj s tovarišema Kammerlanderjem in Mutclechner-jem predvčerajšnjim osvojil tudi to goro. Sedaj mu za osvojitev vseh 14 osemtisočakov manjka le še 8516 m visoki Lhotse, katerega se bo Messner verjetno lotil že v prihodnjih dneh. Messner bi bil tako prvi človek, ki bi nogo postavil na vse osemtisočake. Edini, ki bi ga lahko ogrozil, je Poljak Jerzy Kukoczka, ki mu manjkajo še trije vrhovi
•	Na azijskih igrah Kitajska še vedno prva
SEUL — Na azijskih igrah so se včeraj Japonci sicer izkazali, saj so zbrali kar osem zlatih odličij, vendar je Kitajska še vedno solidno v vodstvu. Po osmem dnevu so kolajne sedaj takole porazdeljene: Kitajska 57 zlatih, 25 srebrnih in 42 bronastih, Japonska 34, 38, 36, Koreja 23, 24, 29, Filipini 1, 2, 3, Hongkong 1, 0, 2, Iran 1, 0, 2.
Sinoči v občinski telovadnici v Sovodnjah
Predstavili žensko šesterko Agoresta
Sinoči so v sovodenjski občinski te- postavo je predstavil njen predsednik lovadnici uradno predstavili združeno Dino Roner, ki je podčrtal pomemb-žensko odbojkarsko ekipo Agorest, ki nost združevanja v telesni kulturi, da bo nastopala v prvenstvu D-lige. Novo bi dosegli množičnost in kakovost. To
je bil tudi cilj Agoresta, ki ga sestavljajo dekleta, ki so v lanski sezoni igrala za goriški Dom in Sovodnje (celotno gibanje Agoresta pa združuje več kot 120 deklet Sovodenj, Doma, Briškega griča in Mladosti).
Predstavitev ekipe je bila priložnost, da so v Sovodnjah, kjer bo Agorest igral prvenstvene tekme, priredili tudi turnir, katerega so se poleg domačink udeležile že igralke iz Kamnika in tržiškega Fincantierija. Zmaga je po zanimivih srečanjih pripadla ekipi Agoresta. Izidi posameznih tekem pa so naslednji: Agorest - Kamnik 2:1, Kamnik - Fincantieri 3:0, Agorest -Fincantieri 3:0.
Več o sovodenjski predstavitvi in turnirju bomo poročali v naslednjih
• Več kot spodbuden začetek Jadrana
Na valovni dolžini Radia Opčine
Spet Športna nedelja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
navijače, da se bodo že na prihodnji tekmi v večjem številu zbrali v tržaški športni dvorani.
Pred tekmo je jadranovce pozdravil tržaški občinski odbornik za šport Sal-vagno. Naši so stopili na igrišče brez poškodovanega Petra Žerjala. Trener Brumen pa je srečanje začel s peterko Lokar, Gulič, Ban, Rauber in Čuk. Obe ekipi sta branili »na moža«. Kljub prizadevnosti košarkarjev obeh ekip je bil izid v 3. min. le 2:2. Jadranovci so nato z nekaj uspešnimi meti za 3 točke Marka Bana povedli, v 5. min. na 8:2, v 6. min. pa na 13:5. Izkušeni gostje pa niso popustili in v 9. min. zmanjšali zaostanek na eno samo točko (18:19), da bi izid minuto pozneje izenačili na 22:22. V 14. min. so prvič povedli (32:31), nakar se je bil oster boj za vsako točko, jadranovcem pa je vendarle uspelo skleniti polčas s tremi točkami razlike.
Čeprav si je Ban že v 22. min. prislužil četrto osebno napako in ga je zato Brumen zamenjal, jadranovci niso
popustili. Nasprotno: celo povedli so za 10 točk (54:44). Z izredno borbenostjo so to prednost vse do končnih minut tudi obdržali. Gostje so minuto in 15 sekund pred koncem nevarno zmanjšali zaostanek na 4 točke, več pa niso zmogli. Jadran je zasluženo zmagal.
Po tekmi nas je Jadranov trener Peter Brumen kar presenetil. »V tem srečanju sta predvsem pomembni točki. Kaj več o tej tekmi ne bi dejal. Preveč sem pod vplivom emocije. Z igro pa nisem zadovoljen. Res je, fantje so pokazali veliko požrtvovalnost, ki je lastna tej ekipi že deset let. V nekaterih trenutkih pa smo izgubili glavo in smo situacije individualno reševali.«
Brumen je izredno zahteven. In to je tudi dobro, vseeno pa mislimo, da si tokrat naši fantje zaslužijo pohvalo, kot tudi Brumen sam, ki je hrabro in strumno pošiljal na igrišče skoraj vse razpoložljive igralce.	(bi)
Jadran - Virtus Padova 94:87 (47:44)
JADRAN: Lokar 15 (1:2), Gulič 18 (1:3). Ban 17 (4:4), Rauber 2, Čuk 30
(2:5), Sosič 4 (2:4), Daneu 5 (3:5), Štoka 3 (1:3), Terčon, Lippolis.
VIRTUS PADOVA: Tosato 2 (0:1), Salmistraro 2, Menin 14 (6:7), Sanne-vigo 1 (1:3), Čorb 19 (5:8), Rampazzo 11 (5:5), Dalla Costa 17 (1:1), Puntin 16 (6:6), Avigliano 2, Cantarello 2 (0:4).
SODNIKA: Nasca in Biazi iz Monze. PM: Jadran 14:26; Virtus 24:35. ON: Jadran 29; Virtus 28. PON: Rauber (29), Salmistraro (36), Štoka (36), Čorb (40). 3 TOČKE: Gulič 3, Ban 3, Lokar 2; Dalla Costa 3. GLEDALCEV: 1.200.
Radio Opčine bo z današnjim dnem ponovno oživil svojo tradicionalno oddajo Športna nedelja, ki jo bodo tudi letos skušali popestriti z nekaterimi novostmi. Največ pozornosti bodo tudi letos namenili amaterskemu nogometu, saj bodo vzpostavili neposredne prenose kar z dveh igrišč hkrati, svoj prostor pa bo imel tudi poklicni nogomet. Velik poudarek bodo namenili tudi Jadranovim tekmam. Ob sobotah in morebiti ob nedeljah bodo v neposrednem prenosu oddajali Jadranove tekme, sobotne tekme pa bodo ob nedeljah tudi komentirali. Sledili bodo tudi Vitezovemu Stefanelu, ki ga letos
vodi Jugoslovan Tanjevič. O športu na Primorskem bo v rednem telefonskem pogovoru poročal sodelavec Radia Koper Robert Rakar. Tudi letos bo Radio Opčine v sodelovanju s trgovino II Gi-ardino priredil izbiro športnika leta.
Po poletnem odmoru bodo obnovili tudi ponedeljkov tedenski športni pregled, ki bo na sporedu ob 18.30.
Oersted ogroža Moserja
CIUDAD MEXICO — Danski kolesar Hans Henrik Oersted, ki mu je Moser predvčerajšnjim iztrgal svetovni rekord v enourni vožnji na obmorski višini, se bo morda že danes oddolžil italijanskemu asu. Odločil se je namreč, da danes poskusi potolči absolutni svetovni rekord na tej razdalji. Rekord pripada Moserju, ki ga je z 51,131 km postavil januarja 1984 v Ci-udad Mexicu.
Oersted bo opravil test na 5, 10 in 20 km in če bodo vremenske razmere naklonjene, bo nadaljeval. V primeru neuspeha bo spet poskusil med tednom.
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
Pred pričetkom ženske B lige
Odbojkarska zveza izdala koledar Meblovih tekem
Vsedržavna odbojkarska zveza je objavila spored ženske odbojkarske B lige, v kateri bo tudi letos nastopala združena ekipa Meblo. Ekip v tej ligi je 72, tudi letos pa so sestavili šest skupin. Meblo je bil uvrščen v skupino B, v kateri je nekaj »starih znancev« in pet novih ekip. Te so: povratnik iz A-2 lige Gaierhof ter novinci Pro Logo Viadana (Mantova), Albatros Treviso, Torriana Gradišče in Eurome-tano Červinjan. Kot je razvidno torej je deželno zastopstvo v tej ligi ostalo nespremenjeno (tri ekipe) in to navkljub napredovanju Pordenona in izpadu tržaške OMA Armes.
Meblu se na papirju obeta ugoden začetek, saj se bo v prvem kolu, čeprav v gosteh, pomeril z novincem iz Gradišča, ki se po vesteh, s katerimi razpolagamo, ni bistveno okrepil. V drugem kolu bodo naše odbojkarice gostile solidni Tregarofani, ki pa so ga v prejšnji sezoni dvakrat premagale, v tretjem kolu pa jih čaka zelo težko gostovanje v Moglianu Venetu, kjer se bodo pomerile z enim glavnih favoritov za napredovanje, čeprav je Mogli-ano letos izgubil svojo izkušeno režiserko, ki je prestopila k pordenonske-
Nov spored 2. nogometne AL
Deželna nogometna zveza je z dokaj neobičajnim postopkom v zadnjem hipu spremenila spored tekem skupine F v drugi amaterski nogometni ligi. Spremembe zadevajo tudi dve naši ekipi. Vesna bo tako namesto enajsterice L'-Architrave gostila v Križu Mug-gesano, Zarja pa ne bo igrala doma, temveč v Ribiškem naselju, kjer se bo pomerila z L Architra-vejem. Nespremenjena ostajata nastopa Krasa v Žavljah in Primorja pri Sv. Alojziju. Spremembam koledarja je botrovala neraz-položljivost nekaterih igrišč. Opi-cina Supercaffe bo prvi domači tekmi odigrala v Bazovici.
Nov spored prvega kola je tako naslednji:
Vesna - Muggesana; Olimpia -Staranzano; Stock - Opicina; Opicina Supercaffe - Čampi Eli-si; Zaule - Kras; San Luigi - Primorje; L’ Architrave - Zarja; Gi-arizzole - San Sergio.
mu prvoligašu.Sledijo dostopnejši spopadi z Albatrosom, Eurometanom, Ferraro, v drugem delu pa bodo na vrsti vsa ostala najtežja srečanja. Skratka, lahko zapišemo, da je koledar razmeroma ugoden, čeprav ni mogoče zanesljivo oceniti letošnje moči vseh nasprotnikov.
Medtem se nadaljujejo priprave ekipe na bližnjo sezono. V četrtek je Meblo v Kopru odigral tekmo s tamkajšnjim slovenskim drugoligašem. V tem srečanju, na katerem je bil rezultat postranske važnosti, je trener Dra-sič preizkusil razne taktične variante. Danes dopoldnese bodo naše igralke na Reki udeležile tradicionalnega turnirja društva Jugolinija, jutri zvečer pa bodo v Novi Gorici igrale proti istoimenski šesterki, ki je prejšnji teden v Novem mestu osvojila 20. izvedbo Turnirja prijateljstva. Skratka, naporen in natrpan spored, ki priča o zavzetosti priprav naše vodilne odbojkarske ekipe.
Koledar Meblovih tekem v ženski odbojkarski B ligi je naslednji (spored prvega kola objavljamo v celoti):
1.	kolo (25. oktobra); Soteco Torriana - Meblo (20.30 v Gradišču); Polis-portiva Tregarofani Padova - Volpe Fiesso Umbertiano; Selina Albatros Treviso - Gaierhof Torrefranca Trento; Unione Estense Volley Ferrara - Palla-volo Nervesa; Polisportiva Mogliano Veneto - Pallavolo Pro Loco Viadana (Mantova); Eurometano Cervignano -Tenuta di Collabrigo Conegliano Venelo;
2.	kolo (1. novembra); 18.00 v Nabrežini: Meblo - Tregarofani Padova;
3.	kolo (8. novembra); 20.30 v Moglianu Venetu: Mogliano - Meblo;
4.	kolo (15. novembra); 18.00 v Nabrežini: Meblo - Albatros Treviso;
5.	kolo (22. novembra); 19.00 v Čer-vinjanu: Eurometano - Meblo;
6.	kolo (29. novembra); 18.00 v Nabrežini: Meblo - Estense Ferrara;
7.	kolo (6. decembra); 18.00 v Fies-su: Volpe Fiesso - Meblo;
8.	kolo (13. decembra); 18.00 v Nabrežini: Meblo - Conegliano;
9.	kolo (20. decembra); 20.30 v Ner-vesi: Nervesa Meblo;
10.	kolo (3. januarja); 18.00 v Nabrežini: Meblo - Pro Loco Viadana;
11.	kolo (10. januarja); 18.00 v Trentu: Gaierhof - Meblo.
Povratne tekme: 17. 1.; 24. 1.; 31. 1.; 7. 2.; 14. 2.; 21. 2.; 28. 2.; 7. 3.; 14. 3.; 21. 3.; 28. 3.
ŠK Kras pred novo namiznoteniško sezono
Prva prvenstvena srečanja v Zgoniku
Dekletom Krasa Globtrade žreb res ni bil naklonjen: potem ko so v 1. kolu pokala sejemskih mest pred tednom dni gladko obračunale s portugalskimi zastopnicami, jih že v 2. kolu (1. 10.) čaka izredno neugoden nasprotnik. Gostovale bodo namreč pri madžarski ekipi Kanizsa Butorgyar, ki je v 1. kolu odpravila celo jugoslovanskega predstavnika Peručico iz Foče, kar pove vse o njeni moči.
Seveda pa je pozornost sedaj usmerjena v prvenstva, ki so pred durmi. Še največje novosti se obetajo v A ligi
»V ženski A ligi,« je povedal predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta, »so uvedli nov sistem tekmovanja. Ekip bo osem in bodo razdeljene v 2 skupini. V A skupini nastopamo mi, Coc-caglio, Recoaro Bočen in Roy Milan, v skupini B Surgelati Arena Verona, Ouattro Mori Cagliari, Stetan Neapelj in Maratea. V vsaki skupini bodo odigrali po štiri kola (ter seveda še štiri povratna) in sicer po turnirskem sistemu. V 1. kolu (4. in 5. 10.) se bodo ekipe A skupine zbrale v Zgoniku, kjer bodo prvi dan štiri tekme, naslednjega dne pa še dve. Sledile bodo tekme v Coccagliu (11. in 12. 10.), Bocnu (8. in 9. 11.) in Milanu (29. in 30. 11.), vse po istem sistemu. Povratni del bo 13. in 14. 12. v Zgoniku, 20. in 21. v Coccagliu, 10. in 11. 1. 1987 v Bocnu ter 7. in 8. 3. 1987 v Milanu.«
Je ta sistem boljši?
»Bila bi dovolj štiri kola, povratni del nima pomena, srečaš se osemkrat z isto igralko. Tega mnenja nismo samo mi, ampak tudi ostali. Če bi imeli samo štiri kola, bi bilo še kar v redu, saj se s tem turnirskim sistemom prihranijo stroški za potovanja.«
»Po prvem delu se bo, podobno kot pri play offu, prvouvrščena iz A skupine pomerila z drugouvrščeno iz B skupine in obratno. Morebitno tretje srečanje bo pri ekipi, ki je bila po prvem delu bolje uvrščena. Zmagovalca teh srečanj se bosta nato pomerila za državni naslov, morebitna tretja tekma pa bo tokrat na nevtralnem igrišču. Isto velja za nazadovanje (zadnje štiri grajo med sabo in dve izpadeta v B ligo). Formula tekmovanja pa ostane nespremenjena: zmaga tisti, ki prej osvoji štiri srečanja (najprej nastopijo tri posameznice in zatem še dvojice in če je treba, še tri posameznice).«
Kakšna je jakost nasprotnikov?
»Ne vemo še za sestavo ostalih ekip. Širijo se namreč vesti, da se bodo nekateri okrepili z zelo močnimi tujkami. Omenjajo celo neko Kitajko, ki je v samem svetovnem vrhu. Če ne bo presenečenj, mi računamo na 2. mesto.«
Zvonko Simoneta
So pri pri vaši ekipi kakšne novosti?
»Novost je ta, da bo po enem letu spet nastopila Doljakova, ki pa je že v izredni formi. Nedavno je premagala državno prvakinjo Zampinijevo in zato je res smešno, da so jo potisnili na 33. mesto v 3. kategoriji (v 1. kat. je 7 igralk, v drugi 25 in v 3. vse ostale). Še lani je bila 6. v 2. kat. in po ustaljeni praksi bi morala ohraniti vsaj kategorijo, zato bomo protestirali pri zvezi v Rimu.«
Kje ste letos imeli priprave?
»Vse doma. Vodil pa jih je novi trener Matjaž Šercer, ki je tudi uvedel nov sistem dela, kar se že pozna (spomnimo se samo izrednega nastopa Damjane Sedmak v nedeljo proti Portugalkam, op. ur.). Šercer je še lani vodil prv žensko postavo ljubljanske Olimpije. Pred tem je bil igralec, zatem trener v Murski Soboto in je pionirje tega društva popeljal do jugoslovanskega državnega naslova. Vendar moram poudariti, da nam je tudi namiznoteniška zveza Slovenije prišla zelo na roko. Poleg tega nam bo na pomoč enkrat ali dvakrat mesečno pri načrtovanju priskočil na pomoč tudi Derganc, ki je pred leti že vodil naša dekleta, lani, ko je bila velika potreba, pa dvakrat tedensko. Derganc nam bo sedaj enkrat ali dvakrat mesečno pomagal pri načrtovanju. Po poklicu je psiholog, kar nam bi lahko bilo v veliko oporo.«	'
Kdaj je Šercer začel z delom?
»Začel je avgusta in je prevzel nalogo koordinatorja in glavnega trenerja (vodil bo vse ekipe). Skrbel bo tudi za mlade (teh je okoli 14, vseh tekmovalcev pa je okrog 60). Vsi, ki bodo nastopali v prvenstvih, so vadili po 4 ure in še več na dan. Tedaj je treniral sam, sedaj mu bosta pomagala še Sonja in Robi Milič. Predsednik odseka je še naprej Sonja Milič in na njenih rame-
nih sloni večji del bremena. Ona vodi vse delovanje. Seveda je tu še Šercer, jaz pa skrbim za važnejša tekmovanja (kot na primer za nedavni Kraški pokal in delno za A ligo). Tu moram povedati, da smo izdelali triletne načrte za vse ekipe, predvsem za okrepitev mladinskega sektorja.«
V katerih prvenstvih boste še nastopali?
»V ženski B ligi z dvema ekipama, v moški C ligi, v moškem in ženskem promocijskem prvenstvu ter v vseh mladinskih prvenstvih (mladinci-ke, naraščajniki-ce, dečki-deklice). (O sestavah teh ekip in njihovih ciljih bomo podrobneje spregovorili v eni naših prihodnjih številk, op. ur.).«
Kakšno je zanimanje za namizni tenis?
»Precejšnje. Sedaj zajemamo tudi območje izven zgoniške občine.«
Pogoji za delo?
»So bistveno boljši kot pred časom. Eno leto smo v novem kulturno-športnem centru, kar se pozna pri urnikih in intenzivnosti dela. Prej smo imeli po dva treninga na teden, sedaj pa jih imamo po štiri.«
Tako razvejano delovanje gotovo terja nemajhen finančni napor...
»Težko je. Še sedaj se ubadamo s tem, kako bomo krili letošnji primanjkljaj. Sponsorizacija Globtradeja nam krije stroške, a ni dovolj za vse delovanje odseka. V A ligi in nič manj v B ligi so potovanja izredno dolga, saj’ moramo tja do Urbina, Ascolija. Seveda so tu še visoki stroški za vzdrževanje objekta, ki je sedaj v oskrbi našega odseka, nastop v pokalnem tekmovanju, kjer je moralo naše društvo na primer v 1. kolu poskrbeti za dvodnevno gostovanje portugalske ekipe, pa še trener, igralka Bernardičeva, ki prihaja iz Zagreba, a kje so še vsi stroški za material (samo žogic gre na leto okrog 500 - 600). To velja samo za namizni tenis, naš krožek pa ima še rokometni in nogometni odsek, rekreacijo, otroško telovadbo in balinanje.«
Zgradili ste tudi teniško igrišče, s tenisom pa se ukvarjajo že pri Gaji...
»Bojazen, da bi jim konkurirali, je odveč. Naša mladina se udejstvuje z namiznim tenisom in rokometom in teniško igrišče nam rabi za rekreacijo. V prihodnji sezoni nameravamo prirediti teniške tečaje za začetnike in odrasle, vendar le z namenom, da se sploh navadijo držati lopar v roki in lahko igrajo, če jih je volja, ne mislimo pa ustanoviti teniške sekcije. Našim članom, ki bi si želeli aktivno udejstvovati v tej panogi, pa smo že rekli, da lahko gredo h Gaji.«
D. BIZJAK
ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD BREG
vabi deklice letnikov 1975/76/77 na začetniške treninge, ki bodo ob torkih od 18.00 do 19.00 in ob četrtkih od 16.30 do 18.30. Sekcija nadalje obvešča, da so treningi za začetnice letnikov 1973/74 ob torkih, četrtkih in petkih od 15.00 do 16.30.
SK DEVIN
priredi 12. novembra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaji bodo ob sredah od 16. do 18. ure za smučarje začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. 200236.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se bodo tečaji ritmične in ženske telovadbe začeli v torek, 7. oktobra, od 16. ure dalje v telovadnici Silvestri v Naselju S. Nazario in bodo ob torkih in petkih. Vpisovanje po telefonu na št. 225879 ali 225819.
ŠZ DOM
obvešča da so treningi minibasketa -propagande ob torkih od 14.30 do 16.00, ob četrtkih od 16.00 do 17.30 in ob petkih od 14.30 do 16. ure.
SKIROLKARJI SK DEVIN obveščajo, da so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev primorani prekiniti nastope na državnih prvenstvih in drugih tekmovanjih na programu. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠD MLADINA - KRIŽ obvešča, da se s četrtkom, 2. oktobra, začenjajo v občinskem rekreato-riju ob 19.30 redni treningi, ki se bodo nadaljevali vsak ponedeljek, torek in četrtek. Vabljeni začetniki, bivši igralci in vsi zainteresirani.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 15.30
Z rednim mesečnim hitropoteznim turnirjem
Začetek šahovske sezone ZSŠDI
V petek, 3. oktobra, bo spet na sporedu, po običajni daljši poletni prekinitvi, redni šahovski hitropotezni turnir ki ga prireja šahovska komisija pri ZSSDI.
S tem turnirjem se bo začela že peta zaporedna šahovska sezona naše krovne športne organizacije, ki v svojem delovanju zaobjema mesečne petkove brzoturnirje, končno zamejsko šahovsko prvenstvo ter razna srečanja (sicer redka) naše združene zamejske šahovske ekipe.
Šahovski hitropotezni turnirji ZSŠDI
> se začeli marca 1983 ter se ponav-ali vsak prvi petek v mesecu, razen :veda v poletnem času. Vedno so bili Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. rančiška 20 - 2. nad.) ob 19.00 in ta raj in uro bodo ohranili tudi v tej :zoni.
Skupno je bilo do sedaj na sporedu 1 turnirjev, ki so bili tako porazdelje-i: leta 1983 - sedem; 1984 - devet; 185 - sedem; 1986 (do sedaj) - šest. eta 1983 je zamejski šahovski naslov
(seveda v hitropoteznem šahu, ko ima vsak igralec za celo partijo le pet minut za premislek) osvojil državni prvokategornik Egon Partot, vsa nasledja tri leta pa šahovski mojster Božidar Filipovič, ki je torej tudi sedanji prvak.
V prejšnji sezoni sta bila najbolj uspešna šahista prav Filipovič in Pertot, katerima bi še dodali Draga Bajca, ki je v letošnjem letu osvojil kar tri turnirje. Menimo, da se bodo tudi letos navedeni šahisti borili za prva mesta, saj se ni v zadnjem obdobju (recimo v zadnjih petih ali šestih letih) v zamejstvu pojavil noben izrazit šahovski talent. Zadnji je bil Egon Pertot, ki pa je že vrsto let ne le up, ampak tudi velika stvarnost našega šaha.
Na petkov hitropotezni turnir so vabljeni vsi zamejski šahisti, ne glede na šahovsko znanje, starost, kraj bivanja ali šahovsko kategorijo. Ti turnirji se bodo nadaljevali vsak prvi petek v mesecu do poletja.
ZSŠDI
vpisuje za plavalni tečaj v Lipici, namenjen dijakom nižjih srednjih šol, osnovnošolcem in predšolskim otrokom (zadnji letnik o. v.). Tečaj bo potekal vsak torek s pričetkom dne 7. oktobra v bazenu hotela Maestoso v Lipici. Urnik tečaja: prva izmena od 15. do 16. ure, druga izmena od 16. do 17. ure in tretja izmena od 17. do 18. ure. Tečaj bo trajal do meseca maja prihodnjega leta. Vpisovanje za tečaj sprejema urad ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 - II. nadstr., tel. 040/767304. Starši morajo ob vpisu plačati tečaj nino ter navesti otrokovo leto rojstva, bivališče in telefon. Urad ZSŠDI sprejema vpisovanja od ponedeljka do sobote, od 8. do 14. ure.
		domači Spo	rt	
DANES
NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 1986
ODBOJKA
TURNIR NA REKI
10.00	Jugolinija - Poreč; 11.00 Meblo -Jugolinija; 12.00 Meblo - Poreč
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	\ Križu: Vesna - Muggesana; 15.00 v Žavljah: Zaule - Kras; 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busa - Primorje; 15.00 v Ribiškem naselju: Architrave -Zarja
NARAŠČAJNIKI
9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje
NAJMLAJŠI
10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Breg; 11.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje
ZAČETNIKI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Fani Olimpia - Primorje; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Staranzano
MOTOCIKLIZEM
MEDNARODNA DIRKA
10.30 motociklistična prireditev na Grobniku nad Reko: nastopa tudi Primo-tor klub iz Trsta
V nedeljo, 5. oktobra, po cestah obeh Goric
Tradicionalna prireditev Kolesarjenje prijateljstva
Manufaktura PODOBNIK

OPČINE — Telefon 211090
otroška oblačila za:
šolo - telovadbo - šport
Creation
Stummer
V nedeljo, 5. oktobra, bo goriška po-ajina prizorišče že tradicionalne mrtno-rekreacijske prireditve, ki se djučuje v niz pobud športnega zna-ja ob odprti meji v znak prijateljstva sodelovanja. Gre za Kolesarjenje ijateljstva, ki ga organizirajo Zdru-nje slovenskih športnih društev v iliji novogoriška Zveza telesnokul-rnih organizacij in Obsoška skupina socialni turizem.
Prireditev, ki je v prejšnjih letih pri-ibila ogromno število kolesarjev z jeh strani meje, se bo tudi tokrat zala v Športnem parku v Novi Gorici, ■ireditelji so pripravili dve progi, rajša bo merila 40 km, daljša 100 km.
Kar zadeva daljšo progo (start je predviden za 9. uro), naj povemo, da bodo kolesarji skozi Škabrijelov prehod vozili mimo Sovodenj (na Peči bo kotrola ZSŠDI), Bilj, Volčje drage, Ozeljana, Nove Gorice, Huma, Dobro-vega, Vrhovelj, Kanala ter se ponovno vrnili v Novo Gorico. Cilj bo v Športnem parku, kjer bodo izžrebali lepa darila med udeleženci.
Krajša proga (start bo ob 9.15) pa bo peljala v Sovodnje, Bilje, Volčjo drago, Ozeljan ter nazaj v Novo Gorico.
Za vse, ki se bodo udeležili kolesarjenja, naj povemo, da se lahko predčasno vpišejo na sedežu ZSŠDI v Ulici Malta 2 (tel. 33029).
IROlOI
3iKE
nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA
Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28. septembra 1986
Milijoni otrok prisiljeni trdo garati
Izkoriščanje otrok rak revnejših držav
ŽENEVA — V zadnjem poročilu Mednarodnega urada za delo piše, da je danes na vsem svetu 50 do 200 milijonov mladih pod 15. letom, ki so prisiljeni delati. Mnogo jih je zaposlenih z nevarnim delom v tovarnah in na poljih, kjer so podvrženi strupenim učinkom pesticidov. V poslednjih časih je bil sicer storjen dolg korak naprej v boju zoper takšno izkoriščanje dece, predvsem po zaslugi postopnega širjenja osnovne izobrazbe v državah v razvoju.
Otroška cenena delovna sila pomeni važen produkcijski dejavnik zlasti za države, ki jih pestita huda revščina in velika brezposelnost. Mednarodni urad za delo je ugotovil, da odpade v nekaterih azijskih državah na deco izpod 15. leta 11 odstotkov vse delovne sile, da se ta odstotek ponekod v Afriki dvigne do 17 in da je v marsikateri latinskoameriški državi na delu 12 do 20 odstotkov mladeži.
Zaposlovanje otrok namesto njihovega šolanja je eden od najhujših davkov, ki jih morajo plačevati revne države svoji gospodarski zaostalosti. Šolska izobrazba lahko odigra odločilno vlogo v naporih za izločevanje premladih delovnih rok iz proizvodnih ali storitvenih procesov, vendar to drago stane siromašne družine. Izvedenci so izračunali, da lahko zaslužek od otroškega dela tvori tudi do 30 odstotkov skupnega družinskega prihodkai zguba tehle 30 odstotkov zaradi vpisa otroka ali otrok v šolo bi potemtakem pomenila za družino pravo katastrofo.
Če je siromaštvo eden od temeljnih vzrokov za množično izkoriščanje otrok pri delu, je obenem lahko tudi ena od posledic takšnega izkoriščanja, saj deca prevzema mesto starejših delavcev, ki so bili bolje plačani in so tudi uživali vso zdravstveno ter skrbstveno zaščito.
Pasje življenje ameriških psov
BIRMINGHAM — Ameriški psi imajo baje res pasje življenje. »95 odstotkov psov v Združenih državah Amerike je zdolgočasenih in frustriranih«, zagotavlja priznana izvedenka, gospa Barbara Bocci (očitnega italijanskega porekla), ki se mora na to zares spoznati, saj je lastnica dresurne šole za pse v Birminghamu v ameriški zvezni državi Michigan. In to svoje prepričanje tudi utemeljuje: »Saj ne vedo kaj bi sami s seboj, ker jim ni več treba paziti na črede ne vlačiti sani ne hoditi na lov,« pravi izvedena gospa Bocci in dostavlja, da »psi so v drugih besedah brezposelni, in živijo zategadelj povsem demotivirano in brez cilja«.
Tej žalostni usodi je torej po njenem mnenju pripisati čedalje bolj čudaško pasje vedenje, zaradi tega lajajo preveč, razdirajo kavče in trgajo preproge ter kopajo nepotrebne luknje v hišnih vrtovih. Kako pa temu pripomoči? Tudi za to ima pasja dreserka pripravljen nasvet: »Svojega psa ne puščajte samega predolgo, imejte ga pri sebi čimveč, peljite ga s seboj pri nakupovanjih, ko greste na športno prireditev in povsod, kamor ni prepovedano. Predvsem se pa brigajte za njegovo vzgojo,« pravi morda ne ravno nesebično gospa Bocci, »učite ga sedati in ulegati se po vašem ukazu, ter opravljati razne male domače usluge.«
Kje je mladina bolj v formi
MOSKVA — Sovjetski mladinci (obeh spolov) so v neprimerno boljši fizični formi od svojih ameriških vrstnikov. Taka ugotovitev ne prihaja morda iz sovjetske propagande, pač pa nasprotno od samega Reaganovega svetovalca za šport in mladinsko telesno kulturo Georgea Allena, ki jo je izrazil na tiskovni konferenci med svojim obiskom v Moskvi.
»V Združenih državah Amerike gleda mladina televizijo do pozne noči,« je zagrenjeno dejal bivši trener ameriškega nogometa v prislovičnih klubih Los Angeles Rams in Was-hington Redskins, »poleg tega se pa največkrat baše s praženo koruzo (popcorn) in podobnimi ničvrednimi jedili,« kar jo telesno napihuje, »medtem ko v Moskvi še nisem videl niti enega samega mladinca, ki bi bil čez mero rejen.«
Svetovalec predsednika Reagana se je nato zaustavil na povsem drugačen način tolmačenja in gledanja na šport in na splošno na telesno vzgojo v ZDA in v Sovjetski zvezi. »V Kaliforniji je zelo navadno gledati mladince, ki čakajo na avtobus po dvajset minut, medtem ko bi lahko prišli peš domov v samih petnajstih minutah,« je grenko priznal sloviti bivši trener.
»Sovjetski programi za mladinski šport so organizirani mnogo bolje kot v Združenih državah Amerike in kažejo na veliko discipliniranost,« je strokovnjaško pristavil Allen in dodal, da »je edina hiba morda oprema, ki ni videti najsodobnejša«. Na koncu tiskovne konference pa je ameriški gost povabil sovjetske atlete k sodelovanju na tekmi na 5 kilometrov, ki bo 1. marca prihodnjega leta v Los Angelesu ter na poletne kampuse, ki jih bodo priredili prihodnje poletje v Kaliforniji.
Vietnam še aktualen v ZDA
NEW YORK — Vietnamska vojna je v ZDA še vedno aktualna. O njej je izšlo že na tisoče člankov in knjig, nudila je snov za številne filme. A zanimanje zanjo še ni nasičeno, kot dokazuje najnovejša pobuda založbe Mar-vel: odločila se je, da bo zgodovino ameriško-vietnamskega spopada objavila v stripu, ki bo izhajal mesečno z naslovom »The Nam«.
. Avtor stripa je 38-letni Doug Mur-ray, ki zdaj vodi informatski oddelek pri Chase Manhattan Bank, a ima za seboj štiri leta vojaške službe, eno od katerih prav v Vietnamu. Prva številka je izšla v tem tednu v polmilijonski nakladi. »Stripa ne navdihuje naivni šovinizem, ki preveva marsikatero pripoved o Vietnamu,« je dejal glavni urednik založbe Marvel Larry Hama, ki je tudi vietnamski veteran. »Delo bo skušalo prikazati na resnicoljuben način, kako je vojno doživljal povprečen ameriški vojak,« je pristavil. Prav zato strip ne bo govoril o glavnih štabih in podobnih rečeh, s katerimi navadni vojaki niso imeli neposrednega stika. Večkrat pa se bo pojavila Jane Fonda, ki se je svoj čas zavzemala za umik ZDA iz Vietnama.
Junaku stripa je ime Ed Mark. Prva številka pripoveduje, kako se odpravlja v Vietnam. Ob slovesu ga mati objame vsa zaskrbljena, oče pa ga moško potreplja po rami. Ed doživi svoj ognjeni krst, še preden se dotakne vietnamskih tal. Severni Vietnamci namreč obstrelijo letalo pred pristankom na letališču Tan Son Nhut pri Saigo-nu. Kot bodo pripovedovale prihodnje številke, si bo mladenič kaj kmalu
»naredil kosti« in postal hraber bojevnik. V Vietnamu bo ostal 12 mesecev, prav toliko pa bo številk stripa, saj vsaka številka zajema obdobje enega meseca. Če se bo strip obnesel, se bo Ed Mark vrnil v Vietnam, a ne kot vojak, marveč kot vojni poročevalec.
Vietnamska vojna je za ameriško javnost še vedno odprta rana. Predsed-
nik sklada za postavitev spomenika padlim v Vietnamu se je ob izidu prve številke »The Nama« vprašal, ali je bilo res potrebno zreducirati to tragedijo v strip. Sicer pa velja omeniti, da do publikacije prihaja v času, ko so vietnamski povratniki doživeli nekakšno »rehabilitacijo« v ameriški javnosti. Nekoč so bili tarča napadov in celo posmehov, danes pa uživajo ugled.
Tudi Indijo pesti lakota
Lakota ni doma samo v Afriki, tudi v Aziji so otroci marsikje lačni. Slika je bila posneta v indijski Kalkuti in nobenega dvoma ni, da otroka čakata na hrano s praznima želodcema	(Telefoto AP)
GUa GA, r TAMLE l£žl.
.IN SMRCl POT
MEDVED.
UAX SEM ZAfiRAL? V V ,..G\CZS. PA UGOTAVLJAM, PRESNETO, TAWO SEM ^ r TiU MAPiTONCU) ! TEU NI ZAt' BIL UTRUJEN,PA SEM OE3AL •• MALO POCITUA NE BO SUODOVALO.
‘ - IN ...VIDITA
mapatongui teu. ni zame.
sezonske
modne
novosti
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergcmi
pellefterie
ALIATUPA
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 69297
NOV! MODELI ZA JESEN IN ZIMO
LINE^i
				|		
S:®-					v/.	'***•*•'
»Linea« vabi cenjene stranke, da si ogledajo
novo kolekcijo za
JESEN - ZIMO
ter se jim zahvaljuje za zaupanje
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188